Leto XV.. št. 15,
Poltnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 10. avgusta 1928.
V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
’	jS*''
m m
Uredništvo in uprava: Lfnb-Gradižče iter. 2
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. In 25. dne ▼ meseca.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—•, celoletno Din 48.—. Za Slane izvod po 1.— Din. Otflasi po cenika. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotiSne organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Ob Stirinajstletnici grozot.
Doba štirinajstih let mas loči od trenutka, ko je v svetovni vojni počil prvi topovski strel. Naznanjal je začetek človeškega klanja, ki je trajalo štiri leta. V tej štiri leta trajajoči vojni je, po uradnih ugotovitvah, bilo 11 milijonov mrtvih, 18 milijonov pa je bilo ranjenih in kakorkoli pohabljenih. Od glaidu in trpljenja vsled vojne je umrlo milijon nevojakov. Po vojni je ostalo, kot živ spomenik padlih junakov, vse polno sirot in vdov, ki še danes stradajo.
Taka in še hujša je krvava bilanca svetovne vojne. Do kalkšnih pretresljivih številk hi prišli, ako bil zraven našteli še žrtve, padle v vojnah, ki so se vršile potem’, ko je bila »zadn]a vojna1« končana. Zakaj, zadnje vojne ni bilo. »Zadnja vojna« je šele pospešila nastanek novih vojn, ki s svetovno vojno skupaj tvorijo krvavo liso, ki' veže dobo poslednjih štrinaj-stih let v nepretrgano dobo klanja in trpljenja.
Od leta 1914 dalje nismo bili več brez vojne. Iz Evrope je bila vojna prenesena v kolonije in v polkolomje afriške in azijske. Tripolis, Maroko, Kitajska, Egipt itd. In danes se nahajamo v Evropi sami pred nevarnostjo nove vojne. Države se prav pridno oborožujejo na suhem, nai morju in v zraku. Vse države. Fabricirajo strupene pline in maske proti strupenim plinom. Največji, najbogatejši deli
državnih dohodkov se uporabijo za orožje. Za topove, za strupene pline, za letala. Ljudje plačujejo vojno pred vojno, tekom vojne in po vojni. Plačujejo v delil in v krvi,
V tej dobi. večno trajajočih vojn, ki se pojavijo kakor posledica težke bolezni sedaj na tem, sedaj na drugem delu organizma, so stopili na svetlo tudi ljudje in države, ki predlagajo posebne pogodbe in pakte proti vojni. Leta in leta že hodijo. na konference in seje, leta im leta , . . zastonj. In ako tudi bi se zgodilo, da Kellog uspe s svojim protivojnim paktom, ki naj ga bi podpirale vse države, bi ostalo vse pri starem. Vojna je docela naraven sad kapitalističnega režima in je zato v kapitalističnem režimu ni mogoče odpraviti. Lahko vse države podpišejo stoi mirovnih, protivojnih paktov, vojne s tem ne 'bodo odstranili.
Vzroki vojne niso v volji posameznika, marveč leže v gospodarskih pogojih posameznih držav in vi samem bistvu kapitalizma. Dokler bo vladalo gospodarstvo profita, toliko časai se ne sme niti misliti, da bi bilo mogoče odpraviti vojno nevarnost. Kakor v kapitalistični družbi ni mogoče odlpraviti razrednega boja, ki se bije na življenje in smrt med kapitalom in delom, tako ni mogoče odpraviti vojne, ki mora naistati radi interesnih konfliktov med posameznimi kapitalističnimi skupinami, ali pa kot odporna sila tlačenega ljudstva, ki hoče ven iz gospodarskega, političnega in kulturnega suženjstva*, kamor ga je bil uklenil kapital civilizirane in razhloeutne Evrope.
Odtod izvira tudi navidezni nesmisel, da namreč ravno tisti ljudje in države, ki predlagajo mirovne pogodbe, predlagajo zgradbo novih vojnih ladij, novih topov in drugega mo-rilnega orožja. Statistika vojaštva in razpoložljivih vojnih sredstev posameznih držav govori glasneje od vseh mirovnih in protivojnih paktov. Tisti, ki take pakte podpisujejo’, vanje ne verujejo.
Osemurnlk hočejo kapitalisti s pomožjo vlade popolnoma odpraviti in uvesti 12 do 14 urnik.
Strokovna komisija za Slovenijo in njej priključene organizacije so v petek, 3. avgusta t. I. obdržale v Ljubljani protestni shod, ki Je bil sijajno obiskan In dal izraza silnemu ogorčenju delavstva.
8urnika sl delavstvo In nameifenci ne dajo vzeti.
Steklarji stojijo že 9 tednov v stavki. Bijejo energično boj za svoje pravice in — svesti sl zmage — stoje neo-majano na bojiSču.
Kovinarji v Kamniku stavkajo dalje, prezirajoč vse stavkokaze. Devet tednov Se stoje na barikadah.
Pri tvrdki Kom v Ljubljani Je sklenila kovinarska organizacija za delavce ugodno kolektivno pogodbo. Moč organizacije In zavedno organiziranih sta rodila dober sad.
Naj večje zlo je pa vojna za pro-letarijat, za delovne množice v mestih in na deželi. Delavci in kmetje morajo1 plačati v vojni najvišja davek krvi in delai. Prvi v okopih, prvi v tovarni, prvi na polju. Povsod prvi, kjer je nevarnost, kjer je delo, kjer je dolžnost. Zadnji, kjer se deli pravica.
Delavske množice so zato v prvi vrsti prizadete v protivojnem bojiu. Delavstvo bo grobokop kapitalizma. Zato bo tudi odpravilo s sveta vsako vojno nevarnost. Kadar se bo delavstvu posrečilo, da odpravi sistem pro-fitarstva in izkoriščanja, takrat bo odpravljena vojna. Prej ne! Pirej ne!
Zato ni nelogično, marveč logično in edino .pravilno, ako pravimo,
da vojna vojni mora pomeniti in mora biti obenem vojna, napovedana kapitalizmu. Kdor hoče vojno odpraviti, mora1 odpraviti kapitalizem. Vsaka druga pot proti vojni je napačna in ne .pripelje do cilja.
Ob štirinajstletnici po napovedi svetovne vojne strnimo proletarci in izkoriščani celega sveta svoje vrste. Strnimo svoje vrste tudi mi slovenski proletarci in izkoriščani. Postanimo člani zavedne armade brezpravnih nemaničev, sežimo1 si v roke v znak zvestobe in vztrajnosti. Vojna vojni! zato, boj kapitalizmu!
Živela proletarska internacijonala!
Vojna vojni! Boj kapitalizmu!
Ne za tiste, ki so organizirani, temveC za
tiste, ki niso.
Mnogo črnila se je že posušilo na časnikarskem papirju v namen razredne vzgoje delavstva. Nešteto govornikov je že na več shodih, sestankih in predavanjih obrazloževalo delavstvu potrebo razredne borbe delavskega razreda za njegov živ-Ijenski obstoj.
Osobito,^ kar se tiče rudarskega delavstva Slovenije, se mora reči1, da najbrž nikjer ni bilo toliko storjenega^ kakor tukaj. Res je, da to izobraževalno razredno prepričevalno delo ni imelo vsekdar, in to celo žal po večini, pravega namena dati delavstvu pravo razredno vzgojo. Meščanske stranke so in še zastrupljajo v svojemi razrednem: interesu delavstvo s svojo meščansko ideologijo ter ga odvračajo od prave razredne misli.
Zopet nasprotno se je prav v teh rudniških revirjih vzgajalo in se še vzgaja najbolj razredno - revolucionarno ideologijo -med delavstvom. Le malo pa je našla odmeva med tem delavstvom ona .razredna vzgaja, ki temelji na realni podlagi, to se pravi, da zdrav razum' in moč delavskega razreda bodi odločujoč činitelj v njegovem obstoju.
Vendar, če resumiramo vso to vzgojo skupaj, se nam mora priznati, da sc je nudilo delavstvu dovolj snovi, da z lastnimi možgani premisli im preudari, kam1 ga pelje ena ali druga pot. Ne samo miselno, temveč tudi praktično življenje v tej desetletni dobi po prevratu bi mu samo moralo odpreti oči, katera vzgoja in opredelitev je za njega koristnejša. Mislil bi človek, da bo ta dolga doba črno - nacionalne gospodarsko - socialne reakcije, ki se izvaja od prevrata sem nad našim delavstvom:, istemu pokazala, da delavski razred nosi osvobojenje v sebi samem, in da nikdar ne bo isto prišlo od meščanskega razreda.
Ali vara se tisti, ki bi to mislil. Le mala je peščica onih, ki to razumejo in še ti imajo svojo predvojno socialistično-razreduo vzgojo za seboj. Tej peščici se je po vojni pridružilo le malo novih in ti skupaj tvorijo prav za prav pravi kader razredne misli, kateri tvori danes naše strokovne in politične organizacije. Ta kader je danes, tista baklja, v katero se zaletujejo kakor veše vse meščanske in takozvane narobedelavske struje, da bi jo ugasnile, uničile.
Pa poglejmo, kako se to v praksi izvaja? Ge, danes meščanske stranke še tako krivico napravijo nad' delavstvom, če ga dan za dnem slepijo z raznimi obljubami, delavstvo ne izvaja proti temu nobene odpornosti, temveč tiho zabavlja vsak zase. Nasprotno, če ga te rabijo za volitve ali za kake druge versko-nacionalne ceremonije, jim! mirno sledi kakor voliček svojemu mesarju. Le v slučaju, ako pride sem in tja kak ultra-revolucionarni frazer, da jih shujska proti vsemu, kar je pošteno razredno mislečega, takrat se šele nekoliko vzvalovijo. Glavno je, če se čez vse zabavlja; to je njih najboljši užitek.
Ce pa pride kak agitator ali član razredne strokovne organizacije ter jim priporoča potrebo iste, takrat pa ti ljudje ožive kot najbolj iznajdljivi politiki, kot najboljši razredni strategi. Prvo kar jim pade z njih modre glave je: voditelji so vse zagrešili; izdali, prodali so nas; za naše žulje hočejo imeti mastna korita; pokažejo naj, kaj znajo; če bodo kaj napravili za nas, potem bomo pa šli v organizacijo; prispevki so preveliki; ali pa, jaz bom: šel v organizacijo, kadar bodo vsi organizirani. Ja, cele knjige bi človek lahko napisal o tem1. Tako, da je tisti agitator, član strokovne organi-, zacije, me. samo da žrtvuje in trpi
kot zaveden zaradi nezavednih, navsezadnje predmet zasmehovanja neorganiziranih, češ: ali nisi nor, da plačuješ; da tiste lenuhe rediš; delati naj gredo, pa bodo videli, kako se kruh služi; boljše je, da denar zapiješ, saj je vse zastonj, bo že enkrat prišlo — drugače?!
Ko je vso to svojo modrost izk—, potem pa gre med ostalo delavstvo, kot moder revolucionar, in se hvali, češ: kako sem ga zavrnil. Ko pa pride pred paznika »orjunaša« - demokrata, takrat se pa smuče okoli njega kakor psiček okoli svojega gospodarja, češ, da ga bodo gospod ja rajši imeli in mu boljše delo dali. Ko pride na delo, pa ne pozna več tovariša ne hudiča, ampak samo še premog in hunte. Pa če mu tovariš peša, je brž zopet pri pazniku: Prosim ponižno, moj komarad je za nič, ali moj oblez (namestnik) je za nič, je premalo napravil; dajte mi drugega. Če ga pa sedaj eden zavednih vpraša (ki je še poleg tega v nevarnosti, da ga vprašani ne zatoži), zakaj tako postopa, takrat pa zma-gonosno zarentači: dokler bo šlo, bo šlo, ko pa ne bo vfeč šlo, me bo pa itak vrag vzel. Tako in končala sta.
To je sad meščanske in laži-re-volucionarne vzgoje rudarskega delavstva, katerega pridno im z uspehom žanjejo ptemogovni podjetniki.
Ta žalostna tragedija pa se bo odigravala vse dotlej, dokler ne izgine iz rudarskih revirjev ne samo meščanska, temveč predvsem laži-revolucionarna vzgoja delavstva in ne prodre čisto jasna razredno-so-cialistična vzgoja v delavske množice iz predvojne dobe.
To sem< smatral za potrebno povedati tistimi, ki dan za dnem poljubljajo bič svojega gospodarja, a pljuvajo na tisto, kar bi jim moralo biti sveto.
Organizirani, pokažite neorganiziranim to njih lastno ogledalo, da se vidijo, kako veliki škodljivci so svojega lastnega razreda. J. Arh.
Protestni shod delavcev in nameSCencev v Ljubljani.
V petek, 3. t. m., se je vršil v Ljubljani protestni shod delavcev in privatnih nameščencev proti podaljšanju delovnega časa in okrnitvi osemurnika. Shod je sklicala Strokovna komisija za Slovenijo v sporazumu z Zvezo privatnih nameščencev in ostalih strokovnih organizacij. Dvorana Mestnega doma je bila nabito polna in se mora reči. da Ljubljana takega shoda še dolgo ni videla. Na shodu so bili delavci vseh strok, privatni nameščenci in tudi žene so bile častno zastopane. Razpoloženje na shodu je bilo bojevito in videlo se je, da si delavstvo 8urnika ne bo pustilo vzeti. Prvi govornik, tajnik Zveze privatnih nameščencev s. Jamnik, je očrtal vse momente in vse poskuse kapitalizma, da zakon o zaščiti delavcev, ki določa 8urnik, zlomijo, uredbo ministra socialne politike, ki mesto da ščiti pravice delavstva, izvršuje zahteve kapitalistov in je s svojo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov položaj poslabšal. Veliki župani pa so s svojo naredbo k tej uredbi poslabšali še to, česar ni utegnil minister. Ali kljub temu poslabšanju so delodajalci še nezadovoljni in uspeli so, da jih je minister zopet ubogal ter je svojo prvo uredbo »popravil« njim v korist, a delavstvu še v večjo škodo, tako, da se »sme« delati do 14 ur dnevno.
Navzočemu delavstvu je bilo s tem jasno naslikano, kako se delodajalci, torej razred kapitalistov, poslužujejo vsega, samo da izvlečejo iz delavca in nameščenca kolikor mogoče največ soka in koristi za čim manjšo plačo. In zato je dvorana bobnela od ogorčenja in pritrjevanja govornikom.
V imenu Strokovne komisije je govoril s. Kopač, ki je povedal, da Strokovna komisija z vso energijo dela, da se te uredbe in naredbe ukinejo in da ima veljati 8urni delavnik. Privatni nameščenci pa naj bodo v tej borbi v prvih vrstah in zmaga mora biti na strani delavstva. Močne strokovne
organizacije so tisti forum in tista sila, ki izvojuje zahteve delavstva, zato morajo biti delavci in nameščenci vsi organizirani in vsi v razredno-bojevnih strokovnih organizacijah.
Majhna, a dovolj značilna epizodica je pri tem pokazala, koliko je gotovim papirnatim revolucionarjem res do močnih delavskih organizacij.
Znani Marcel Zorga je naredil medklic o amsterdamski internacionali, kaj ona misli. Delavstvo mu je pa odgovorilo: »Koliko kil riža pa si dobil od trgovcev za uslugo, da motiš protestni shod?«
In res je tako razumevanje delavskega položaja ne samo čudno, nego tudi značilno za takšne tipe v delavskih vrstah. Kaj takim mar današnje zahteve delavstva in nameščencev in današnji boj za današnje krivice?! Ore jim samo po glavi Amsterdam in Moskva in zakaj protestni shod ne razpravlja o tem. S. Kopač je pravilno odgovoril: »Mi smo se zbrali danes tukaj proti kapitalistu, a'ne proti samemu sebi.
In ne zato, da se medsebojno zmerjamo v zabavo in korist kapitalistov, nego da pokažemo kapitalistom svoje ogorčenje in svojo pripravljenost za borbo. Ko pa bode organizirano delavstvo napolnilo to dvorano, da razpravlja o internacionali in Amsterdamu, kakor jo je napolnilo danes za 8urnik, potem bo imel besedo Marcel Zorga.«
Nastal je smeh in ironično ploskanje množice. Bil je točen odgovor na to epizodico.
Zastopnik Strokovne komisije je končal svoj govor s pozivom, da se imajo strokovne organizacije še bolje strniti in se boriti za pravice delavstva do končne osamosvojitve in zmage delavskega razreda.
Nastopil je tudi zastopnik strokovne organizacije stavbincev, ki je v kratkih, a jedrnatih besedah protestiral v imenu te organizacije in zaklical: »Živel proletariat! Živele skupne strokovne organizacije!«
, Lepe besede — a dejanja? Da obstoja nekaka strokovna organizacija stavbincev, ni nikomur dosedaj bilo znano! In če obstoja, je ni pri skupnih organizacijah, nego jo — kakor se je izrazil nek sodrug — nekdo nosi v svojem žepu. Besede in organizacija v suknjinem žepu nekoga, pa še ni bojevnost.
Tudi zastopnik brivskih pomočnikov je govoril o enotnosti strokovnih organizacij, a dejansko brivskih pomočnikov ni v enotnih organizacijah, niti se ne ve, ali sploh v Sloveniji, a še posebej v Ljubljani, organizacija obstoja.
To pripominjamo k poročilu o tem protestnem shodu zato, ker sb to bili momenti, ki dajo misliti, in ki kažejo, koliko je v resnici volje po enotnih strokovnih organizacijah in kako se rado masi govori navdušeno in bojevno in pravilno, dejansko se pa dela čisto drugače.
V imenu živilcev in pekovskih pomočnikov je govoril s. Pretner, ki je pokazal, kako nočno delo v pekarnah škoduje zdravju delavcev in vajencev in kako je kruh in pecivo, pečeno od bolnega delavstva, ne-hlgijenično. Pozval je navzoče, da povedo to vsem in da bo javnost zahtevala, da se nočno delo — nočna peka — odpravi, kakor so to odpravile druge države In celo fašistična Italija.
Bojevito razpoloženje je naraščalo in ogorčeni medklici in gromovito ploskanje je odmevalo po nabiti dvorani.
Sprejeti sta bili soglasno dve resoluciji.
Resolucija.
Na javnem protestnem shodu dne 3. avgusta 1928 v Ljubljani zbrani privatni nameščenci in ostalo delavstvo po zaslišanju referatov
konštatlrajo:
1. da je minister za socialno politiko z ministrom trgovine in industrije že s svojo uredbo z dne 3. maja t. 1. pogazil načelo 8-urnega delavnika, zajamčenega delavstvu z vašingtonskimi konvencijami in Zakonom o zaščiti delavcev:
2. da je s svojimi izpremembami citirane uredbe, objavljenimi dne 24. julija t. 1. v »Službenih Novinah«, določbe prvotne uredbe poslabšal na škodo nameščenstva in delavstva, sankcioniral 12-urni delovni čas in onemogočil izvedbo nedeljskega počitka v pekovskih obratih;
3. da so z uredbo in popravkom uredbe pogažene osnovne pravice delavstva, dane z ustavo, in prezrte vse njegove zahteve po zakonitem 8-urnem delovnem času in polnem nedeljskem počitku;
4. da se je minister za socialno politiko s tem svojim delom odkrito deklariral kot zastopnik delodajalcev in nasprotnik delavstva, katerega bi moral zastopati;
5. da je iz popolnega briskiranja zahtev delavcev in nameščencev razvidno, da se smatra • v tej državi delavstvo za brezpravne državljane in delodajalce za edino odločujoče in polnopravne;
6. da jemlje delavstvo to nedvoumno deklaracijo vladajočega razreda na znanje s povdarkom, da na svoje pravice in tudi popolno ekonomsko enakopravnost ne bo resigniralo.
Proti tem neštetim krivicam, storjenim celokupnemu (delavskemu razredu, zbrani nameščenci in delavci
energično protestirajo in izjavljajo:
1. da neomajno vztrajajo na svoji zahtevi po popolni enakopravnosti delavskega razreda te države;
2. da bodo v svoji borbi za momentano izboljšanje položaja vseh nameščencev in delavcev potom izvedbe 8-urnega delavnika in popolnega nedeljskega počitka vztrajali do popolne zmage in
3. da bodo v tej borbi potom svojih' združenih strokovnih organizacij preprečili
vse nadaljne poskuse kršenja njihovih doslej priborjenih pravic.
Resolucija,
odposlana s protestnega shoda privatnih' nameščencev in ostalih delavcev Velikemu županu ljubljanske oblasti.
Na protestnem shodu dne 3. avgusta t. 1. zbrani nameščenci in delavci
protestirajo:
1.	proti določbam »Naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratovalnic v ljubljanski oblasti«, s katerimi je dovoljeno delo ob nedeljah v vseh trgovskih in obrtnih obratih v celi ljubljanski oblasti, razen v
Ljubljani, srezu Ljubljana-okolica, Kranju in občini Trbovlje;
2. proti s to naredbo dovoljenemu 9, 9 in pol in lOurnemu delovnemu času v celi vrsti obrtnih in trgovskih obratov in
3. proti očividneinu omalovaževanju vseh zahtev delavstva in nameščenstva, podanih v dilju vzdržanja pred naredbo uvedenega delovnega časa ob delavnikih, ter
zahtevajo,
da g. veliki župan ljubljanske oblasti popravi svojo naredbo in z isto v okviru ministrske uredbe uvede 8-urni delavnik v vseh obrtnih in trgovskih obratih in popoln nedeljski počitek v celi oblasti.
Pogled v lesno industrijo.
Ko sem si ogledoval letošnji velesejem, so me najbolj zanimali izdelki domačega izvora. Ogledal sem si marsikatere domače izdelke; na nekaterih se je opazilo morda tudi majhne nedostatke, vendar pa, če je človek še tako internacijonalnega mišljenja, se zbudi v njem nehote kolikor toliko lokalpatrijotizem in ponos, če vidi lepe domače izdelke. Opazil sem ta občutek sam, ko sem ogledoval razstavljene izdelke lesne industrije.
Pri ogledovanju lepega, moderno izdelanega pohištva so bile to luksu-rijozne, z vso preciznostjo izdelane hišne oprave, pa tudi enostavno pohištvo.
Nehote sem se ob tej priliki domislil, koliko pridnih rok mizarskih pomočnikov in vajencev je na teh izdelkih vtisnilo pečat svojega duha, umetniškega okusa in pridnosti. Zatopljen v misli sem občudoval izdelke. V tem me nenadoma nekdo potreplja po rami z roko in pravi: »Pomisli, če bi ti naši mizarji to-le blago razstavili v Ameriki in zahtevali zanj še enkrat višje cene, bi z lahkoto vse prodali, zakaj, to so res prvovrstni,izdelki, ki se jih ne vidi tako lahko kje drugje.«
»Ali v Ameriki' ne izdelujejo takega pohištva?«
»Ne, tako lepega tam ne dobiš!« Taka ugotovitev mora pač vsakogar presenetiti. Kdor je videl letošnji ljubljanski velesejem, ta skoraj ne more verovati, da je to mogoče, kar piše dunajski1 časopis »Der Holzmarkt«, ki poroča v zadnji številki, da se j'e 1. 1927 iz Avstrije izvozilo za 7,060.000 šilingov pohištva in sicer od tega v Jugoslavijo za 1,824.000 šilingov, to je za 14 milijonov 600.000 dinarjev.
Nimamo, delavci, sicer nikakega pravega povoda, da bi uvozu nasprotovali, saj imamo v svojih društvenih pravilih tudi določbo, ki se glasi: Osrednje društvo lesnih delavcev goji mednarodno solidarnost med strokovnimi tovariši in sklepa po potrebi z društvi enakih smotrov pogodbe in zveze.
Brnski socialistični kongres pa je smatral za dolžnost, da je treba v prvi vrsti zaposliti delavstvo v njegovi domovini in izrekel mnenje, da
ni prav nikakega povoda, da bi se delavce podilo z domače grude.
Kongres izjavlja dalje:
Le v krajih, kjer je pomanjkanje delavcev te ali one stroke, naj se delavci vselijo iz drugih krajev.
Kakšno stališče naj torej zavzame organizacija lesnih delavcev na-pram uvozu tujih izdelkov?
Z ozirom na to, da imamo v lesni industriji v Sloveniji že nekaj let stalno naraščajočo nezaposlenost in med brezposelnimi lesnimi delavci veliko število dobro kvalificiranih mizarjev, je naloga organizacije, da proti uvozu v to stroko spadajočih izdelkov energično protestira in sicer z vso pravico, dokler so delavstvu meje hermetično zaprte, da ne more za zaslužkom v tujino. V tem momentu se pa mora lesni delavec zavedati, da kot tak plačuje največ davka sorazmerno s kapitalistom.
Organizacija pa mora tudi opozoriti merodajne faktorje v državi, kako nesmiselno se gospodari v državi ravno z lesom. Izvaža se večinoma surovi les, deske in hlode, nikogar pa ni, ki bi dvignil industrijsko produkcijo lesnih izdelkov ter započel res lesno industrijo. Ogromni zakladi narodnega imetja se s takim gospodarstvom zapravljajo in lepi zaslužki lesnih delavcev, ki so v državi konzumenti, izginejo v žepe tujega kapitalizma, namesto da bi podprli domače narodno gospodarstvo in izboljšali socialni položaj lesnih delavcev doma.
Za 14 milijonov dinarjev pohištva se uvaža samo iz Avstrije za večja mesta in kraje v državi, za domačo lesno industrijo, ki bi bila lahko na višku, ki spi in opravlja samo malo domačo obrt, pa ni trga. Niti država niti kapitalizem nista v tem pogledu ukrenila ničesar. Celih deset let gleda delavstvo državni kaos na gospodarsko-političnem polju. Delavstvo v državi se pa pogreza bclj in bolj v bedo. Taka gospodarska politika države je pač jasna slika internacionalne kapitalistične solidarnosti, ki hoče iztisniti iz delavstva čimveč profita.
Tudi delavstvo mora skušati' te napake odpraviti s tem, da zahteva, da se z izboljšanjem narodno - gospodarske politike izboljša tudi njegov socialni položaj. Ign. Mihevc.
Povodom ujedinjenja krojaških organizacij.
bi privoščil Jeftoviču, da bi bilo tudi pri njih tako. Dela se z malo iz
Tako 'je naslov članka v beograjskem »Organizov. Radniku«, št. 59 z dne 22. julija iin s podpisom Ž. Jef-tovič. V tem članku se napada tudi Osrednje društvo ■oblačilnih delavcev za Slovenijo. Zato hočem podati nekoliko odgovora. Kdo je ta Ž. Jefto-vič? Leta 1921 je ob priliki stavke krojačev lifral štrajkbreherje samo zato, ker ni stavko vodila nezavisna organizacija. V Beogradu je dosedaj vodil borbo v podružnici proti lastni centrali, tako, da ni ničesar obračunavala. Da centrala napravi temu enkrat konec, ga je kooptirala v centralni odbor, v članku pravi, da vse organizacije, katere so priključene URSSJ, številčno ničesar ne pomenijo, ter da so samo nezavisni pravoverni, ker imajo 58 podružnic, V Sloveniji, da nimamo nikakih tarif itd. ter da že osem let nismo vodili nikakih mezdnih gibanj. To more zapisati le človek, kateremu razmere v Sloveniji niso popolnoma nič znane. Konštatirati moram sledeče: V krajih, kjer obstojajo podružnice našega Osrednjega društva, imamo
Eovsod tarife. Pomočniki so v teh rajih kompaktno organizirani, kar
jemo povsod 8 ur dnevno, medtem ko imajo v Beogradu in drugod po Srbiji še 12—14-umi delavnik. Naše po družnice obračunavajo redno mesečno svoje obračune centrali, medtem ko pri nezavisnih po poročilu njihovega plenuma ni obračunalo 25 podružnic iza celih 94 mesecev skupno. Iz tega se vida, kako nezaupanje imajo podružnice do svoje centrale in kako trhla je ta njihova stavba. Če pa hoče ,priti Ž. Jeftovid k nam v Slovenijo organizirati in ustanavljati podružnice, kjer še ne obstojajo in vpo-staviti tam tarife, naj le pride, mi in dotični krojaški pomočniki mu bomo jako hvaležni za to. Sicer pa ima sam v svoji organizaciji dovolj dela, da napravi red. Nas naj pusti kar pri miru. Pravi, da brez njih ujedinjenje ne pomeni ničesar. Priznam, da je to res. Toda Ž, Jeftovid naj bode odkritosrčen ini naj reče, da se po sklepu kongresa CRSOJ ne smemo ujediniti, ker je za nas vsako parci-elno ujedinjenje prepovedano.
Mogoče se s. Života spomni, ko sem ga jaz dne 18. novembra 1926 v
Beogradu pozval na razgovore o uje-dinjenju za dne 20. novembra ob 9. uri dopoldne v stari Delavski dom, a njega in nobenega nezavisnih ni bilo tja, dasiravno mi je obljubil in smo jih čakali ceh 2 uri zaman. Oni so bežali od ujedinjenja in sedaj kriče. Naše članstvo se bo ujedinilo s komur se hoče, brez vaših navodil, ker pri nas odloča članstvo samo in ne centralni odbor, kot je to pri vas navada. Zapreka ujedinjenju ste le voditelji; kadar vas bode pa članstvo napodilo tja, kamor je šel Stojane in kamor tudi spadate, potem pa je ujedinjenje izvršeno. Glede mezdnih gibanj bi omenil pa le to, da mi takih bojev, kot jih je vodil vaš Savez v Zagrebu, Dugi Resi, beograjski »Trikotaži in dr.«, ne vodimo.
Prezelj Anton, predsednik Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo.
Prava naša domača.
Kolinska
Vam.jamči pristnost in jakost !
Strokovno organiziranemu delavstvu.
V zadnji »Enotnosti« smo čitali, da uprava »Enotnosti« zbira prostovoljne prispevke za stavkajoče kovinarje v Kamniku. Navaja se, da so delavci pivovarne »Union« zbrali 89 Din.
Podpisana Strokovna komisija In tajništvo kovinarjev konštatirata, da nista prejela od »Enotnosti« nikakega denarja za stavkajoče kovinarje v Kamniku.
Obenem pa naglašamo, da sta prevzela vodstvo stavke v Kamniku Strokovna komisija in Savez kovinarjev ter s tem tudi vso materijalno in moralno odgovornost.
Stavkajoči kovinarji so moralno obvezani sprejemati le podpore gori omenjenih dveh forumov.
Politične stranke, ki bi hotele mlzerni položaj kamniških kovinarjev izrabljati ter poedincem deliti kake ekstra podpore, bomo smatrali njihovo delo za kupovanje duš.
Kamniški kovinarji so stopili v stavko z geslom: Vsi za enega, eden za vse! Tega gesla se bomo tudi držali do konca.
Za:
Strokovno komisijo za Slovenijo, kot obl. odbor ZDSZJ v Ljubljani
Stanko.
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, Oblastno tajništvo za Slovenijo v Ljubljani Vinko Vrankar.
Ta izjava je bila poslana tudi v priobčitev uredništvu »Delavske Politike« in uiredništvu »Enotnosti«. Prinesla sta jo oba lista. Samo gospodje pri' »Enotnosti« so se razjezili in napisali po svoji navadi komentar, da vsaj nekoliko zabrišejo tisto sled, ki so jo imeli z »nabiranjem' za stavkajoče kovinarje«.
Začutili so namreč, da se je prišlo na sled njih izigravajočemu in razbijajočemu načrtu (Pivovarna »Union« in pekovska stavka). Ker zbirati za stavkajoče in stavkajočim nabrane vsote dajati preko ali za hrbtom strokovne organizacije, ki vodi stavko in nosi vse materialne izdatke, ne vštevši sem tudi moralno odgovornost, ne pomeni solidarnosti, nego med stavkajoče prinašati kaos in s tem rušiti strokovne organizacije. To je tako jasno kakor solnce in ne pomaga nobeno izmotavanje in zavijanje in pisarjenje o enotni fronti in o pravici pomagati stavkajočim.
Da je to bil pravi namen, je itak potek stavke pekovskih pomočnikov v Ljubljani pokazal preveč jasno. Tudi tu se je pojavila takozvana »enotna fronta« in »solidarnost«, ter se je po »gotovih« direktivah začelo delati preko sklepov in volje organizacije. Ker najlažje je razrahljati disciplino stavkajočih od na videz »dobro hotečih« revolucionarjev, pa bodisi to z nasveti in gesli, dajanih za hrbtom organizacije, bodisi s postransko, pireko in za hrbtom organizacije dajajočo podporo. Posledice so vidne še danes.
Armada na fronti, ki bi poleg ukazov in direktiv poveljstva še sprejemala od druge strani in brez vednosti poveljstva direktive in strelivo in to še povrh samo za »gotove« vojake in čete, bi lepo izgledala.
Ne bomo se spuščali v polemiko o »malomeščanski ošabnosti« in drugih natolcevanjih gospode okrog »Enotnosti«, ker se ne izplača. Delavstvo itak samo uvideva, kaj se je hotelo s tisto nabiralno akcijo za kamniško stavko in s tistim1 plaščem solidarnosti in enotne fronte za hrbtom kovinarske organizacije in Strokovne komisije, črni madež že itak visi na teh gospodih, ki znajo izborno pomagati kapitalizmu. Direktno ali indirektno — v bistvu je tako početje in delovanje podpiranje kapitalizma. O tem ni nobenega dvoma, ker o resničnem' hotenjti pomagati stavkajočim, pričajo tele vrstice iz poročila zaupnika kovinarske organizacije iz Jesenic, ki se glase: »Vprašal sem tudi sodruge Fr-čeja, Ravnika in Malenšeka, ali prispevajo kaj za stavkajoče v Kamniku in jim pomolil nabiralno polo, pa so rekli, da nimajo časa.«
Čudno torej, da je ta »čas« sedaj naenkrat nastal.
Solidarnost in enotna fronta je le v sporazumnem delovanju, posebno pa v odločilnih in konkretnih slučajih, kakor so stavke, ne glede na različna naziranja. Vse drugo je samo zlorabljanje in izrabljanje teh gesel in izkoriščanje momentov.
Kdor hoče izven strokovnih organizacij za stavkajoče kovinarje in steklarje kaj prispevati, ve dobro, komu ima izročati in zahtevati pojasnila. Kdor hoče v resnici pokazati svojo solidarnost in manifestirati enotno fronto, ve, kako ima to pokazati, da se vidi resničnost njegovega hotenja po zmagi stavkajočih.
Organizirano delavstvo pa poživljamo, da izrazi in pokaže svoje mnenje in svojo voljo.
Strokovna komisija.
Kdo so revolucionarni Strajkbreherji I
Hoteli smo o tem govoriti po stavki, ker vsake take debate in razkrivanja grehov škodujejo akciji, dokler traja. Ker pa gospoda od »Enotnosti« to zahteva, smo pri »Delavcu« toliko možje, da to, čeprav ne radi, povemo.
Evo:
Ravnik Franc, iz Jesenic, premijen de-kalist (ne komunist, ker komunisti mso takšni), je poslal v Kamnik s priporočilom g. Ruparja. Ta Rupar, nabiralec prostovoljnih prispevkov za »Enotnost«, ki je hodil po direktive k »Enotnosti«, danes stavkokazi in išče stavkokazov.
Liabisch Rudolf, kateremu so bile naše organizacije vedno premalo revolucionarne, v tej stavki stavkokazi.
Čebul] Franc, ki ni mogel dočakati stavke, je po štirih tednih pokazal svojo revolucionarnost. Sodrugom je padel za hrbet in stavkokazi.
Rems Franc, kateremu je bil vsak zaupnik in vsak odbor preveč patriotski, je smatral, da se revolucija dela, kakor so ga . učili, namreč z jezikom. Sedaj, ko bi moral to praktično pokazati, stavkokazi.
Tl dekalisti so zadali stavki takšne udarce, da jih je težko docela orisati. Po-
tegnili so s seboj v stavkokastvo nezavedne, češ, če ti, ki so pristaši dekalistov in energični v besedah, stavkokazijo, zakaj bi je mi ne kazili.
Taka je po večini vsa ta kričava družba dekalistov. Ko pa se pride do praktičnih izvedb vsaj minimalnih akcij, tedaj se znajdejo na oni strani barikad.
Gospodje okrog »Enotnosti« se naj ne trudijo sedaj te svoje pristaše zanikati, ker je prepozno, nego naj rajši revidirajo svoje vrste. Potem bomo pa videli, koliko jih' bo ostalo.
Besedo prepuščamo gospodom okrog »Enotnosti«.
O notnih okrevališčih v sovjetski Rusiji.
tarnih in higijenskih temah in imajo celo posebne gledališke piredstave. Vsled tega bi se ta okrevališča lahko imenovala »šole zdravja za tuberkulozne bolnike«.
Ako je potrebno, se bolnike zdravi s solncem, zrakom in vodo.
Bivanje v nočnem okrevališču traja par mesecev in daje krasne uspehe. Odkar obstojajo nočna okrevališča, se je tuberkuloza močno omejila. Delavci cenijo to lekcijsko metodo proti tuberkulozi. Nočnim okrevališčem gre zasluga, da raste zmisel za higijeno pri delavskih množicah in da se utrjuje organizem bolnikov za boj proti tej veliki socialni nesreči — tuberkulozi!
Tako v Rusiji. In pri nas? Saj vemo, kako sprejemajo še bolnega človeka po naših bolniških blagajnah! (Iz esperanščine pfevel R. D.)
Draga zdravil« plačajata? Boljše j. paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte »2iko«l Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih.
V Rusiji obstojajo vzorno urejena nočna okrevališča za tuberkulozno delavstvo. Ta okrevališča so oddelki tuberkuloznih bolnišnic in v nje se pošiljajo delavci in delavke, ki po dnevu delajo v tovarni.
Delavci obeh spolov, ki obiskujejo ta okrevališča, končajo svoje dnevno delo dve uri prej in jim ti dve uri plačujejo bolniške blagajne. Prišedši po delu v zavod, se tam skopajo, nakar dobe sveže oblačilo in se podajo v lepo svetlo jedilnico k zdravi, tečni in okusni hrani. Potem morajo na vsak način leči v postelje. Po tem počitku lahko pijejo čaj, čitajo knjige in časopise, igrajo šah, poslušajo radio itd., itd. Zvečer dobe še enkrat dobro večerjo. Zjutraj po zajtrku gredo spet na delo.
Za časa bivanja v nočnem okrevališču delavci in delavke izpolnijo določena pravila, si pridobe zdravih higijenskih navad in jih poneso domov, ko zapuste okrevališče. Zdravnik v okrevališču jim nasvetuje, kako je treba doma varovati zdravje. V ta namen v klubih nočnega okrevališča prirejajo predavanja o sani-
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Stavka ktmnarjev podjetja »Titan« v Kamniku.
Stavka profesijonistov traja že osmi teden. Med tem časom je upravi uspelo dobiti nekaj stavkolomcev iz vseh vetrov države. Pa tudi med onimi, ki so stopili v stavko, se je našlo nekaj Iškarijotov, ki so si mislili na račun stavkajočega izboljšati svoj položaj.
Uprava podjetja je bila mnenja, da bo stavko zlomila, ter ni štedila ne z denarjem, niU z vsemi mogočimi obljubami in grožnjami. Ako bi uprava dala delavcem samo to, kar je v času stavke izgubila, bi delavci dobili velik procent zboljšanja svojega zaslužka, upravi pa, ako ne bi ostalo drugega, kakor samo tisti materijal, ki se danes zmeče v Bistro, ali ki Je zakopan v kovačnici, bil bi tudi zanjo lep dobiček.
Ni pa to še vse. Ako pogledamo še po posameznih oddelkih v livarni, kjer se deluje mehka litina (Tempergussj, se je produciralo preje toliko, da se je mogla »Tem-perpeč« kuriti vsakih štirinajst dni; sedaj se pa v osmih tednih ni moglo toliko narediti, da bi se peč vsaj enkrat zažgala. Za izdelavo ključev ima »Titan« zaenkrat v Jugoslaviji monopol; nima konkurence, ker se istih ni moglo nikdar zadosti narediti. Kako se pa sedaj producirajo. Štrajkbre-her, ki se je iste postopil izvrševati, jih je naredil celi teden 50 kg, od katerih je bilo 11 kg dobrih, drugih 39 kilogramov pa izmeček. Akordna cena za kg ključev je znašala Din 2.20; tako bi ta štrajkbreher zaslužil celi teden 46.20 Din, ^ali uprava mu je izplačala tedensko plačo. Za tiste delavce pa, ki danes stoje v stavki, ako niso prišli na svoje temeljne plače, pa uprava ni imela niti toliko čuta, da bi jim izplačala temeljno plačo.
Isti položaj je v oddelku za montiranje ključavnic (»Mauskastenschlosser«). Preje se je izdelalo po 1500 komadov tedensko; akordna cena je bila 35 para za komad.
Sedaj so jih izvršili celi teden 200 komadov, kateri stanejo upravo 2000 Din, od katerih pa morajo vajenci še 50 popraviti, 16 komadov so pa morali vreči vstran. Javnost lahko sama presoja, koliko so ti strajkbreherji kvalitativno vredni, ako morajo vajenci popravljati za njimi. Neglede, da ima uprava veliko finančno škodo, bo tovarna »Titan« zgubila tudi na svojem glasu za izdelke, ki jih izdeluje.
Mi hočemo v tem članku pokazati delavstvu, kake žrtve hoče kapitalizem prenesti, samo da premaga delavca in da mu zlomi njegovo odporno silo.
Mi svarimo upravo podjetja, ker se nismo izigrali zadnje karte, naj pride preje do pameti in naj se pobota s svojimi delavci. Ako se bo pa še nadalje trmasto upirala in ne bo hotela priznati upravičenih zahtev, bomo izvedli brezobzirno borbo do konca.
Za kamniškimi kovinarji stoje vsi kovinarji cele države, ter jih vzpodbujajo: Vztrajajte! Do konca! Do zmage!
Za štrajkbreherje pa stoji trenutno, ker jih rabi, samo kapitalizem.
Z »Lokomašino« v Beogradu, ki zaposluje okrog 100 delavcev, je Savez Metalskih Radnika sklenil kolektivno pogodbo, iz katere priobčujemo izvleček, da naši čitatelji vidijo, kako delajo naše organizacije v korist delavstva in kako je potrebno biti or-
ganizir;pogodbi stoji: Delo v tovarni traja 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko. Čez-
urno delo se plača s 50'/e. Prvi maj se smatra za praznik dela In se ne dela.
Plača za.presere na uro za I. kategorijo znaša 10 Din, za 11. kat. 9 Din, za III. kat.
8 Din, za IV. kat. 6 Din.
Kurjači: I. kategorija 5 Din na uro, II. kat. 4.50 Din, III. kat. 4 Din.
Profesionisti: I. kategorija 10 Din na uro, II. kat. 9 Din, III. kat. 7 Din, IV. kat.
5 Din.
Nekvalificirani: 1. kategorija 5.50 Din na uro, II. kat. 4.50 Din, III. kat. 4 Din, IV. kat. 3.50 Din.
Težka železna industrija.
Kaj pa je ltaj na Jesenicah novega, se spraši^ejo jeseniški kovinarji, ker ničesar ne najdejo v poročilih iz Jesenic. Da, opravičeno vprašanje, ker se res že dolgo ni ničesar čitalo, je pa mnogo tega, o čemur bi bilo treba poročati.
Od leta 1918 do danes je KID neverjetno veliko zmodernizirala, ali da rečemo racijonalizirala, osobito oddelek Martinovih peči, plinokurjavo, kakor pri pečeh, dalje vso dolgo strugo (rake) za vodo k turbinam; mnogo strojev i. dr. je nabavljenega, tako, da bi marsikateri stari delavec izpred treh desetletij niti ne znal več prijeti za delo, ker se je toliko spremenilo. Vse, kar je železne konstrukcije pri renovaciji, se izdeluje z domačimi tehničnimi in delavskimi kapacitetami.
Od leta 1918 do danes je tudi vsa ozkotirna in normalnotirna železniška loko-proga renovirana, tako, da gre izvrševanje dela na celi črti vse bolj gladko od rok, kot pred leti, Le žičarna, žrebljarna, mrzla valjarna itd. je brez kakih tehničnih sprememb ostalo, kot je poprej bilo. Tako, da, ko nam ^v kratkem zagori nova, sedaj v Jugoslaviji največja in najmodernejša peč, ako bi se prešlo na celi črti v vseh oddelkih v popoln obrat na tri menjajoče se partije, v kolikor že ni sedaj to slučaj, bi obrati železarne KID bili sposobni zadostiti še z ostalimi sličnimi tovarnami v Jugoslaviji vsej potrebi tovrstnega železa na trgu naše države, to se pravi, da bi tedaj dobilo novih 800 ljudi delo, kar pa najbrže v naših gospodarsko neurejenih razmerah ne bo, žal, prišlo tako kmalu, v drugem pa morda tudi ne po zaslugi kartelistov . . .
Toraj, tako je pri nas; to je solnčna stran podjetja. Dijamantna stran podjetja pa je naš svetu znani kranjski Janez, žilav, živinsko priden delavec, ki v glavnih obratih, kjer dela, dela v enem akordu, ki so si ga zmislili zlobni Faustovi duhovi takega, da če Janez gara ail ne gara, je vseeno; zboljšati ,si svoje plače tudi z akordom ne more; toda Janez vseeno gara, kar samo ga nekaj priganja — sam ne ve kaj — in ko bo razumel, bo spoznal, da niti ni tako velika tista napaka, ki jo ima in da jo z lahkoto odpravi.	(Dalje prihodnjič, če treba.)
Kolektivna pogodba,
nanašajoča se na delovno in plačilno razmerje delavstva, zaposlenega v podjetju tvrdke T. Korn, Ljubljana, Poljanska c. 8, sklenjena med upravo podjetja na eni in Savezom Metalskih Radnika Jugoslavije na drugi strani.
Navzoči: Za podjetje T. Korn: g. T, Korn st., g. T. Korn ml. Za Savez Metalskih Radnika Jugoslavije (S. M. R. J.): Vinko Vrankar; za delavstvo: zaupniki Lončar Albin, Rohaček Martin in Kropar Ivan. Delavsko zbornico zastopa Jože Kopač. Kopač.
Razprava se je vršila v pisarni Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, Poljanska c. 12, dne 30. junija in 21. julija
1928-	•	•	L-
Po temeljiti razpravi in vsestranskem uvaževanju se sklene:
I. Socialna zaščita.
Zakon o zaščiti delavcev se izvaja v polni meri ter isti velja tudi za vajence.
II.	Plače.
a) Profesionisti: kleparji, inštalaterji, ključavničarji in strugarji: I. kategorija 10 Din na uro, II. kat. 8.50 Din, III. kat.
6 Din na uro.	„
b) Pomožni delavci: I. kategorija 6 Din, II, kat. 5 Din na uro.
c) Zenske: Za novo sprejete delavke se upelje poskusna doba štiri tedne ter prejemajo plačo 2.60 Din na uro. Po preteku štirih tednov se uvrste v III. kategorijo. I. kat. 4.50 Din, II. kat. 3.50 Din, III. kat.
3 Din na uro.
III. Vajenci.
Pred vstopom v učno dobo naj se vsakega vajenca zdravniško preišče, da li odgovarja za dotično stroko, katere se ima namen izučiti, nakar ga naj podjetje vzame v trimesečno preizkušnjo.
Za časa učne dobe se da vajencem odškodnina po naslednji tabeli.
Kot enota se vzame minimalno temeljno plačo pomočnika v prvem letu po dokončani učni dobi. Od te enote sprejma vajenec: v 1.	polovici	leta	učne	dobe	10%
v 2.	polovici	leta	učne	dobe	20%
v 3.	polovici	leta	učne	dobe	30 %
v 4.	polovici	leta	učne	dobe	50°/o
v 5.	polovici	leta	učne	dobe	70%
v 6.	polovici	leta	učne	dobe	90%
Navedena tabela se ima pri sklepanju učne pogodbe ustaviti v učno pogodbo ter ima biti pri sklepanju iste navzoč glavni zaupnik.
IV. § 1154 b.
§ 1154 b se izvaja v polnem obsegu.
V. Dopusti.
Delavci in delavke, zaposleni v pločevinasti industriji, imajo pravico do plačanega dopusta:
po enoletnem zaposlenju 3 dni v letu; po triletnem zaposlenju 6 dni v letu.
Za dopust se štejejo delovni dnevi, iz-vzemši nedelje in praznike.
Dopusti so namenjeni za odpočitev in za okrepitev zdravja. Zaradi tega naj se izrabljajo po možnosti v poletni dobi, vendar jih je izrabljati predvsem v času manjše zaposlenosti v podjetju. V ostalem naj se dopustniki razvrstijo tako, da zaradi dopustov potek dela v podjetju ni ogrožgjn. Dopusti za kleparje in inštalaterje se bodo upoštevali, ko iste sprejme Zadruga kleparjev in inštalaterjev za Slovenijo.
VI. Sprejem In odpust.
Podjetje sprejema in odpušča delavce v sporazumu z S. M. R. J. Odpovedna doba službenega razmerja velja obojestransko 8 dni.
VII. Veljavnost in odpoved pogodbe.
Pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa in je obojestransko odpovedljiva na tri mesece.
Ljubljana, dne 21. julija 1928.
Za podjetje T. Kom:
T. Kom, 1. r.
Za Savez Metalskih Radnika Jugoslavije: Vinko Vrankar, 1. r.
Za delavstvo:
Lončar Albin, 1. r., Rohaček Martin, 1. r., Kropar Ivan, 1. r.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Stavka tekstilnih delavcev.
Stavka 27.000 tekstilnih delavcev v Ameriki, ki izdelujejo tekstile iz bombaže-vine, je izbruhnila in se drži, dasiravno so tekstilni baroni zagrozili, da prično z obratovanjem tovarn dne 2. ali pa 7. julija. Tekstilni tovarnarji računajo, da so delavci in njih družine sestradani in da se bodo kar drenjali, kdo pride prvi v tovarne, ko naznanijo, da prično z obratovanjem tovarn. Voditelji stavke pa izjavljajo, da so vrste stavkarjev ravno tako trdne, kot so bile dne 16. aprila, ko je pričela stavka.	-
Dva stavkarja sta v zaporu. Eden ;e bil obsojen na 30, drugi pa na 60 dni zapora. Drugi obsojeni stavkarji so prosti; zanje je bila kazen suspendirana. Ako se ti obsojeni stavkarji s suspendirano kaznijo prikažejo na stavkovni straži kot vodje, tedaj stopi suspendirana kazen v veljavo.
Na stotine dolarjev pomoči pride za stavkarje v glavni stan stavkarjev za pre-hranitev stavkarskih družin. Socijalistična zadruga v Maynardu je poslala 100 dolarjev, bostonski delavski krožek 25 dolarjev, člani so večinoma socijalisti, newyorška postojanka tesarskih delavcev št. 366 50 dolarjev, organizirani popravljalci statev v North Adamsu 66.34 dolarjev, gledališki delavci v Walthamu 25 dolarjev, brooklynsko lokalno društvo tesarskih delavcev št. 2305 25 dolarjev, lokalno društvo pleskarjev št. 545 v Nevvtonu 25 dolarjev, pleskarsko lokalno društvo v Rochestru št. 179 25 dolarjev, lokalno društvo pleskarskih delavcev v Gloucesterju št. 176 25 dolarjev, Delavski klub v Ccntcrdalu, R. I., večinoma socijalisti, 25 dolarjev. Veliko drugih posameznikov in organizacij je pa poslalo od enega dolarja do 25 dolarjev.
Solidarnost je splošna.
Stavkajoči tekstilni delavci ne pojdejo delat, ko tovarnarji odpro vrata svojih tovarn z običajnimi bombastičnimi frazami. Tekstilni baroni so naznanili, da utrgajo mezdo za deset odstotkov in delavci niso tako neumni, da bi šli delat, zraven _ pa bi morali stradati. Delavci bodo vztrajali v stavki in se ne vrnejo na delo, dokler podjetnikov ne sreča pamet in ne prekličejo znižanja mezde.	_	,
Strokovno organizirani in drugi delavci podpirajo stavkarje z denarjem in živili.
Sodrug Jakomin radi vrienja zaupni-ške dolžnosti vržen na cesto. V čevljarski delavnici g. Janka Ješeta v Ljubljani, kjer je zaposlenih nad 20 delavcev, se dogajajo v zadnjem času stvari, preko katerih ne . moremo. Podjetnik, še po vojni neznaten čevljarček, si je z žulji delavcev »pridobil« precej premoženja. Postal je »velik«, da mu je zrastel greben preko vseh zakonov in paragrafov, ki se nanašajo na zaščito delavcev in reda v delavnicah. Poleg vsemogočega šikaniranja delavcev, čakanja na delo po dve, tri ure, včasih tudi po pol dneva brez vsakega plačila za zamujeni čas (dela se od kosa), je začel uvajati prakso metanja delavcev iz službe za vsako malenkost, brez vsake zakonite odpove-di. Ko je pretečeni teden zopet pognal delavca,
kateri ima družino, za malenkost, brez odpovedi, na cesto, se je delavstvo temu odločno uprlo in je interveniral organizirani zaupnik s. Jakomin, naj se delavca ne odpusti, ker ima družino in je v bednem stanju, je kratkomalo odpovedal s. Jakominu službo, češ, da on postopa, kakor on hoče, in se nima nihče v stvari umešavati. Sodrug Jakomin je torej radi intervencije in radi opozoritve na zakonito postopanje vržen na cesto, dasi je temu podjetniku garal sedem in pol leta. Vemo dobro zakaj! Ker je organizator, ker je branilec delavskih interesov, zato je bil podjetniku trn v peti. Toda na ta način delavcev premagali ne boste. Na mesto enega Jakomina pride pet novih ali deset branilcev in borcev. Končno še k redu v tej delavnici par besed. Dela se v akordu in je vsled nizkih postavk delavstvo prisiljeno, da gara po 12 in še več ur na dan. O kakem plačilu za nadure ni niti govora. O higijenskem stanju delavnice bomo pa še spregovorili, za sedaj samo o-pozarjamo Inšpekcijo dela, da si v najkrajšem času to delavnico ogleda in podjetniku dopove, da so zakoni, ki ukazujejo, da je po delavnicah red in snaga, da je zakonit delovni čas, da je treba nadure plačati s 50-odstot. poviškom in da je delavec človek in svoboden državljan in se mora z njim kot takim postopati po človeško.
RUDARJI.
Kako |e tam, kjer razredne strokovne organizacije ni.
Že neštetokrat smo pisali o slabosti našega strokovnega gibanja, osobito med rudarji v Sloveniji. Vsi tisti pametni delavci, kateri pri vsaki priliki zabavljajo čez strokovno organizacijo, češ, saj je za nič; zastonj je za njo denar ven metati itd., naj vedo, da tam, kjer se še vsaj peščica zavednih sodrugov, da tam se še vsaj kolikor toliko upošteva osemurnih, nadurno delo, varstvene odredbe in socijalna zaščita. A kako zgleda tam, kjer jih popolnoma nič ni?
Za Litijo, v kraju Siterevec, se nahaja svinčeni rudnik, last Rudarske družbe Litija, v katerem je zaposlenih okoli 200 moških in žensk. Ne samo, da o plačah niti ne govorimo, ker so take, da nas zgrabi sveta jeza; omenjamo samo to, kar je edino v naši državi mogoče, da v podjetju ne obstoja sploh nikakšen delovni red. Podjetje odpušča, kaznuje delavstvo po poljubnosti in samovolji pazništva čisto brezobzirno. Ja, zgodil se je slučaj, da je paznik težko pretepel žensko delavko. V jami se vrši zamenjava na kraju (Ablosung vor Ort). Na zunanjem obratu je uveden splošno deseturni delovnik. V slučaju pokvare v obratu, ko pride delavstvo z vlakom ali peš po 2—3 ure daleč na delo, se ga enostav. domov nažene, brez vsake odškodnine. Gorje pa tistemu, ki po mnenju gg. paznikov dovolj ne stori. Tega se kratkomalo odpusti ali pa da na enomesečni brezplačni dopust.
»Zvezi rudarjev Jugoslavije« sc je sedaj posrečilo prodreti v ta Avgijev hlev. Vodila bo boj odločno, a rudarji morajo stati za njo in se vsi organizirati.
Naznanilo.
Rudarji rudnika Leše prirede v nedeljo, dne 19. avgusta tl. proslavo 20-letnice obstoja podružnice ZRJ na Lešah, katera se vrši v gostilni in na vrtu gostilne g. Ja-ser na Lešah.
Spored:
1. Sprejem gostov pred gostilno Ahac na Prevaljah ob pol 2. uri popoldne.
2. Ob 3. uri sprejem jubilantov.
3. Ob pol 4. uri slavnostni shod.
4. Po shodu dekoracija jubilantov.
5. Ob pol 5. uri nastop delavskih telovadnih enot mežiške doline.
6. Po nastopu prosta zabava, ples, šaljiva pošta itd.
Pri celi prireditvi sodeluje godba na pihala iz Guštanja. — V slučaju slabega vremena se vrši slavnost 8 dni pozneje.
Sodrugi lin sodružice mežiške doline! Vaši sotrpini, rudarji iz Leš, Vam kličemo: Dobrodošli v naši sredi med svojimi!
Gigantski boj ameriških rudarjev.
Že od lanskega leta aprila meseca se nahaja V zveznih državah severne Amerike, in sicer v srednji in zahodni Pensilvaniji, Ohio in severozahodni Virginiji 175.000 rudarjev v stavki. Vzrok vstopa v stavko je bil prvič: ker je potekla z 31. marcem 1927 v letu 1924 sklenjena pogodba, s katero ukinitvijo se je hotelo rudarjem plače znižati za od 1 do 2 dolarja na dan; drugič: nepriznanje enakopravnosti črncev z belimi od strani podjetnikov.
Rudarska zveza pa je nasprotno zahtevala podaljšanje obstoječe pogodbe za na-daljna 3 leta in vnos enakopravnosti črncev z belimi v pogodbo. Rudarska podjetja so to zahtevo rudarjev odklonila in pričela se je stavka. Rudarska zveza je v znak solidarnosti pritegnila v stavko vse ostale rudarje dotičnih držav. Ali pokazalo se je (so pač ameriške razmere, op. pis.), da bi na ta način dotični lastniki premogovnikov najbrž splošno stavko zlomili; zato je rudarska zveza v ostalih revirjih se zadovoljila z nekolikim poviškom in podaljšanjem obstoječih kolektivnih pogodb. Rudarji teh rudnikov so šli na delo in delajo vsled premo govno krize tudi samo po 3 do 4 šihte na teden. Ostali rudarji pa se nahajajo v stavki dalje in gre danes njihov boj še glavno za tem, da svoje gospodarje gospodarsko izčrpajo.
Tega pa so se tudi rudarski podjetniki zavedali. Zato so s prva hoteli stavko s si lo udušilL Najeli so oboroženo silo in so navalili na stavkajoče; prišlo je do krvavih spopadov, pri^ katerih so celo strojne puške svojo ulogo igrale. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih, ali rudarji se niso vdali. Vodilni sodrugi so zginjali kar čez noč, ali se jih je kar pri belem dnevu zavratno morilo.
A vse zastonj; rudarji se niso udali. Ko so podjetniki sprevideli, da na ta način ne bodo zmagali, so privlekli iz vseh držav stavkokaze, bele in črne. Vse zastonj! Ti kot nestrokovnjaki niso zmogli one storitve, kakor izkušeni rudarji.
Ko se tudi to ni obneslo, so pognali podjetniki z oboroženo silo vse stavkajoče z družinami vred iz rudniških stanovanj. Vse zastonj; stavke niso zlomili. Rudarji so se z družinami vred utaborili na prostem. Rudarska zveza jim je poslala šotore, postavila barake, da jim tako om:>goči vsaj zasilno bivanje pod streho. Ob enem je uvedla poleg redne podpore, ki jo daje iz svoje zvezne blagajne stavkajočim, še obvezen prispevek pri vseh svojih zaposlenih članih za podpiranje stavkajočih.
Tako se merita moč razreda proti razredu že nad leto in še ni vidika, kdaj bo konec tega gigantskega boja. Na eni strani združen kapital, oborožen z vsemi sredstvi, na drugi strani pa samo stroga delavska solidarnost in požrtvovalnost, ki bo pa slednja najbrž močnejša, kakor pa ošabnost in lakomnost rudarskih podjetnikov.
To je razredni boj v praksi, pa brez teorije!
Podružnica zveze rudarjev Jugoslavije Trbovlje.
Obvestilo!
Po sklepu izredne seje z dne 24. junija 1928 se je sklenilo, da se vrše vsak mesec redne 14dnevne diskuzije in to vsak drug četrtek, obenem se vrši vsak mesec redni članski sestanek. Članski sestanki so samo za člane strokovne organizacije, diskuzije pa za vso rudarsko delavstvo. Člane se bode obvestilo potom vabil za članske sestanke. za diskuzije se bo pa po revirjih obveščalo delavstvo potom plakatiranja.
S sodružnim pozdravom odbor.
ŽIVILCI.
Gibanje med pekovskimi pomočniki.
Dne 22. julija se je vršil shod pekovskih pomočnikov v Ljubljani, ki je bil zelo dobro obiskan.
Razpravljalo se je o nedeljskem počitku in o anarhiji, ki vlada v pekovski stroki glede delovnega časa.
Ugotovilo se je, da si pekovski mojstri konkurirajo na vprav nesramen način, tako z visokimi procenti kakor tudi z začetkom dela, ker ne poznajo nikakega reda in po večini tudi ne osemurnika.
Pri tej nereelni konkurenci pa trpijo predvsem pekovski pomočniki. Zato so sklenili zaprositi Zadrugo pekov v Ljubljani, da bi ista skušala v sporazumu z Zvezo živilcev, podružnico pekov v Ljubljani, sporazumno rešiti vprašanje nedeljskega počitka z vprašanjem enotnega začetka dela po vseh pekarnah, kar bi bilo potrebno tako v interesu pekovskih mojstrov kakor tudi pomočnikov.
Položaj mesarskih pomočnikov v Ljubljani.
Mesarski pomočniki v Ljubljani so menda najbolj zatirana stroka. Za nje ne veljajo predpisi, za nje ne obstoja zakon o zaščiti delavcev; za mesarskega pomočnika se ne zmeni ne Inšpekcija dela in nobena druga oblast. Z eno besedo: mesarski pomočnik je brezpravna raja, s katero lahko postopa mesarski mojster, kakor se mu zljubi, kajti on mu da jesti, on ga plača od 400 do 800 Din mesečno, on mu da po 16 ur in tudi po več ur dnevno dela in zato je mojster gospod — pomočnik pa hlapec.
Mesarski pomočniki se sprašujejo, zakaj so ravno oni v najslabšem položaju, saj je vendar njihova obrt sila dobička-nosna. Odgovor je lahak!
Zato sodrugi, ker niste še začutili potrebe, to vprašanje razmotrivati skupno — vsi!
Zato, ker nimate časa čitati delavskih časopisov, ker v njih bi zvedeli, da so si druge stroke zboljšale svoj položaj potom strokovne organizacije.
To, sodrugi, morate pričeti razmišljati in delati tako, kot delajo delavci drugih strok.
Upostavite svojo organizacijo in v njej se organizirajte vsi do zadnjega in se skupno borite za skupne interese v skupno korist.
Parola mesarskih pomočnikov mora
biti:
Upostavite strokovne organizacije mesarskih pomočnikov, katere član mora biti slednji mesarski pomočnik.
Žrtve nožnega dela v pekarnah.
Dasi zakon o zaščiti delavcev prepoveduje nočno delo vajencem, t. j. mladoletnim delavcem, se to vkljub prepovedi zakona dogaja. Kapitalist se na zakon, ki ščiti delavca, posebej pa še otroka, ne zmeni, nego izžema kri in znoj iz njega, kolikor največ mogoče.
Da se s tem uničuje mlada generacija — državljani, kaj zato, profit je več. Poleg nočnega dela morajo vajenci opravljati tudi vse druge posle pri mojstrih in nimajo takorekoč nobenega oddiha. Obleka in hrana so beraške, vse zato, ker ne dovoljuje zboljšanja — profit.
Tu prinašamo sliko vajenca Mirko Vre-baca, starega 13 let, ki je pekovski vajenec v Zagrebu. Ta slika je slučaj iz tisoč »slučajev«, kako se godi vajencem, otrokom, ki se morajo učiti, da se bodo enkrat lahko za silo preživeli z žulji svojih rok.
On sam je pri zaslišanju povedal, da je moral po mestu raznašati pecivo, in dasi komaj 13 let star, mu je mojster natovoril koš do 50 kg teže. V pekarno je Iz trgovine moral nositi težke vreče moke po 85 kg. In vse to je moral delati na strogo zahtevo mojstra. Vsaki dan je začel delati ob 10. uri zvečer in to neprenehoma do 5. ure zjutraj. Ob 5. uri zjutraj, ko so pomočniki nehali delati in odšli počivat, je moral on vzeti koš s pecivom in ga raznašati po mestu. Vračal se je s tega posla ob 11. ali
12.	opoldne. Tedaj je dobil belo kavo in kruh. To je bil zajutrek, ker ga preje ni dobil, in obenem obed. Ko je pojedel kavo, je moral iti v pekarno, da vse očisti, po-
mete, priredi za peko, nanosi vode. S tem je bil gotov ob 6. ali 7. uri zvečer. Sedaj šele je legel spat. Spal je v pekarni na deskah, pod seboj je imel postlano prazno vrečo in brez rjuhe in odeje.
Ob 10. uri zvečer ga je mojster že zopet budil na delo. Torej je spal vedno samo 3 do 4 ure in to otrok, 13 let star.
Ko je zvečer vstal, je dobil večerjo in to po navadi krožnik juhe in kos kruha, a v nedeljo košček mesa. Torej, na dan je dobil jesti dvakrat, a po noči je smel jesti sveže žemlje. Poleg tega ga je mojster pretepal in večkrat celo po večkrat na dan. In pred kratkim tako, da mu je počila leva čeljust ter je zdravnik to konštatiral kot udarec.
Tako in podobno postopajo siti pekovski mojstri z vajenci. Slika, ki jo tukaj vidite, govori več, kakor vse drugo napisano.
Zato mora biti naša energična borba, da se zakon o zaščiti delavcev izpolnjuje, in se mladoletne ne pusti delati ponoči, in da se nočno delo po pekarnah enkrat za vselej odpravi.
Javnost pa poživljamo, naj si ogleda sliko tega siromačka, uničenega in izmozganega že v najnežnejši deški dobi, ki je eden od tisočev, ki so v enakem' in še hujšem položaju. In ko je kruh iz pekaren, naj se zamisli in vpraša:
»Ali je tečen kruh, ki ga pečejo bolni in izmozgani pekovski vajenci in pomočniki?«
OBLAČILNI DELAVCI.
Redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev na slovenskem ozemlju se vrši v soboto dne 8. septembra 1928 v Ljudskem domu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora: predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole.
3.	Poročila podružnic. 4. Volitev novega odbora. 5. Naš položaj in mezdna politika.
6.	Razno. Začetek je točno ob pol 9. uri dopoldne.
40-urni delovni teden.
Večje tvrdke oblačilne industrije Amerike so sklenile z organizacijo delavcev pogodbo, v kateri priznavajo 40-urni teden za vse svoje delavce. Delalo se bode 5 dni po 8 ur. Plače bodo ostale iste kot pri 48-urnem tednu. Pogodba je stopila v veljavo s 1. V. t. 1. Pri nas pa se moramo boriti še za 48-urni delovni teden.
V Chicagu (Amerika) so tvrdke oblačilne industrije plačevale iz svojega 1 in pol odstotka zaslužka vsakega delavca v brezposelni fond organizacije. Od 1. V. naprej pa se je ta prispevek povišal na 3 odstotke. Delavci pa bodo plačevali še vedno 1 in pol odstotka. Na novo se je vpeljal ta prispevek v Rohester-ju. Prispevek znaša 1 in pol odstotka. Delodajalci so že 1. V. vplačali svoj del. Delavci pa začno šele s 1. V. 1929. leta.
Razmere v krojaški stroki.
Že v zadnji številki smo nekaj poročali o razmerah v krojaški stroki. Danes hočemo prikazati dva kričeča slučaja.
Na Glincah je neki invalid mojster, po imenu Marjasec. Pri temu mojstru mora pomočnik vstati zjutraj ob pol 5. uri in sesti takoj k stroju, brez vsakega odmora. Opoldne mu prinese mojster kosilo kar na šivalni stroj, kakor hlapec kravi seno v jasli, samo da ne zamudi nobene minute. Večerja je ob 9. uri zvečer in potem se dela še do 11. ure ponoči. Ob nedeljah pa se dela od 6. ure zjutraj pa do 9. ali 11. ure dopoldne. Plača pomočnika tedensko poleg hrane in stanovanja znaša, reci in piši, 70 Din. Pozivamo Inšpekcijo dela, da dopove mojstru, da je pri mali obrti dovoljen največ deseturni delovnik in nedeljski počitek cel dan, ne pa 18 in polurni delavnik.
Drugi slučaj: Neki krščanski mojster na Miklošičevi cesti je zaposloval v seziji 2 pomočnika. Mlajšega je plačeval brez hrane in stanovanja 200 Din tedensko, kar ne odgovarja tarifi. Delati sta morala oba po 10 do 12 ur dnevno, mesto 8 ur, ne da bi jih za nadure odškodoval. .Pri večkratnih pritožbah jih je tolažil, jim zagotavljal in ob-ljuboval, da bosta v času slabe sezije ravno isto plačo dobila kot v seziji. Oba sta vsled teh obljub potrpela, ker jima je bila zagotovljena stalnost. A glej ga hudirja! Prišla je slaba sezija, dela je zmanjkalo in oba morata pohajkovati po ulicah brez vsakega zaslužka. Krščanski mojster si misli, obljubiti in dati je preveč, vaju bode pa bog plačal na onem svetu. Toliko se lahko da na obljube nekaterih mojstrov. Mi bomo vsak tak slučaj objavili. Sodruge pa prosimo, da nam tudi vse slučaje takoj in natančno naznanijo. — Pika.
MONOPOL«.
Zveza monopolskih delavcev v Beogradu vodi živo akcijo proti projektu Pravilnika za delavce v monopolskih podjetjih, katerega je izdelala inonopolska uprava. Dosedaj sta bila v Beogradu dva shoda, ki sta odobravala delovanje Saveza. Glavni momenti v akciji Saveza proti pravilniku so:	da prepreči zmanjšanje delavskih
mezd in da se uvede avtomatsko povišanje mezd po letih službe; da se zavarujejo pridobljene pravice in stalnost delavcev v podjetju; da delavski zaupniki smejo kontrolirati izvrševanje pravilnika in onemogočiti samovoljo upravnikov. Akcija Saveza bo imela uspeh, razumljivo, le v toliko, koliko bo sodelovalo pri tem monopolskih delavcev, to je, čim močnejša organizacija, tem sigurnejši uspeh. Kakor se vidi sedaj, bo ta akcija imela uspeh.
Javna zahvala.
V moji visoki starosti sem ostal brez vseh sredstev in navezan zgolj na samega sebe.
V tem položaju mi je stala ob strani naša zadruga Konzumno društvo za Slovenijo, ki mi je zadnji čas ponovno nakazalo podporo v znesku 200 Din. Tem potom se načelstvu zadruge najiskreneje zahvaljujem in mu kličem: Zvestobo za zvestobo! Mlajšim sodrugom bi priporočal, da se tudi pomena zadružnega gibanja zavedajo In zanj z vsemi močmi delujejo. Naj se pri tem spomnijo na starost, ko jih bo ta ali oni podjetnik zavrgel in se zanje ne bo nihče brigal. Brez opore v naši zadružni organizaciji bi vsaj meni skoro ne bilo izhajati. Zato naj živi in procvita Konzumno društvo za Slovenijo, zaščitnik in opora zapuščenih in zatiranih!
V Ljubljani, dne 30. julija 1928.
Matevž Ježek.
Umrl je
s. Karl Jonke,
krojaški pomočnik,
v najlepši mladeniški dobi, star 22 let, po zavratni proletarski bolezni sušlci.
Bil ]e zvest bojevnik, proletarske armade krojaških jomočnikov. — Ohranimo mu trajen spomin. Slava mu I
Organizacija oblačilnih delavcev.
V Imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. Izdaja In urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.