POROČILO
o usposabljanju zaraščajočih kmetijskih površin
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je obravnavala rabo kmetijskih zemljišč v občini na svoji seji 5. novembra 1985. Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opredelitev njihove rabe je bilo del obravnavanega gradiva. Sprejet je bil sklep, da je v letu 1986 potrebno pripraviti celovit program usposabljanja in urejanja kmetijskih zemljišč v zaraščanju, ki so z družbenim planom opredeljena koi kmetijska.
Iz bilance razvrstitve zemljišč v družbenem planu občine za obdobje 1981-85 je bilo na območju občine 1.015 ha (1,9 %) kmetijskih zemljišč, ki so se zaraščala z manjvrednim gozdom. Ta zemljišča so skupaj pregiedali na fotoposnetkih in na PKN 1:5000 gozdarski in kmetijski strokovnjaki in predlagali, da se 254 ha nameni kmetijski rabi. Ostala zemljišča pa zaradi prevelike zaraš-čenosti, strmeg^ nagiba, skalovitosti ali neinteresa lastnikov za kmetijsko rabo, usposobi za gospodarski gozd.
Zaraščanje slabših zemljišč je prisotno v vsej občini, izraziteje pa na območjih krajevnih skupnosti Rob, Golo-Zapotok, Rakitna in na delu Ljubljanskega barja.
Strokovno opredelitev površin v zaraščanju in njihovo rabo je phpravila pospeševalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana. Izdelane so opredelitve površin v zaraščanju s smernicami nadalj-njega razvoja na območju katastrskih občin Velike Lašče, Selo, Ulaka, Rob, Krvava peč, Turjak, Želimlje, Golo, Zapotok, Rakitna in del Iške vasi. Izdelane so karte lastništva in zaraščenost posa-meznih parcel na osnovi fotoposnetkov, terenskih ogledov povr-šin in samih kmetijskih gospodarstev za usposabljanje, za kmetij-stvo še primemih površin.
Po raziskavi je na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče kmetijskih površin 979 ha, od tega 113 ha njiv in866 hatravnikov ter pašnikov. Skupna velikost parcel v zaraščanju je 433 ha, kar je dobra tretjina vseh kmetijskih površin. Od tega je 169 ha že zaraščenih do take mere (zaraščenost 39%), da bodo vključene med gozdne površine, če se takoj ne usposobijo za kmetijsko rabo.
Starostna struktura gospodarjev na kmetijah kaže, da ima do 30 let 16 (13%) gospodarjev, od 30 do 65 let 86 (71%) gospodarjev in nad 65 let 19 (16%) gospodarjev. Ostarele kmetije brez nasled-nika in kmetije, kjer so gospodarji starejši in samski predstavljajo poseben, ne le sociološki problem. V tem je tudi eden od proble-mov nezainteresiranosti za boljšo obdelavo kmetijske zemlje na tem hribovitem območju.
Z intenziviranjem površin in usposobitvijo zaraščajočih povr-šin predvsem za pašo, je možno povečanje staleža živine od sedanjih 670 glav na 1.387 glav na Velikem in Malem Ločniku, Sloki gori, Krvavi peči, Centih, Osredku, Purkačah in Sekirišču.
Po anketnih podatkih je na kmetijah prostih skupno 256 sto-jišč, vendar je večina hlevov potrebna adaptacije.
V srednjeročnem družbenem planu so na tem območju načrto-vane agromelioracije v Lužarjih na 20 ha, Krvavi peči 50 ha in Rutah na 50 ha.
Po projektu usposabljanja zaraščajočih površin so že usposob-Ijeni pašniki v Purkačah na 10 ha, Karlovici na 25 ha, Pečkih 8 ha, Osredku 10 ha; v pripravi so v Lužarjih na 15 ha, Retju na 3 ha in v Velikih Laščah na 10 ha.
V  letu  1988 je bila opravljena naloga opredelitve površin v zaraščanju s smernicami nadaljnjega razvoja v Krajevnih skup-nostih Golo-Zapotok in Rakitna.
Na območju KS Golo-Zapotok je možno usposobiti 259 ha kmetijskih zemljišč z agromelioracijami, predvsem za pašo. Od
teh površin je 155 ha v zaraščanju. Na teh usposobljenih površi-nah je možno ob dodatni zimski krmi prepasti dodatnih 414 glav živine.
Realizacija usposobitve teh površin za kmetijsko rabo je vpra-šljiva, ker od 285 lastnikov zemljišč v zaraščanju prebiva na tem območju 161 lastnikov. Lastniki s prebivališčem izven tega območja ne obdelujejo teh površin, niti jih ne oddajo drugim v najem. Med njimi je tudi 91 ha zemljišč v druženi lasti 6 uporab-nikov. Na območju se izvajajo stalna vežbanja vojaških enot, ki tako na zasebnih kot na družbenih zemljiščih onemogočajo nor-malno rabo kmetijskih površin, zato tudi dobra zemljišča lastniki niti več ne kosijo.
Glede na to, da na območju Zapotoka ni nobenega interesa za usposobitev travnih površin, ker ima živino le še ena kmetija, bo možno usposobiti od 259 ha sorazmerno dobrih zemljišč le 25 ha za kmete iz Golega. Projekt je odobren in ga sofinancira Zveza vodnih skupnosti, odbor za melioracije.
Drugo območje je Rakitna, kjer je možno z agromelioracijami usposobiti 194 ha kmetijskih zemljišč, od tega 30 ha v zaraščanju. Ob dodatni zimski krmi je s pašo možno povečati stalež živine na 310 glav. Realizacija te naloge je tudi vprašljiva, od 242 lastnikov parcel jih na Rakitni prebiva 131. 13 ha ima 5 uporabnikov družbenih zemljišč. Projekt za izvedbo te agromelioracije še ni pripravljen.
Kmetijski zavod Ljubljana pripravlja opredelitev površin v zaraščanju s smernicami nadaljnjega razvoja še za ostali del hribovitega območja občine, kjer zaraščanje za kmetijstvo pri-mernih zemljišč ni tako problematično. Interes kmetov v Krajev-nih skupnostih Črni vrh, Polhov Gradec in Horjul za usposablja-nje zemljišč je zelo velik. S sredstvi občinske zemljiške skupnosti, sredstvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe mesta Ljubljane, so z lastnim delom izboljšali dostope do parcel, jih usposobili za strojno obdelavo in s tem tudi zmanjšali nevarno delo na strminah.
Kmetijska zemljiška skupnost občine je sofinancirala v letu 1986 usposabljanje 180 ha kmetijskih zemljišč, v letu 1987 198 ha in v letu 1988 50 ha. Kmetijska zemljiška skupnost je že v prejš-njem srednjeročnem obdobju sofinancirala usposabljanje zem-Ijišč na hribovitem območju občine, kjer je bil za to interes lastnikov. S tem je bilo preprečeno zaraščanje kmetijskih zem-Ijišč, omogočena njihova boljša izraba in varnejša uporaba meha-nizacije.
Pospeševalna služba Kmetijske zadruge Ljubljana je pripravila projekte za izvedbo agromelioracij v Šentjoštu I. na 64 ha (že izvedeno), v Šentjoštu II. na 80 ha, v Žažarju na 93 ha, na Selu na 19 ha (že izvedeno), v Strahomerju na 28 ha.
V pripravi so projekti za Koreno in Samotorico na 70 ha, Butajnovi na 80 ha, Brišah in Črnem vrhu na 160 ha.
Te agromelioracije se izvajajo v sofinancianju iz sredstev Zveze vodnih skupnosti, odbor za melioracije.
Manjše agromelioracije do 10 ha površine se izvajajo v 30% sofinanciranju načrtovanih del iz sredstev SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe mesta Ljub-Ijane.
Agromelioracije na manjših površinah so bile v letu 1988 izve-dene na 166 ha, pri 53 kooperantih obeh kmetijskih zadrug.
Z ozirom na zelo visoke stroške usposabljanja zaraščajočih površin, kjer je potrebno za usposobitev 1 ha zemljišča z agrome-lioracijo (po cenah september 1989) nad 2 milijardi din, v prime-rih, da so potrebna krčitvena dela in planiranje zemljišča pa so stroški še večji, se bodo realizirali le tisti projekti, kjer je interes kmetov zares zelo velik, saj je prispevek družbenih sredstev največ 950 milijonov po 1 ha (cene september 1989). Ta limit upošteva Zveza vodnih skupnosti, odbor za melioracije in Zveza zemljiških skupnosti.
Mokra in raznolika barjanska tla in drugi ekološki pogoji so omejevalni faktorji za intenzivno kmetijsko proizvodnjo na Barju. Kljub še drugim interesom za koriščenje prostora Ljubijanskega barja, še vedno prevladuje kmetijski interes. Še zlasti, ker zaradi nerešenih osnovnih vodnogospodarskih vprašanj, kot so varova-nje pred visokimi vodami, osuševanje zamočvirjenih površin, visoke talne vode, problemov pri temeljenju na slabo nosilnih tieh, ta prostor ni dovolj vabljiv za drugačno gospodarsko izrabo.
Zaraščenost na Barju je posledica naravnih danosti in tudi
11
neobdelanosti kmetijskih zemljišč. Po podatkih ankete o proiz-vodnih potencialih kmetijstva v Ijubljanskih občinah (dr. Matija Kovačič) so vzroki za neobdetanost Barja v neprimernosti zem-Ijišč za strojno obdelavo (nosilnost, majhnost parcel) zaradi škode po divjadi, oddaljenosti zemljišča od gospodarstva, opusti-tve slabših zemljišč zaradi zaposlitve in drugi.
Z izvedbo hidromelioracij v tem srednjeročnem obdobju se usposabljajo mokra zemljišča v dolinah in na Barju. Pri načrtova-nju izvedbe hidromelioracij se usklajujejo interesi vseh uporabni-kov prostora. Ob sami izvedbi pa se usposabljajo tudi zarašča-joče površine, primerne za kmetijsko proizvodnjo.
V srednjeročnem obdobju so izvedene naslednje hidromeliora-cije: Horjul A (100 ha), Horjul B (98 ha), Horjul C (126 ha), Dobravica (309 ha), Resnik (133 ha), Gmajnice (150 ha). V izdelavi je tehnična dokumentacija za hidromelioracijo Hauptmance in dolino Raščice. Hidromelioracija Brezovica A je pred izvedbo.
Z rednim vzdrževanjem skupnih objektov in naprav na območju hidromelioracij in rednim vzdrževanjem osnovne odvodnje, se bodo usposobile v mokrih dolinah in na Barju zaraščajoče kmetijske površine, ki so primerne za kmetijsko proizvodnjo. V to se vlagajo znatna družbena in zasebna sred-stva. Zato je potrebno dobro pretehtati odločitev o urbanizaciji najboljših kmetijskih zemljišč, kjer vlaganja v usposobljanje niso potrebna. Na območju občine je v dolgoročnem planu nasprotje med interesi kmetijstva in drugimi interesi na 291 ha (Ljubljana 751 ha). Potrebno bo opraviti nove aktivnosti in se odločati za urbanizacijo najboljših zemljišč samo tam, kjer resnično niso možne druge rešitve.                                ,
ZAKLJUČKIIN UGOTOVITVE
Med pomembnejšimi cilji razvoja v dolgoročnem družbenem planu je tudi usposabljanje kmetijskih zemljišč z melioracijami. Po sprejemu zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko pro-izvodnjo v letu 1982, sprejemu smernic razvoja urejanja kmetij-skih zemljišč in melioracij v SR Sloveniji do leta 2000, in po sprejemu dolgoročnih in srednjeročnih planov, so bili dani pogoji in možnosti za urejanje kmetijskih zemljišč.
Kmetijska pospeševalna služba obeh kmetijskih zadrug je opravila vrsto zahtevnih nalog na terenu in pri pripravi progra-mov, da bi se realizirale z družbenim planom spejete naloge usposabljanja kmetijskih zemljišč tako v hribovitem kot v nižin-skem svetu.
Družbena sredstva, ki se zagotavljajo kot sofinanciranje uspo-sabljanja kmetijskih zemljišč (odbora za melioracije Zveze vodnih skupnosti, Kmetijske zemljiške skupnosti in SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe mesta Ljub-Ijane) pomenijo vedno manjši delež stroškov potrebne investicije. Vsaj tretjino višji stroški kmetijske proizvodnje v hribovitem svetu, pri že sicer slabi ekonomičnosti kmetijske proizvodnje, kmetu ne zagotavljajo dohodka, s katerim bi zmogel usposabljati zemljišča.
Glede na nakazano problematiko, naraščajoče potrebe po hrani in izgubo za kmetijsko proizvodnjo znatno primernejših površin, ki jih jemlje urbanizacija, je potrebno znatno dvigniti družbeni prispevek za ohranjanje rodnosti kmetijskih zemljišč. Ko bodo le-ta zaraščena, bodo trajno izgubljena za pridelovanje hrane.
Zaraščajoča območja so predvsem v hribovitem svetu zelo slabo komunalno opremljena. Zato so se ta območja v preteklosti izseljevala in se še izseljujejo. Ostajajo ostareli. Zapiramo šole. Da ostanejo območja še poseljena in da se kmetijska zemljišča ne izgubijo trajno za proizvodnjo hrane, je potrebno čimprej vložiti dovolj družbenih sredstev za revitalizacijo hribovskih območij, enako kot za Kočevsko. Domača obrt sicer prinaša nekaj zaslužka, vendar premalo, da bi ostajal živelj v teh krajih.
Strokovne institucije in pospeševalna služba na terenu bodo morale vložiti še več naporov za oživitev proizvodnje v krajih, kjer so zato naravne danosti. Brez sistemske finančne družbene pomoči proizvodnji v hribovitem svetu, ne bodo realizirani cilji, sprejeti z družbenimi plani, izseljevanje mladih se bo nadaljevalo, še naprej se bo izgubljal proizvodni potencial za proizvodnjo hrane v hribovitem svetu zaradi zaraščanja, v nižinskem pa zaradi premalo premišljene urbanizacije.
12