LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTt ŠTI K I NAJSTA KNJIGA 1963 zalo/itna slove»3ca akademija, z sam osti in umetnosti v 1- j u ULJ a NI /«.-i RAPPORT sur l'activité de la Bibliothèque de l'Académie Slovène des Sciences et (les Arts en 1%3 Bien que les locaux de la Bibliothèque soient trop restreints et qu'ils ne conviennent pas à leur but et bien rjue le personnel ne soit jhis assez nombreux, l'activité déployer par tous les sec te a rs de la Bibliothèque était régulière et. les résultats obtenus sont positifs. Les projets de notre nouveau bâtiment sont élaborés et autorisés; nous espérons que leur mise en exécution sera réalisée l'année prochaine. Notre Bibliothèque a supplée les publications de l'Académie Slovène des Sciences et des Arts aux diverses bibliothèques à Skopje, endommagées par le tremblement de terre. L'entier Fonds des doubles leur a été cédé. Nous avons aussi coopéré d'une manière pareille à la reconstruction de la Bibliothèque Universitaire d'Alger qui avait été incendiée. L'échange des publications de l'Académie représente son activité la plus vive. Cet cchajigc s'est effectue avec 1054 institutions é]wrses dans le monde entier. En échange de 6205 publications envqyéett, nous en avons reçu 510«. L'accroissement du fonds de livres comporte aussi l'acquisition de 1002 unités à titre gracieux et de ¡£¡60 par achat. L'accession totale, réalisée on t%3 s'élève à 6370 unités, doilt 7872 de livres et années complètes de revues, 3 microfilms, 5 tnajiuscri.ls, cartes géographiques. I disque. 194 reproductions et photographies. Les frais d'achat s'élèvent à 4,403.884 dinars. La Bibliothèque publiait régulièrement tous les mois 2 bulletins comportant les rapports concernant l'accession des Ut res el des périodiques. Ou tris à ¡'échange des publications île l'Académie, notre Bibliothèque effectue aussi l'échange des doublets ce qui a donné dans l'année passée un échange supplément airo do £17 livres. A l'exception d'une partie minime des publications anciennes, le fonds de livres de la Bibliothèque de l'Académie est entière nie lit catalogué et classé. Les données en question sont enregistrées aussi dans les catalogues centraux de l'Institut Bibliographique Yougoslave à Belgrade el de la Riblioihè(|uc Nationale et Universitaire â Ljubljana. A la fin de Tau née passée, noire fonds de livres comprenait 102.000 volumes cnv. L'emprunt des livres, effectué soit dans la salle de lecture même, soit en dehors d'elle, a atteint I6.t)f>0 volumes, Dans notre atelier de reliure f>17 livres furent réliés et plusieurs vieilles impressions remises en bon état. Au couru de l'année, le nombre du personnel spécial (1 directeur de la Bibliothèque. 1 premier bibliothécaire, + bibliothécaires, | bibliothécaire-adjoint. 1 aide honoraire) n'a pas changé. LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ŠTIRINAJSTA KNJIGA ¡963 ZALOŽILA. SLOV UMSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJURLJANI Sprejelo na seji predsedstva akademije dne 2, julija Uredil akademik Mitko Kos Natisnilo CP Delo — obrat Blasnikava tiska raa v Ljubljani I ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO (po stanju 5!. decembra Predsednik; Josip Vidmar, Podpredsednik: A n t o u K u ii c 1 j, » Glavni tajnik: Milko Kos. Razredni tajniki: 1. v razredu za zgodovinske in družbene vede 1' ranče Štele, v razredu za fiioloSke iti literarne vede J v u n G r a f e n u u e rT 3. v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede _M u k s Same C, 4. v razreda za prirodoslovne in medicinske vede A n i n n M e 1 i k, 5. v razreda za umetnosti France R e v k. Nadzorni o d h o r Ciatii: Srečko B t o d a t, Josip P1 e m e 1 jj Ivan Hali o v e c; namestnik: Jovau H a d ž i. Delegati v Svetu akademij znanosti SFRJ Redni: Josip Vidmar, Milko Kos. France Štele; namestnika: Anton M e 1 i k, Lado V a v p e t i č. VOD ILN I USLUZBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju 31. decembra !%"5) L UPRAVNA PISARJA Upravnik svetnik: dr. Leo B a e h l e r. Tajnica predsedstvu referent: Nada J c s s c, Sef odseka ia finančno in materialno poslovanje — višji referent: Franjo M i h e 1 c i e. II. ZNANSTVENA PISARNA L prav ni k — svetnik: dr. Vladimir Bar t o J. Vršilec dolžnosti tiskovnemu tajnika — asistent: Primož Kozak. III. BIBLIOTEKA Upravnik — bibliotekar: Primož B a m o v I. IV. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL JENSTVA. Predsednik sveta: a kad. dr. Frari Z vv i I ter. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ i L INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akad. dr, Srečko B r o d a r. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko R r o d a r, akad. dr. Jovan Hadži, akad. dr. Anton M e 1 i k, akad. dr. Ivan R a k o-v e c. Višji znanstveni sodelavec: dr. Ivan Gams, Višji strokc»vni sodelavec; Egon Protner. Asistenti: Rado Gospoda r i c, Peter II aLi č. Franc L e-b e n. Zunanji znanstveni .sodelavec; dr. Val ter Boh i nec. 2. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Anton Meli k. Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Anton Me-1 i k, akad. dr. Ivan R a k o v c c. Znanstveni sodelavec: dr. Milan S i 1 r t* r. Višji slrokoini sodelavec: Drago Meze. V okvira I ušli hira za geografijo je l udi Zavod za kartografijo. Kartograf - strokovni sodelavec: \ ilkti i1' i n ž g a r. 3. INŠTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik,: akad. dr. Ivan Rakov e c. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko H r o d a r. akad, dr. Jovan H a d ž i, akad. dr. Anton M e I i k. akad. dr. Ivan R a k o-v e c, u 11 i v. prof. dr. ing. Jože Duhov ni k, InStitut ima tele sekcije: a) geološko-pnleoiiiološka sekcija, načelnik akad. dr. Nan Rakove e, znanstveni sodelavec dr. Ra j ko Pavlove c, siroku\ ni sodelavec Dragica I 11 r n š e k. b) mineraloško-petrografska sekcija, načelnik zunanji znanstveni sodelavec TJJliV. prof, dr. ing. Jože Duhovnik, cj prazgodovinska sekcija, načelnik akad. dr. Srečke Broil a r. 4. INSTITUT ZA BIOLOGIJO Upravnik: akad. dr, Jovan Hadži. Znanstveni svet: akad, dr. Jovan 11 ad ž i, akad. dr. Alija Koši r, Univ. prof. dr, Erliest May e r, Liiiiv. prof. dr. Miroslav % e i. Znanstveni svetnik: dr. Maks W ra be r. Znanstveni sodelavec; dr. Jože Bole, Asistenta: Jan C a r n e I a t t i. ing. Mitja Zupančič. Honorarni asistent: ing. Ivo P u n c c r. Zunanji znanstveni sodelavec: iintv. prof. dr. Miroslav Zei. Zunanja strokovna sodelavca: dr. Vladimir Rurtol. dr. ing. Vlado Tregtibov. Institut za biologijo ima še dva laboratorija: Biospeleološki laboratorij v Postojni, \odja dr. Jože Bole. Marinobiološki laboratorij v Reviuju, vodja akad. dT. Jovan H u d ž i. 5. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovati Ha d ž i. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan II a d ž i, akad, dr. Anton M e 1 i k, akad. dr. Ivan R a k o- v e c. 6, INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik; akad, dr. Igor I a v č a r, Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brecelj. akad. dr. Alija Košif, akad. dr. Robert N e ti b a a e r, akad. dr, Igor Tavčar. Zunanji znanstveni sodelavci: nniv. prof. dr. Stanko B a n i č, primarij dr. Slavko R a k o v e C, Univ. prof. dr. Andrej Zupančič. 7. INŠTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Ivan (j r a f e n a u e r. akad. dr, Milko K o s, akod. dr, Irance Štele, akad. dr. Fran Z wi 11 e r. a) Sekcija za občo in narodno zgodovino: Načelnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr. Pavle B I a z n i k. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. M elita i1 i v ee-S i e I e. b) Sekcija za zgodovino umetnosti: Načelnik: akad. dr. lrraacc Štelo. Znanstveni sodelavec: dr. Kmili jan Ce v c. Strokovni sodelavec: Vera B a 1 o 1). Strokovni svet: akad. dr. France Štele, univ. prof. dr. Stane VI i k u ž, znanstveni sodelavec dr. Emilijan C e v c. c) Sekcija za arheologijo: Načelnik: akad. dr. Srečko Brodar. Znanstvena sodelavca: dr. ing. Milja Brodar, dr. Alojzij S e r c e 1 j. Asistent: Jarosluv SaleL Strokovni sodelavec: Stanislav Je s s e. Strokovni svet: akad. dr. Srečko iS r o d a rf univ. prof. dr. Josip Klemene, ravnatelj Narodnega muzeja dr. Jože K a s i e 1 i c. strokovni sodelavec Stanislav jesse. 8. ORIENTAI JSTfCNl INŠTITUT L pravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akad. dr. Viktor Korošec, akad. dr. I: ranče Štele, dopisni član tir, Milan Grošelj, univ. prof. dr. Josip Korošec. 9. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Up ravnik; akad, dr. Bratko K re f i. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan G r a f e ji a u e r, akad. dr. Bralko K re I i. univ. profesor dr. Anton B a .j e c. znanstveni svetnik dr, i1 ratlCe Tomšič, višji znanstveni sodelavec Ivan T O m i n e c, znanstveni sodelavec dr. Jakob R i g 1 e r. a) Dialektološka sekcija: Načelnik: znanstveni sodelavec dr. Jakob R i g 1 e r. Asistent: Saša S e r n e c. Honorarni znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Tine Logar. b) Leksikološka sekcija: Vršilec dolžnosti načelnika: višji znanstveni sodelavec Ivan T o m i n e c. Višji znanstveni sodelavec: dr. Lino Legiša. ViSja strokovna sodelavca: Joža Meze, Stanislav S n b ad o 1 n i k. Asistenti: Marija J a n e ž.i č, Jclisava J e n o i č, Ivana K o z J e v č a r. Honorarni asistenti Maria Silvester, c) Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis; Načelnik: univ. prof. dr. Anton Ba j ec. člana: znanstveni svetnik dr, France T O ITI ši č, višji znatl-stveni sodelavec dr. Lino Legi ša, 10. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. Josip \ i d m u r. Znanstveni svet: akad. r! r. Ivan (i r a f e n a it e r, akad, Josip V i d m a r. Znanstveni svetnik: Alfonz G s pa ti. Višji znanstveni sodelavec: dr. Milena Uršie. Asistent: Nada P rasel j. Zunanji znanstveni sodelavci: profesor Akademije za igralsko umetnost dr. I rance K o b 1 a r, univ. prof. dr, Anton O c v i r k, uni v. prof. ti r. A nton S1 o d n j a k. 11. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: ukad. dr. Ivan Grufenauer. Znana treni svet: akad. dr. Ivan Grafe nauer, akad. dr. Bralko Kreft. univ. docent dr. Vilko Novak. prof. Višje pedagoške šole Borks M e r ti a r, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij V i 1 f a n, znanstveni sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr. Zmaga K ti nt e r. Višja znanstvena sodelavca: dr, \iko Kur e i, dr, Milko M at i e c t o v. Zunanji strokovni sodelavci: univ. doceni dr. Vilko Novak, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij V i I f a n, prof. Ekonomske srednje šole Petrina O c v i r k. 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Ali ju Košir. Strokovni svet: akad. dr. Alija Koši r, ukad. dr, A iktor Korošec, akad. dr, France Sle le, univ. profesorja: ing. Albert Struna in dr. Stanko Ranic, gimnazijski profesor v pokoju Franc K a p n s. a) Pravna sekcija; Načelnik: akad. dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: univ. profesorji ti r. Alojzij i1 i ti ž g a r, dr. Jože J tih a rt, dt. Avgust Mu uda, dr. Vladimir M u r k o in tir. LeOJiid Pitam i C! univ, docent dr. Jardmir Betan. Znanstveni svetnik: dr. Vladimir Ku k m a u. b) Tehniška sekcija: Načelnik: univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: Silvester Cernetie (za varilstvo), univ. prof, ing, Bpris C e r U i g u j (za strojništvo), univ. prof. dr. jug. Janko K a v Č i £ (za kemijo), akad- univ. prof. ing. Feliks I obe (z« strojništvo), univ. prof. ing. Firanc Mlakar (za elektrotehniko), ing. Lev Pipan (za raziskavo materiala), univ. prof. ing. Vinko Sada: (za agronomijo), ing. Srečko Sa jo vi c (za elektrotehniko), univ. prof. dr. ing. Srdjan T u r k (za gradbeništvu), ing, Lojze Z u m e r (za gozdarstvo in lesno predelavo). Jezikovni svetovalec; višji znanstveni sodelavec Lan I o-m i n e e. c} Medicinska sekcija; Načelnik; un i v. prof. dr. Stanko Bani č. Strokovni sodelavci: akad. dr. Alija Koši r, primarij dr. Mirko K a r 1 i 11, san. major dr. Fran .Sme r d u, asistent dr. Miklavž Kozak, Jezikovni svetovalec; višji znanstveni sodelavec dr. Lino I, e g i sa. S sekcijo lesno sodeluje terminološka komisija veterinarskega oddelka biotehniške fakultete v naslednji sestavi: Predsednik: univ. prof. tir. Janez Bat is. Sodelavci: univ. prof, dr. Leo R i g i c r. univ. docent dr. Janez B a u i č, univ. docent dr. Vlado Gregor ovič in veterinarja v pok. dr. Fran V e b Le in dr. Marjan Ferjančič. Č) Prirodoslovila sekcija: Načelnik: 1 rane K a p u s, gimnazijski profesor \ pok. Pomočnik načelnika: prof. Anton K a s t e I i c. d) Umetnostna sekcijai Načelnik: akad. dr. France S t c 1 è. Člani; akad, dr. Bratko Kreft — za literaturo, akad. Lucij a n M. S k e r j a n c za glasbo, akad. dr. Bratko K r e T t in prof. Pitio Mlakar za gledališko, filmsko in plesno umetnost, akad. dr. France Stelè — za likovno umetnost. SKUPŠČINA I PREDSEDSTVO _I \ Upmma pisarna I /nuuilvfiJLi. pisarna Biblioteka I Rfliunovorfsivo tlkoiiiiiuat i I Razredi ^tudijsti raniti zi IfutavlnO slurcliskvii» ¡zsnljflnstvEi RAZREDI I I. ItAZRLD _ ■ t J Inšiiliit Orlcnt»- 211 li^tii-ClL iftodovLno iniiilut I 1. »¡-kc.ija: (Ibfii i ii narodna zgodovina I I i. sekcija: lljurtnustiiu kfvdovina II. UZHED I In Stilni za flor cnski joiili i IiisiHut literature I1L seltti j a; Artii^lugiju llliiitut za jlaYen*ka n&mdop&je IV.EAZMD | Inliitm za raziskovan jo krasu I I I TI V. BAjlREE luiiitul za geografija ia Zmoti M kartografi ju [nititul InJtitiil Institut OdLor zti za za za urejevanja ffi>ot(i|iijo biologiji) medicin skd turne, Iturc verfe in Slovenije Terniinnloi ka komisija [■ifktijr: ji) piiivnu. b) lehaLška, t) iiimlLtill^kn, č) ftrirndoiloviia, d) uuitjinoMnni Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti Il C L Á N I ČASTNA ČLANA Josip Erosi-Ti to, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta 1948. Gl. Letopis III, 79—115. Edvard Kardelj, predsednik Zvezne skupščine, izvoljen fr. decembra 1949. Gl. Letopis 111, 119 -132. 1. R A Z li. E D Za zgoilnoinxke in družbene vede Redni člani Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr. iur., redni profesor za rimsko pravo lit splošno zgodovino države in prava v antiki na uni verzi v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 19%; Upravnik Orienialističnega inštituta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SFRJ za oriental ¡us tik 0; član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, .Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société d'Histoire-des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internationale de Papyrologues, affiliée à la Fédération Internationale des Etudes Classiques v Bruslju, International Law Association v Londonu, Comital»' s científico internationale revije lu ra v C'atan i ji. — Glej Letopis Vili, 33-%. Milko Kos, rojen 12, decembra 1892, dr. pilil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljubljani; redni Član od 7. oktobru 1938, načelnik filozofsko-niološko-histončncga razreda od 31. januarja 1940 rlo 28. junija 1941, od 19. maja 1950 glavni tajnik akademije, upravnik Inštituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugos lavenske akademije znanosti i uinjetiiosti v Zagrebu, Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Poljske akademije a [,dopii 17 2nan:>sti v krakovn in Itrâlavskc češke spoleûnosti nauk v Pragi, član Instituta I iir osterreichische (icschicbtsforscbung un Dunaju. Glej Letup"- I. 53- ti2. G or a i d kušej, rojen 17. decembra 1907, dr. iur.. redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oklobra 1958; član Interna i iona I Law Association \ Londonu, Société de I cgisiatiou Comparée \ Parizu in član mednarodnega prezidija Fundatio Grotiaua internafionalia i uri gentium propagando addicta v Miinclinu. ■ Glej letopis IX, 53 France Stele. rojen 21, februarja 1886. dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani ^ pokoju: redni élan od 16. maja !940. načelnik filozofsko-filološko-historičncga razreda od L julija I942 do 2. oktobra 1945, laj uiii razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija t(J4-H dalje, načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije Lcrnimološke komisije pri SAZl : dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-noati v Zagrebu, častni član Mednarodnega odlwra za umetnostno zgodovino, član dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član A K A pri UNESCO, elan Instituta (iir oster rcichisehe Gestliicfetsforsehung na Dunaju, zlata doktorska diploma filozofske fakultete univerze na Dunaju (1962). častni član Društva jugoslovanskih konservatorjev, Glej Letopis 1 115- -125. Mak so Suuderl, rojen 15. oktobra IS95, dr. iur,, redni profesor za astavno pravo SFRJ, rektor univerze v Ljubljani: redni član od 2. oktobra 1956; zvezni ljudski posla me. predsednik zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosji v' Zagrebu; član International Law Association v Londonu, član sveta Associa I ion de Science politique v Gene vi in Član Association fin Droit compare v Parizu, — Glej Letopis. Vili, 37—3N. Lado \ a v p e t i e. rojen 26. junija 1902, dr. iur,, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na univerzi v Ljubljani, redni član od 17. oktobra 1958; ruvnafolj Inštituti) za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani, član pravnega «vela SI'M j; član Institut international du Droit comparé v Pariza, International Law Association v Londonu tn Association internationale pour l'enseignement tin Droit comparé v Strasbourgu. —Glej [jctopia IX, 55—37. Boris Z i he ri, rojen 25. septembra t9IO, redili profesor /a teorijo družbenih ved na univerzi in direktor Inštituta za sociologijo pri lillivetzi \ Ljubljani; dopisni clan i«l 6. decembra IW, redni član od 17. oktobra ¡438; zvezni ljudski poslanec, i lan Izvršnega komiteju CK ZK Slovenije. ■ - Glej Letopis 111, 163 171 in IX. 3N-40, I' ra Li Zwitter, rojen 24. oktobra 1903, dr. phil,, redni profesor za občo zgodovino novega veka ma univerzi v I j ubija ni; dopisni član od 2. junija 1933. redni član od i7, oktobra 195N; predsednik s vel a studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva; dopisni t-lan Jugoslovanske akademije znanosti i umjeluDsli V Zagrebu r predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. - Glej Lelopis V, 76— S2 in IX, 41—42. Dopisni čl a il i Mila n B a r t oš, rojen 10. novembra 1901, dr. i ur., redni profesor na Pravni lak uhelj univerze v Beogradu; dopisni član od 17, gktobra 1138; redni člun Srpske akademije nauka i umetnosti; v Beogradu in njen sekretar; predsed ni k jugoslovanskega združenja za mednarodno pravO, redili član inštituta za družbene vede v Beogradu, Član sveta Institula za primerjalni pravo v Beogradu in Inštituta /a mednarodno poliliko in gospodarstvo, Član pravnega sveta Zveznega izvršnega sveta SKR J : glavni urednik Analov« pravne fakultete v Beogradu; redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znanosti v Kiladelfiji, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtönn, Société de Législation Comparée v Parizu, podpredsednik International Law Association v Londonu, dopisni član Medunrcxîiiegn inštituta za mednarodno pravO1, s la I ni član Pomorskega med narodnega komiteja v Bruslju. Član stalnega mednarodnega arbilraznega sodišča v Haagu, član komisije OZN za kodifikacijo mednarodnega prava. — Glej Letopis IX. 43 44. J ûv a n D jordjevi 6, rojen 10. marca 1908, dr. i ur,, redni profesor za politične vede in us lavno pravo na univerzi v Beogradu: dopisni član od 17. oktobra 1938; redni člau Srp-ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i unije t nafti i v Zagrebu, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ti stavno zgodu-viuo. člaa Mednarodnega inštituta za politično filozofijo, p t'v i podpredsednik Mednarodnega združenja za politične vede, predsednik pravnega sveta SKR J, Ci le j Letopis ÏX. 43—46. Leon G e r š k o v i c, rojen 2. februarja t910, dr. iur.f zvezni državni podsekretar, zvezni ljudski poslanec; redni pro- Fesor in dekan Fakultete za politične vede v Zagrebu; dopisni član od 17. oktobra Î95R; član komiteja Mednarodnega inštituta za javno pravo v Bruslju in sveta Association des Sciences politiques v Pariza. Glej Letopis IX. 49 50. L j ti d m i 1 H a u p t m a n n. rojen 5. februarja 1884. dr pbil.. redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Krâlovske češke spoîecnosti nauk v Pragi: zlati doktorat uni verze v Gradcu; zlata Jirečkovn medalja za življenjsko delo podeljena od Siidostcu ropa-Gesel Iscliaf I v Miincbnu i%2. — Glej Letopis I. Ifib—lf)7. Marko K o s t r ê n i i i'1, rojen 21. marca 1884. dr. iur., redni profesor za zgodovino države in pravu narodov SFRJ do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član ud 2. junija 1953; predsednik Sveta akademij znanosti SFRJ; pravi član Jngoslavenske akademije znanosti i umjeinnsti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi, Glej Letopis V, 74- 75. Ivo Krhek, rojen 25. avgustu 1890, dr. ! Ur., redili profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu: dopisni član od 17. oktobra 1958; pravi član Jugoalavenske akademije zua-nusli i umjetnosti v Zagrebu, član pravnega sveta pri Zveznem izvršnem svetu, član Inštituta za printerja!uu pravu v Beogradu, clan International Law Association v Londonu. Société de Législation Comparée v7 Parizu in stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. — Glej Letopis IX, 51—52. V o j e s I a v Mole, rojen 14. decembru 1886, dr. pliil., redni profesor za srednjeveško umetnost na JageIonski uni-i erzi v Krakovu v pokoju: dopisni čltlll od 22. decembra 1961; redili član Poljske akademi je znanosti v Krakovu (1947), častni član poljskega Društva umetnostnih zgoduvinarjev. Glej Letopis XII, ¿9 34. G r g a Novak, rojeu 2. aprila 1888, dr. pbil., redni profesor za zgodoi i no starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisnj član od 22. decembra 1961: predsednik jugoslu-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (od 1958); dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, član Depiitazione stori ca per le Ven cz i e v Benetkah, Accademia del Med i terra ikso v Palermu, Istituio italiano d i preistoria e pro-tostoria v Flore ne i, Institutom Archaeologicuin Gctrmanicnm v Berlinu. Glej Letopis XII. 55- 57. II. RAZRED 7,a filološke in literarne nede Redni £ I a u i Ivan Grafenauer, rojen 7. marca ISfif), dr. pilil., profesor v pokoju; dopisni Slan od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946. lajn i k razreda za lilo loške in liternme \ cde od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za slovenskih narodopisje pri akademij i; čas i ni član Slavističnega društva in Slovenskega etnografskega društva. — idej Letopis 1, Ibl 165. j osi p Vidmar, rojen 14. oktobra 1895; redni član od 6. decembra 1944: od ¡iT. oktobra 1952 predsednik akademije; upravnik Institut« za literature pri akademiji; dopisni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu in Jugosia-ve tiske akademije znanosti i umjetneeti v Zagrebu. — Glej letopis [II. 172 184. I) o p i s n a člana M i I a ri Grošelj, rojen 19. septembra 1902. dr. piiil,, redni profesor za klasično filologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 53—34. Janko L u v r i 11, rojen 10. februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturi» na univerzi V Not-tingbamu; dopisni član od i oktobra 1936. — Glej Letopis VIU, 39—42. lil. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehilii'ne uede R e d o i č l « ti i V en^e Koželj, rojen 17. septembra 1901. Dr, techn. Redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953. Redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX, 55—56 in XIII, 31. Anion K uhelj, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na univerzi \ Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; od 22. decembra 1961 podpredsednik aka- deinije; dopisni član Srpske akademija nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Le lop i s II L str. In5. Feliks J,obe, rojen 14. oktobra IH'H. redni profesor zu pred me le mehanska tehnologija in gradnja obdelovalnih strojev t na univerzi \ Ljubljani; redni i tan or! 6. decembra [949; redni elan Collège international pour l'étude scientifique des techniques île production mécanique. Glej Letopis 111, 186— 187. A 1110 n Peterlin, rojen 25, septembra 1908, dr. sci. Hal,, dopisni Élan od 21. decembra 194b, redni član od 6. decembra 1949; član American Association for the Advancement of Science (Washington). American Physical Society (Washington). Kulloid GesellschaJt (Ki.iln). Société mathématique fie Irance (Paris), clan makromolekulskc .sekcije Mednarodne unije za čisto in uporabno kemijo, član Inter national Committee of Rbeology {Amsterdam), clan izdajateljskega odbora Makromolekularc Cliemie« (Freiburg Br.), član uredniškega odbora * Journal of Polimer Sciences (New ïork). Glej Letopis I i, 4I> 46, Josip P I e m e 1 j. rojen 11. decembra IK73, dr. pniL, dr, h. c. univerze v Ljubljani, redni profesorja matematiko na univerzi v Ljubljani, redili elan r>d 7. oktobra 1978, načelnik maleninfično-pri rodoslu v nega razreda oziroma razreda za matematične, pri rod oslov ne, medicinske in tehnične vede od Iti. julija 1942 do 30. septembra 1949; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosii i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nanka i umetnosti v Beogradu in Bavarske akademije znanosti v Miinebnn. — Glej Letopis i. 93—94. Ma k s Smncc, vojen 27. junija !88L dr. phil., redni profesor na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, liai o do 1959 predstojnik Kemičnega inštituta Boris Kidrič* v Ljubljani m od 1959 njegov znanstveni svetovalec; redni član od 6. decembra 1949: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Leopoldinsko-Kurolinške akademije prirodoslovcev s Ho lie a/d Sau!t\ član znanstvenega sveta Société internationale pour la recherche sur l'A Un tentation et les substances v i taies, častni predsednik Slovenskega k (.'¡ničnega društva, častni elan Zveze inženir je* in tehnikov, Avstrijskega kemičnega društva in Kolloid-(iesellschaft, dopisni član Arbeitsgemeinschart fur Getrcideforschnng Detinold; Officier de l'Instruction publique Paris. Grand officier de l'ordre 1%5); član Saveta za medicinske nauke kod Saveznog savetu za koordinacija naučnib istrazi-Vanja v Beogradu; strokovni pokrovitelj Ortopedsko-rehubi-litacijskega centra Ibolnice L" i lopi ta I de Doneru v Alžiru, član Societe Internationale de Chirurgie Orthopedicpie et de I ruu-matologie n Bruslju, Častni član Socičte F raucaise d Orthopedifc et dc r ran matologie v Parizu, član International Soc.ieiv for Relmbilitalion of tlie Disahled * New Vorku in časi ni član Slovenskega Zdraviliškega drnšivu v Ljubljani. Glej Letopis III, IMtJ 2()U. Srečko B r o d a r, rojen 6. maja 1895. dr. phil.. redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi \ Ljubljani; dopisni Član ud 6. decembru I94lt, redni član od 22. junija 1953, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni elan Arheološkega društva |ugostavije; dopisni član 11. Ohcrmaier Gesellscbaft liir die Elforschtllig des Eis/rilul ICrs und seiuer Kulturen (Er-langeii). Glej letopis 111. 205-21)6 in Letopis V. <>M -!00. J o v a n H a d ž i. rojen 22. novembra 1884, dr. pliil.. redni profesoT za zoologijo; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematičnD-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 10. oktobra 1940, lajni k razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. se p t end) r a 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik Instituta za biologijo pri akademiji, predsednik Odbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, predsednic. Med akademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije; dopisni elun Jugn-slavenske akademije znanosti i um.ietnosti v Zagrebu in Srp-3ke akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Pi-i-r od os lovnega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, Sociedßd Lspanola de liistorin Natural v Madridu, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu. — Ciej Letopis i, 29 30. Ali j a Košir, rojen 6. aprila 1891, dr. med., redni profesor za liistologijo in enibriologijo v pokoju, strokovni in raziskovalni vodja Histoioško-embriološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani; predsednik l.emtitinloške komisije pri akademiji; redni élan od 24. junija 1955. — Glej Letopis VI, 45—48. Anton M e 1 i k, rojen L januarja 1890, dr. phi]., redni profesor za geografijo na univerzi v L j ubij uni; dopisni član od 16, maja 1940. redni član od 21. decembra 1940. tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra l'J55 dalje, upravnik Instituta za geografijo pri akademiji, dopisali član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, predsednik Slovenske Matice. — Glej letopis I, 17(1—171, Robert Neubauer, rojen 7. decembra 1895, dr med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski f akni leti v Ljubljani: redni clan od 22. decembra 1961; član American C ollege of Chest Physicians in American I horacie Society, dopisni član združenja nemških specialistov za pljučne bolezni. Glej Letopis XII, 38 39, Ivan Rakovec, rojen 18. septembra 1899, dr. phi L, redči profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946. redni član od decembra 1949, upravnik Inštituta za geologijo pTi akademiji; častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju. — Glej Letopis II, 47—53. Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, dr. med., redni profesor za interno medicino in predstojnik interne klinike medicinske fakultete v Ljubljani; redni Član od b. decembra 1949, upravnik Instituta za medicinske vede pri akademiji; Član kongresnega odbora alcrgolov SFRJ, član Société internationale de Médecine interne — Bale, t lan Society fnr Research on the Coagulation of Blood, Capillary Function and practical Myology v Londonu. Glej Letopis ill, 203—204 Dopisni člani litja D j u r ič i č, rojen 18. julija 1898 v Beogradu, dr-mod,. redni profesor z a fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu; dopisni član od 22, decembra 1961; predsednik Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni Član Jiigoslavenske akademije znanosti i loiijetnosti v Zagrebu. — Glej Letopîss XIÏ, 40 42, I1 r a n j o K o g o j. rojen 15, oktobra 1894, dr. med., dr. sc. med. b.c. univerze v Ljubljani, dr. h. C. univerze v Gradcu, redni profesor za dermatovenerologijo in predstojnik derniato-venerololke klinike na vseučilišču v Zagrebu: dopisni Član od 2. junija 1953: pravi član Ju gos la venske akademije znanosti i umjetuosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srp-ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Oziroma dopištti član ameriškega, angleškega, avstralskega, berlinskega. bolgarskega, češkoslovaškega, dunajskega, francoskega. hamburškegn. iranskega. italijanskega, madžarskega, miincbeufikegft, nemškega, poljskega, švedskega in venezuel-skegit dermatoloŠkega društva, francoskega alergološkega društva. nemškega društva za esteiično medicino, častni član češkoslovaškega zdravniškega društva J. K Purkyne \ Fragi, Zbora liječliika Hrvatske v Zagrebu in Slovenskega zdraviliškega društva v Ljubljani. Glej Letopis V. 101 —102. Janez M i I č i ns k i, rojen 3. maja 1911, dr. inr,, dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštitutu za «odno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani; dopisni član od 22. decembra 1961; inozemski dopisni član Société de Medicine Légale de France, I i tu la m i član Académie Internationale de Medicine Legale et Sociale, častni član Società lia-liana tli Medicina legalo e delle Assicurazioni, dopisni član Deutsche ÇJesellschaft fiir gerichtlichc tind soziale Medizin, predsednik Udruženja za sudfku medicina SFRJ. podpredsednik medicinske sekcije l ¡družen ju zu med j u narodno pravo SFRJ. Glej Letopis XIL 43—43. Franc Novak, rojen 2. junija 1908. ti r. med., rediti profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti \ Ljubljani; dopisni član od 22, decembra 1961, častni član društva za ginekologijo in porodništvo liai i je, éast tu član češkoslovaškega zdrav niikega društva J, E. Purkyñe v Pragi. — Glej Letopis XII, 46—48. Sinisa StanL'ko v i č, rojen 26, marea 1892. dr. p kil., redili profesor /a zoologîjn na univerzi v Beogradu; dopisni Član od 2. junija podpredsednik Sveta akademij znanosti SFRJ; redni elan Srpske akademije nauka i umetnosti v Reo-gradu, dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i um jet-nosti \ Zagrebu. — Glej Letopis V. 103—IÜ4. Alojzi j l ni Car, rojen 2. ¡narea 1895, dr. ing., redni profesor za genetiku in žlnht ujeti je rastlin na vseučilišču V Zagrebu^ dopisni član od 2, junija (953; pravi član Jugosla-venske akademije znanosti i timjehiosti v Zagrebu, redni član Masa Tv k o ve akademie pracé ■> Pragi, častni član Scientific- Society Sipina X. Cornell I Diversity, New York. — Glej Letopis V, 103— I Oíi. k os t a 1 od o rov i c, rojen 5. julija IKW7. dr. med,, redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v pokoju: dopisni član od junija 1953; redni član Srpske akademije nauku i Umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član Ju gosi ft venske akademije znanosti i umjetnosti V Zagrebu, častni predsednik Srpakega lekarskega društva, častni član več podružnic Srpskega lekarskega društva, časi ni član Sit veza lekarskih dr ustava SFRJ, dopisni Član Nacionalne medicinske akademije v Parizu in združenja ameriških medicinskih avTorjev; častni član Zuanst veno-medicinskegn društva zdravnikov Štajerske. — Glej Letopis V, 107. V. RAZRED Za umetnosti Redni člani France Bevk. rojen 17. septembra 1890. književnik, redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti {><1 28. oktobra 1%0, - Glej Letopis V. 110—115. Alojz Gradnik, dr. i tir., rojen 3. avgusta 1882, Književnik, Redni član od 21. decembra !%2, — Glej Letopis MIL 55—38. Božidar j a k a c. rojen Ki, julija tfi99, redni profesor lla Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v pokoju; 2U rediti član od 6. decembra 1949: dopisni član J ngosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis 111, 207 -213, il o r i s K a I i n, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. kipur-moj-ster: redni član od 2. junija 1953, - Glej Letopis V, 121-122, i! o j in i r A n t o n Kos, rojen 24. januarja !8%, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani \ pokoju; akad. slikar; redni član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis 111. 214-215, ( i ri I Kosmač, rojen 28, septembru 1910. književnik, redni član od 22, decembra 1961. — Glej Letopis XII. 49- 55. J ii S Kozak, rojen 26. junija 1892. književnik, redni član od 22, decembra 1961, dopisni član Jngošlavenske akademije znanosti i umjetnosti, nagrajen od Zveze književnikov Jugoslavije za življenjsko delo. Glej Letopis XH, 54 62. M a t j a n K o z i n a. rojen 4. junija 1907, izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo \ Ljubljani v pokoju; redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 123 -124. Miško Kranjec, rojen 15, septembru 1908, književnik, redni član od 2, junija 1955; dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i Umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, ! 25-132. Brni ko Kreft, rojen IX. februarja 1905. dr. pbil., redni profesor za novejšo rusko književnost in književnik, redni član otl 22. decembra 1961 ; dopisni član Jngoslavenske akademije zrnat tost i i âinjetnosti v Zagrebu; upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji, predsednik .Slavističnega drn-št va v 1 jubljani. — Glej Letopis XII, 65- 64. Lu ci j an Marija S k e r j a n e. rojen 17. decembra 1900: redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član otl 6. decern h ra 1949, Glej Letopis 111, 2 ¡6 220. Dopisni člani Ivo A n dri c. rojen 10. oktobra 1892, književnik; dopisni član otl 2. junija 1953: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jngoslavenske akademije /na nus t i i umjetnosti v Zagrebu; Nobelov nagrajenec za književnost \ tetu l%l. — Glej Letopis V, 133—Î34. M i 1 a ii Bogdanovi«, rojen 4-. januarja 1892, književnik in gledališki kritik ter esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 19-Mi do 1949, od 1949 do 1962 upravnik Narodnega giedališča v Beogradu; dopisni elan od 2. junija 19153: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i umjeinosii v Zagrebu. Glej Letopis V, 135 136. Lojze Doli na t, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 137—138. Miroslav Krležu, rojen 7. julija 1893, književnik; dopisni član od 2. junija 1953: pravi član J u gosi a venske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis V, 130—141. umrli Člani Rado K n še j, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 194 L ¡ur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani; redni clan pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — idej Letopis I, 185—190. Meto d Dole ne. rojen 19 decembra 1875. umrl 10 oktobri! 194-1, Dr. i ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; rodni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik lega razreda od 28, januarja 1939 do smrti. Glej Letopis 1, 195—197. G r e g o.t Krek, rojen 27, junija 1H74-, umrl I. septembra 1942. Dr, i ur,, redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani: redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938: pr\ i glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. — Glej Letopis i. 201-238. A I f o u z Pa v I i n, rojen 14. septembra 1853, umrl I. decembra 1942, Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za floristiko. filogeografijo in botanično sistematiko; dopisni član nuiteinuiično-piirodoslov nega razredu od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 241 —257. I e rd i n a n d Se i ti I. rojen 10 marca 1856, ti mrl I. decembra 1942, Realčni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, kJimatologijo. seizmologijo in geologijo; dopisni član mateinatičuo-pfirodoslovnega razreda od Ki mujn 194(1, Glej Letopis I. 261- 290. R it a t d Jakopič, rojen 12. aprila 1869. umrl 21-aprila 1945. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 41 -43: ]|. 75 -89. A n 1 o n R r e z n i k. rojen 26. junija 1881. umrl 26, marca 19-14. Dr. phi L, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, dopisni član filozofsko-filoloSko-liistoričnegu razreda ud 16. maja 1940. — Glej Letopis L 157-160: 11,61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872. umrl 4. aprila 1947, Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Giej Letopis !, 47- 49; U, 90 105, I ran R e g c n. rojen 9. decenihrn 1868, umrl 27. julija 1947. Dr. pliil., gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo: dopisni Član inatema- 3L iično-prirodoslovtiega razredu od 16. maju 1940. — Glej Letopis I, 175—176; [I, 104 105. Milan S k e r 1 j. rojen 4. septembra 1875, umrl 8, decembra 1947. Dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni Član pravnega razreda od 16. maja 194«. — Glej Letopis i, 127 -150; li. 106 -125. Oton Zupančič, rojen 25. januarja 1878, umrl 11. junija 1949. Književnik; redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 151 153, 225 -256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950. Dr. pliil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni sv cinik akademije; redni član filozofsko-filolnško-liistoričncgu razreda od 7. oktobra 1938: od 28. junija 1941 do f. juli ja 1942 načelnik iega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. Glej Letopis I, 51—01: IT, 54 -44; III. 257 266: IV, 86—100. S e r g e j 1 vanovi č V avi lov. rojen 24, marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, pri rod os I ovne. medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947. J a u k o šlebi tiger, rojen 19, oktobra 1876, umrl 3. februarja 1951. Dr. phiL, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni čTuu razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filulogijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—48; IV, 101—124. M a t i j a Murk o, rojen 10. februarja 1861. o mrl I I. februarja 1952. Dr. pltil., redili profesor za slovansko lilologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni član filozofsko-filolos)ko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Leto-p is i, 172—174: V, 168—177. Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. phiL, redni profesor za fonetiko in Zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani; redni člall lilozof-* ko-1 i lološ k o - bi« i Orič tiega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 3940; glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1930 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis I, 105 do 110; V, 148—160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega «veta FLRJ; redni član raz- reda za zgodovinske in dnižbene vede od 6, decembra 1949. — Glej Letopis HI. 156-164; V, 161-167. Luči en Tesni ere, rojen 13. maja 1893, umrl 6. dete ud:ra J 954-. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpeilieru; dopisni član razreda za filološke iti literarne vede od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 92 94: VII, 59—65. Pavel L u n a e c k, rojen 31. januarja I9ft0, umrl 2. aprila 1955. L>r. med., redni profesor /a ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član razreda za prirodo-slovuc in medicinske vede od 50. junija 1954. - Glej Letopis VI, VIL 55—58, Petar Skok, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956. Dr. pbil,, redni profesor za romunsko filologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od junija 1955. — Glej Letopis V, 89—91 ; VIII, 77—82. Janko Pole c. rojen 19. avgusta IN80, umrl 12. maja 1956. Dr. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pok.; redni člaai od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23, februarju 1942 do 50, septembra 1949, predsednik Terminološke komisije pri akademiji. Glej letopis I, 97—101; VIII, 4«—60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957. Redni profesor za arhitekturo na univerzi \ Ljubljani: rediti član od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis [, 87—89; YIIL&1 76. R a j k o Na h t. i g a 1, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marea 1958. Dr. pliil,, t cd ni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častili predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani: redni član od 7. oktobra i 938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27, junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in lilnlogijo od 2, oktobra 1945 do 30, septembra 1949. Glej Letopis 1, 71—75; IX, 63--67. I'1 rane K s a v. L. u k m a n, rojen 24. novemhra 1880, umrl i 2. junija 1938. Dr. theol., dr. pbil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino siarokršČanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940. —Glej Letopis ], 168—169; IX. 78 81. A n d r i j a š t a m p a r, rojen L ¡septembra 1888, uiht! 26. junija 1958. Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino nu vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti Î umjetsioati; dopisni ČJan od 7. novembra 1947, _ g le.! Letopis IX, 82—84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958. Dr. pilil,, redili profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redili član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 67 73; IX, 68—77. K a z i m i e r z Nitsch. Tojtsn i. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958. Profe-sor poljskega jezika na univerzi v Kraikovu; dopisni član od 7. novembra 1947. ■ Glej letopis IX. 85—87. Pavel Gol i a, rojen 10. aprila 1887, umrl 15. avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni clan od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 116 do 120; X, 34—39. A 1 e k s a n d a r Belič, rojen 2. avgusta 1876. timrl 26. fe-hniarju 1960. Dr. phil,, prolesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu v pokoju; predsednik Srpske akademije nauka: dopisni člen od 7. novembra 1947. Glej Letopis XI. 56—58. Anton L a j o v d c, roj eu 19. decembra 1878, u mrl 28. avgustu i960. Komponist in muzi koleg. Bedni član od 16. maja !940, tajnik ra/Teda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis I, 63 -67 in XI, 34—35. Ej nar D y g g v e, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta !96l. Dr. h. e., dr. ing. h. c., arhitekt in arheolog. Dopisni član od 17. oktobra 1958. - (dej Utopiš IX. 47-48 in XII, 81-82. Božidar L a v r i 6, rojen Î0. novembra 1899. umrl 15. novembra 1961. Dr. med,, dr. h. c.. redni profesor zn kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Kirurgičue klinike; redni član od 6. decembra 1949, «i 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis 111, 201 202 in XII, 72—80. Z d e u č k N e j edl y, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. fe-hruarja 1962; profesor Karlove umi verze v Pragi, p rez i d en t Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. Fran Šaleški 1' i II ž g a r, rnjetl 9, februarja 1871. umrl 2. junija 1962; književnik; redni član od 7, oktobra 1938. od 28. januarja 1939 do 30, septembra 1949 načebiik razreda za umetnosti. Glej letopis I, 25—25 in XIII, 45—46, Milan Vidmar, rojen 22, junija 1885. umrl 9, oktobra 1962, dr. h. c., dr, teehn., ing., redni profesor za elektrotehniko: na univerzi v Ljubljani; redni član od 16. maja 1940. načelnik matematičiio-prirodoslovliegn razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942. predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne ¡11 tehnične vede od 3t). septembra 1949 dalje, upravnik Instituía za elck hiško gospodarstvo od 1. junija 1948 do 1. maja 1959, konzulent lega inštituta otl 1. maja 1959 dalje. — Glej Letopis I. 139-142 in XIII, 47 -50. Vale Vou k. rajen 21. februarja 188b, umrl 27, novembra 1962, dr. pilil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisni čfuii od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 106—109 in XIII. 51—53. ANTON SOV HE Prvega maja 1963 |e v jutranjih urah podlegel srčnemu napadu akademik Anton So vrč. redni profesor za klasično lilo-logi.jo na Filozofski fa.kullcii v Ljubljani. Roti i 1 se je 4. decembra 1885 v Savni peči pri Zidanem m osi u. Gimnazijo je obisk t) val v Celju in Ljubljani, kjer jc tudi opravil maturo leta 1906. Ko je odsluži! enoletni vojaški rok. sc. jc vpisal na J ilozofsko fakulteto na Dunaju ter so posvetil študiju klasične lilologije. Komaj je bil nastavljen za sapleuta na 11. drž. gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) v šolskem letu 1912/13, je že bil vpoklican k vojaikom in lam ostal med 1. svetovno vojno, ko je )>i9 težko ranjen, tako da jc za los ušel smrti; šele uspela operacija pO vojni ga je rešila neznosnega glavobola in mu omogočila normalno življenje in h tem delo. Po I, s veto v it i vojni je bil gimnazijski profesor v Ptuju (1919—1926) iti na klasični gimnaziji v Ljubljani. Pod Živko-vi če vii m režimo ni jc bil zaradi Mdovenoborstva« premeščen leta 1932 na gimnazijo v Pa n cev o, nato v Sremske Karlovec. Meti lefi 1954-—193S je bil zopet na klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1918 je bil postavljen /a inšpektorja klasičnih jezikov pri mimifiirsfrvu za p ros veto v Beogradu, med 2. svetovno vojno je bil dodeljen kot inšpektor prosvetnemu oddelku bonske uprave v Ljubljani. Leta 1945/46 je bil dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani. Leta I94b jc bil nato izvoljen za izrednega pi» lesorja za klasično biologijo, iu sicer za grški jezik in književnost na filozofski fakulteti \ Ljubljani, lela 1931 pa za rednega profesorja ietotam. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti jc bil izvoljen 2. junija 1953. Prof. Sovrc jc že v gimnaziji pokazal izrazit jezikovni talent; njegov učitelj klasičnih jezikov* dr, I. Trtlrik ga je imel za liajJjoljšega učenca od vseh, kar jih je kdaj imeL Sovrelova moč jc bila v aktivnem obvladovanja jezikov, starih in modernih, poleg tega je pa imel velik dar za umotniški izraz, Če k temu prištejemo še izredno telesno konsl it učijo, ki mu je dovoljevala. da je tik do nad njih dveh. treh let delal «ploh brez počitka in da si je šele tedaj, ko so se začele kazati motnje v ožilju, privoščil vsak dan nekoliko sprehoda, potem nam postane razumljiva obsežnost njegovega dela. Za vsem jc pa bila velika ljubezen do slovenščine iti klasičnih jezikov in privlačevala ga je ena sam a «trasi, delo. Življenje brez tega si ni mogel predstavljati. Taksnega delavca, kakor je bil on, menda zlepa nismo imeli. Za njegovim oknont je vedno gorela lue. ugasnila je v poznih jutranjih uruli in okoli desete, enajste ure dopoldne je bil že zopet pri delu. Prof. Sovre je dosegt'1, kar se nam je nekoč zdelo nemogoče ali bolje: na kaj" nekoč sploh mislili nifimo. Ne samo. da nam je dni v izvrstnih prevodih glavna dela grške, m ¡rimske literal U:re in z njimi izpolnil vrzeli, ki so bile pri kulturnem narodu fikoro nepojmljive, ampak s svojimi prevodi je tudi dosegel tak odziv pri najširših plasteh, da so bila ta. dela v njegovih prevodih \isa v nekaj tednih ra zgrabi jen a. Homerja, Iragike. Plaitona so mnogi v njegovih prevodih šele prvič res nič no brali. Imam znance, ki za romanc »in podobno« niso imeli nikdar Časa, prebrali so pa v So vre tov eni prevodu Homerja ali Pintar ho ve življenjepise od začetka do konca, nekateri v nekaj dneh, Zase moram reči. da je napravil name odlomek iz Kralja Oidipa, ki ga jc pnioličil v reviji, tako močan vtis. kakor ga je šele mnogo let pozneje zopet odlomek iz Prezihovih Snmori ust ni kov; oboje je bilo nekaj resnično poluokrvuega. Kakor lik kralja Oidipa se jc tudi So vrelo va jezikovna potenca pokazala obsijana z reflektorji: mislim, da je v tem slogu dosegel svoj vrh, Nad pogovorni ton dvignjena, vzvišena dikcija tragikov mu je najbolj odgovarjala, v njej Se je razáivel iu užival kreativno — marsikaj drugega j t4 prevajal s samozatajevanjem, ko je moral krotiti svo^o impulz i v no naravo ni utegni], da ne hi (fraza jc Sovretova) zabelil sicer mirnega toka pripovedovanja s kakšnim jezikovnim ocvirkom, starinskim ali pokrajinskim. Ni čuda, da ga je smrt dohitela pri prevajanju Piudarja, potem ko je preskusil svoje moči ob A is hi hi: oba sla najvišja predstavnika vzvišenega sloga. Kad je imel Indi Lvripidovc Rakhe: privlačevala ga je orgiastičnost zanosa in izraza. Pa tudi mirno, a vzvišeno poetičnost Platonovo jc ljubil. I le rod ota na tu je dail Z nadihom starinsko patine, prave saturnal ijc pa je praznoval v Pismih mračnjakov. Indi Apulcj, ta tiajvirtuoz-mejši žongler z besedami, ki ga je kdaj liosiila zemlja*, ga je zvabil, da je prevedel njegovo pravljico Amor in Psih a, kljub vsemu vendar močno pristriženo. Mirni Mark A vreli j in sebe razgrchajoei Avguštin, nemirni l.ukree in posmehljivi lukijalt — kakšna skala slogov, tki se je So vré v njih poskusili Imel je program, kil SO ga zamudile opraviti generacije pred njim — resilioi na ljubo pa bodi povedano, da razmere za prevajanje nekoč še daleč niso bile lako Ugodne, kakor so danes —, in v veliki meri je ta program tudi izvršil. Tu je bila Zgodovina Grkov, ki je izšla tik pred izbruhom druge svetovne vojne, líe-Šilo ae je Saino 4-0 izvodov, ki so jih še pravočasno poslali iz Celja v Ljubljano, vse drugo je šlo v stope, ki naj bi uničile sleherno sled slovenske besede. Tragična usoda velikega dela, za katero se je veslno pripravljal! K marsikakšnemu Sovreto-veimj stališču v njegovi zgodovini ali v «vodih je -seveda mogoče zavzeli kritiesio stališče, toda polovica je več od Celote* je rekel neki grški lilozof: lircz S o vre ta ne bi imeli niocsar-\ načrtu je imel se podobno delo /a Rimljane, preprečila ga je vojna. Pomembno je njegovo sodelovanje pri učbenikih za latinščino — zla^li njegova Laux «atura — in Za slovenščino: posebej je Ircha omeniti svanjc pri Pravopisu, saj je odraz njegove skrbi za materinščino. In še osebna nota: bil je zelo navezan na svojce in vdan prijateljem. 1 oda imel je še druge, malo znane sposobnosti. K.o je bil med prvo svetovno vojno oficir v Črni goni, ki jo je zasedla avstroogreka vojska, je organiziral za prebivalstvo prehrano iu postal tako priljubljen, da so ga vsi poznali pod imenom >Sofra p rovi d ur«. Ob umiku avetreogrske vojske iz Črne gore so mu komite poslali natančno navodil», kdaj in kako naj se odpelje, da po pomoti ne hi prišlo do kake neareČe. Pravo-«lavni pop, s katerim sta bila prijatelja, je njemu na čast spesnil pesem v junaških desetem-ib in mu jo po vmjni poslal v Ljubljano, Sedaj ga iii več, toda — prosto po Tacitu — quidquad e\ Autonio amavimuis, quidquid mira t i sum na, manet niatisunim-que est in animis hominum, faima rerum; nam multos veteruru vel ii i kngloriofl el ignobilis oblivio obrnit: An temina poster i tat i opeiihus t radi t lis snpensles erit. Milan Grošelj POROČILA O DELU AKADEMIJE DELO AKADEMIJI: V LETU 1965 (Iz poročilu glavnega tajnika na skupščini 31). decembra 1%;) C I a it i, funkcionarji in n u ni e s č c n c, i akademij e Poročilo se nanaša na stanje in delovanje akademije od zadnje glavne skupščine, ki je bila lani dne JI. decembra pa do današnjega dne, tore; v glavnem v koledarskem lein 1965. Smrt ji1 ugrabila iz vrst članov akademije dne 1. maja 1965 prof. A ti tona Sovrela, .ki je bil redni elari v sestavu razredu za filoloske itn I i lern rue vede. .Ma novo ni bi! izvoljen noben član akademije. Danes steje akademija: 2 častna člana. 56 rednih članov in 21 dopisnih članov. lJo razredih porazdeljeni so bili; v prvem razredu 8 rednih in 8 dopisnih članov, v drugem razredu 2 redna in 2 dopisna člana, v tretjim razredu 7 rednih čtano». v četrtem razredu 8 rednih in 7 dopisnih članov, v petem razredu 11 rednih in 4 dopisni člani. Uslužbencev in delavcev ima akademija po današnjem stanju sistematiziranih 'M. ud katerih je na delovnih mestih bilo zasedenih 90. Od teh je liilo znanstvenega in strokovnega kadra 57. upravnih, pisarniških in izvršilnih uslužbencev ti. tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev i8, Poleg teh je pa akn-duimija v letu 1965 imela še 57 honorarnih uslužbencev z nepolni ni delovnim časom, od te^a 50 znanstvenih in stroko v ni 11 ter 7 pisarniških. Pri institutih in njihovih sekcijah SO bili \ letu 1963 zaposleni tudi drugi sodelavci — povprečno po !0i) mesečno, kot izpisovale! gradiva za razne slovarje in drugo, za izdelavo raznih elaboratov, referatov in podobnega, zlasti v zveni s pogodbenimi deli Sklada Borisa Kidriča in drugih naročnikov. I n s t itn 1 i Število inštitutov se v letu 1963 ni spremenilo, bilo jih je slejkoprej 10. Poleg teh so v okviru akademije še Knttografski zavod, Odltor za favno, floro in gejo Slovenije in Terminološka komisija, (Glej sir. 49 do % te knjige Letopisa.) V pripravah je ustanovitev in ureditev" Obmorske postaje v Piranu. Nadalje je oimcniti, da je bil pri akademiji v letu 1963 ustanovljen Studijski center za zgodovino slovenskega izseljen-slwt. ki tesno sodeluje s Slovensko izseljensko matico. Za začetek svojega delovanja jc prejel sredstva od Sklada Borisa Kidriča. Predsednik njegovega sveta je akad. dr. Frail Zwitter. V letu 1965 je bilo delo v ins t i tut i Ii od finančne strani omogočeno deloma s sredstvi rednega ¿Akademijskega proračuna, deloma s sredstvi, ki so jih dale na razpolago razne ustanove in skladii. Ti so bili Sklad Borisa Kidriča, Zvezni fond za znanstveno delo, Medakademijski odbori Sveta akademij znanosti, Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, Gozdno guspodur-stvo ('dje, Kmetijsko-gozdarwko posestvo Kočevje in Zavod Postojnsko jame, P u I) liku. c i j e letu 1965 oziroma z letnico 1963 na naslovni strani je akademija v tisku objavila 1? knjig svojih publikacij v skupnem obsegu okr. 31X) tiskovnih pol. Mož nos i i natisa so bile v tekočem letu nekoliko ugodnejše, tiskarne so celo že začele ponujati svoje usluge. Za objavo omenjenih publikacij je bila izdana vsota 41,626.000 din (tisk. vezava, honorarji, risbe, kU.šeji, itd.). Povprečni celokupni stroški za eno tiskovno po I o so ok. 150.000 dna. Prodajate cene publikacij jse ravnajo po efekti vmn stroških zanje, dosegajo pa že pri količkaj obsežnejših po več tisoč din. Prodajna služba naših publikacij nikakor ne teče gladko. Sprejeto je bilu v letu 1963 za natis: eno saun os to j no delu, 7 razprav za Razprave (VII) četrtega razreda, dva letnika Arheološkega vestniika s 34 raapravasm, ena razprava zu Acta cursologica (IV), šest razprav zu Geografski zbornik (VIII), ena razprava za Razprave medicinskega oddelka (lil), ena niuzi-kalna publikacija in ena knjiga Letopisn akademije. I udi v letu 1063 je bila akademija v zelo živahni zamenjavi svojih publikacij Za publikacije raznih tu- štl inozemskih ustanov, uredništev itd. ¡Vek a ko polovica naklade akademijskih publikacij gre z zamenjavo v svet. Po današnjem stanju jc akademija v zamenjavi k 1036 naslovi znanstvenih in drugih ustanov, uredništev raznih edicij itd. v vseh delih sveta; od teh jih je v Jugoslaviji 180, v inozemstvu pa 856. Z zamenjavo se je v letu 1963 obogatila biblioteka za 5108 hiblioteških enot, z na.kii poni za 2260, z darili za i002. skupaj za 8370 enot, Vsa la prirastek jo uvrščeni ali v central no biblioteko akademije ali pa v biblioteke njenih inštitutov. Celotni knjižni fond akademijske biblioteke šteje danes okrog 102.000 enot. Glavna težava pri biblioteki so še vedno premajhni in ne* ustrezni prostori, ki nujno kličejo po zgradbi novega trakta ob Gosposki ulici, kjer bo biblioteka delno nameščena. /, adaptacijo podstrešja poslopja na Novem trgu 3, ki je v teka. bo preskrbljeno za prostore vsaj nekaterim institutom, ki so tudi silno na tesnem. Tudi v letu 1963 je akademija s sredstvi, ki so ji bila na razpolago, podpirala po možnosti udeležbo svojih članov in sodelavcev na raznih ¡kongresih in podobnem, doma in v inozemstvu, oziroma tudi študij domu in izven nušib državnih meja, 7.a pota v incttemsbfO (kongtreai, študij in pod.) in za razne kotizacije pri inozemskih društvih, ustanovah in publikacijah je imela akademija v letu 1963 ua razpolagi» za. 451.000 deviznih dinarjev neblagovnih deviz. S sredstvi, ki jiii je s te postavke dala v cekil.i ali pa vsaj deblo na razpolago akademija Se je udeležilo rajnih kongresov, simpozijev, sestankov in podobnega v inozemstvu oziroma se tamkaj mudilo v študijske namene 19 našib Članov in znanstvenih sodelavcev. Od ustanove »Alexander vem Humboldt-Stifhingt v Bad Godcsbergu je v lebn 1963 prejel študijsko štipendij» ¿nanstvesni sodelavce Inštituta za geologijo dr. Bajko Pavlovec za desetmesečno strokovno -izpopolnjevanje v Zvezni republik-i Nemčiji. Kot druga leta so tudi letos obiskali akademijo nekateri znanstveniki iz tujine in imeli pri nas predavanja. Mimo teh je na akademiji predavala tudi vrsta domačih znanstvenikov. \sch teh predavanj je bilo 15 (9 domačih in 6 tujih preda vale! jev). Predavali SO: 24. I. 1963: akademik prof. dr. Ivan Vida v. Ljubljana: O maternaličnib struklurah. 31. I. 1963: prof. dr. Prane Novak, dopisni član SAZU, Ljubljana: Staira in nova pO ta v boju « rakom materničnega vratu. 7. 11. 1963: akademik pirof. dr. Hoberi Neubaaer, Ljubljana; Problem tuberkuloze danes. 14. i! 1963: akademik prof, dr. Anton Kuhelj, Ljubljana: Nekaj vprašanj sodobne letalske tehnike. 18. IV 1963: akademik prof. dr. Viktor Korošec, Ljubljana: Položaj žene po kliuopisuih pravih, 25. IV. 1963: akademik prof. tir, Branko Gušič, Zagreb: Naša gledanja na operativno I ječe nje malignoma vrata. 13. v. 1963: prof, dr. lirich Svvoboda, Gradec; O rnmanimaciji v antiki, 1?. V. 1963: B, M. Kedrov, Moskva: filozofski problemi sodobnega naravoslovja. 25. IX. 1963: prof. dr. Endre Angyal, Drchrcceii: Aspekti književnega l>aroka, I H. X. 1963: prof, dr. Albert Ktutai, Brno: Razvoj upodabljanja slepe Sočutne« okoli k 141)0. 24. X. 1965: prof. dr. Ollinipr Kuhn. Dni naj: Kaj vemo o najstarejših okamcninali. 20. Xi. J963: Prodava ob 150-leinici rojstva F, Miklošiča (/. Vidmar, B. Kreft, P. Ramovš, 1. Petrie). 27. XI. 1963: akademik prof, dr. Fran Zwitter, Ljubljana: Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike. 18. XII, 1963: dr. Lmilijan Cevc, Ljutbljana: Vpliv grafike na poznogotuko plastiko na Slovenskem. 23. XI i. 1963: prof. dr. M. S. Giljarov. Moskva: Evolucija osemenitve pri kopenski h artropodili. L ostalima znanstvenima akademijama v Jugoslaviji sodeluje naša. akademija v raznih vprašanjih organizacijskega in znanstvenega značaj a, zlasti je še povezana preko Sveta akademij znanosti SFRJ pri med akademiji: kih odborih. Od ieh. ki jih je skupaj 14 ima še vedno naša akademija skrb za delovanje odbora za arheološko karto Jugoslavije, za medakademijeki odljor za Tatbula lmpcrii Romani in za medakademijski odljor za favno in floro Jugoslavije. Vodstvu prvih dveh odborov je pni arhoohiški sckeij'i našega Inštituta za zgodovino, odbora za favno in floro pa pri Riološkem inštitutu, V ostalih iriedakade-mijskih odborih ima naša akademija svoje delegate in sodelavce. S redčiva za delo v teh od bo rili potekajo v glavnem od Zveznega fonda za znanstveno delo. Maja meseca je bil na akademiji sestanek z našo in mednatrodito udeležbo posvečen študiju rimskega Ji mesa na ozemlju današnje Jugoslavije. Naša akademija sodeluje seveda tudi v Svetu akademij znanosti STR J. Zasedanje tega sveta je balo lotos v Sloveniji, t dneh 16. in 17. septembra 1963 na gradu Bistrici pri Tržita. Razpravljalo SC je v glavnem o delu m edak a dom i jetrih odborov rn objavi znanstvenega biltena. F in anč no poj ož ilo V letu JÍÍ03 je Unela akademija na razpolago: 1. iz rednega republiškega proračuna SR Slovenije din 1~1.453.4W: 2. i z republiške devizne kvote I 80.000 deviznih dinarjev blagovnih deviz. 451.000 deviznih dinaijev neblagovnih deviz: 3. za investicije din 55,315.223 iz republiškega proračuna. Glavna dela so se nanašala na zgradbo mansa rdnili sob prd stavbi na Novem trgu 3, na zgradbo bunkerja za skladišče kuriva na dvorišču siavbe na Novem trgu 4. na ustreznejšo opremo v nekaterih inštitutih, ki jo doslej še niso imeli in na nekatera dela ter popravila pri obeh poči t ni škili domovih na Bledu in v Rateča h. Poleg sredstev iz republiškega proračuna sn imeli inštituti akademije v letin 1965 za svoje strokovno delti še na razpolago din 29,561.577. Posamič: Institut za raziskovanje krasa a) od občinske skupščine Koper — za temo: Hidrologiju Krasa mod Idrijco in Vipavo..........din 200.000 h) od občinske skupščine Ajdovščina — za temo: Hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo .........din 1(X),000 c) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Speleološka raziskava uzomlja med Cerkniškim, Postojnski ni in Plan luskini poljem..........din 200.000 od Skladu Borisa Kidriču — za temo: I lidrolcigrju krasa med Idrijco in A i- pavn.....*.......ditl 750.000 č) od »ELESt-a Ljubljena za temo: Speleološ-ka raziskava med Cerkniškim. Postojnskim in Planinskim poljem .............din 380.000 d) od Uprave postojnskih jam — za temo: Speleološku raz is k a Vfl med Cerkniškim, Postojnskim in i'lun i tisk i m poljem , . ........diin 200.000 e) od Uprave postojnskih. jam — ¡ta temo: raziskava Postojnske jame , , (lili 400.000 f) od podjetja Soške elektrarne v Novi Goriei — za lemo: Hidrologija kras« med Idrijco in Vipavo......rim 500,000 g) od podjetja Goriški vodovodi v Novi Goniči za temo: Hidrologlja krasa mod Idrijco iti Vipavo......din 400.000 It) od Vodne skupnosti za po-reejc Soče v Novi Gorici — za te.nio: Hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo .... dill 200.000 Institut za geologijo a) od Sklati a Borisa Kidriča za temo: Geološke razmere v Goriških Brdili din 95.000 h) od Sklada Borisa Kidriča — za tet 110: Proučevanje nastanka in razvoja Ljubljanskega barja.......din 1,110.000 c) od .Sklada Borisa Kidriča za temo: Nuuiiibtiiin asiliile iz vzhodnega dela Brkinov...........din 185.000 č) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Hiflrozojska lavna in njen pomen za siratigrafijo zgomjejurskih skladov v Sloveniji...........din 202,500 inštitut za geografijo od Sklada Borisa Kidriča — za temoi Kvartarni sodimenti v Sloveniji in njihova izraba....... . . . din 1,~3?.0OO Inštitut za biologijo a) od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Favna in flora Jugoslavije ...........diti 2,263.577 b) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Vegetacijska karta Jugoslavije z gospodarskim tolmačem, za področje SR Slovenije..........din 1.250.000 c) od /veznega sklada za znanstveno delo — za temo: Vegetacijska k ari a Jugoslavije..........din 1.080.000 č) od Gozdnega gospodarstva Celje — za izdelavo gozdttolipo luške karte za območja: Vitanje, Rogaška Slatina i fed..............din 900.000 d} od Kmetijsko gospodarskega posestva v Kočevju — za izdelavo gozdnogo-jitvenega elaborata za gozdove na ob-morja gozdnega obrata Pod p rosika na Kočevskem..........din 1,500.000 Inštitut za zgodovino, sekcija za občo in narodno zgodovino a) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Leksikoni gospodarske in družbene zgodovine Slovencev.......din 602.500 b) od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Historično topografski leksikon in atlas Jugoslavije v srednjem voku din 350.000 Sekcije za arheologijo a) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Stratigrafska in kulturna obdelava paloolifske postaje Jama v Loži pri Orebku ...........din 100.000 b) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: PaUiaotoške in hidrološka preiskave na Malem polju .........din 68,000 c) od Zveznega sklada za znanstveno deio - za temo: Tabula Imperii Romani ............din 730.000 č) od Sklada Borisa Kidriča — za teino: Arheološka karta Jugoslavije — ozemlje SR Slovenije ...... din 390.000 Studijski center za zgodovino slovenskega izseljenstou od Sklada Borisa Kidriča din 44)0.000 Inštitut z a slooenski jezik a) slovarski sekciji od Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti za sodobni slovar slovenskega jezika . . din 9,700.000 h) eitimološko-onomastiemi sekciji od Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za etimološki slovar slovenskega jezika........din 2,350.000 c) etimolnško-ouomastični sekciji nd Zveznega sklada za znanstveno delo za unoroastična dela rl in 400.000 Institut za. literature od Sklada za pospeševanje kultu,mi h dejavnosti za Slovenski biografski leksikon...........din 2,000.000 INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Interno delo. Dopolnili smo kraško slovstvo zlasti z nakupom periodičnega tiska, ki jo .izšel v Zagrebu in Sarajevu. Na novo smo uredili kaia.sIer kraških objektov, ki je konec leta dosegel 334-1 številk: iued njimi je 2557 janj. 804 kraških voda, 180 morfoloških objektov na ¡površju. Razstavne zbirke si je ogledalo 1589 ljudi: med nji in i so bili udeleženci mednarodnega hidrogeoloskega kongresa v Beogradu, spe.leologi iz Bulgni-ije in ČcSkosl-ofva.ške, biologi iz Fran ni je, Italije in Nemške zvezne republike, geologi iz Avstrije in Poljske ter geografi! iz Anglije in USA, Nekateri izmed njih, zlasti Poljaki, Slovaki in Angleži, so se zanimali /.a delo inštituta, za naše strokovno slovstvo in poglavitne kraške objekti- \ Sloveniji, ki so si jili ogledali pod našim vodstvom. 1 retji zvezek Acta carsologita je izšel v tisku, / vre 11 s bo delo. Po naročilu gospodarskih organizacij je inštitut sodeloval pri raziskavah izvira brakičuc vode v Izoli in pri meritvah v Hudi luknji. V povezavi z Društvom za raziskovanje jam Slovenije je raziskoval na Idrijskem in drugod. študijsko delo in studijska potovanja. 1. Višji znanstveni sodelavec dr. Ivan Gams je zbiral gradivo za temo: Intenzivnost kraških procesov. Hidrokeiničilo je meril pritoke SoCC, Zgornje Save in nekatere potoke na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem. V okviru študije o vzrokih za od laganje lehnjaka je lako obdelal tudi vode šiheuiške Krke in Pliiviekih jezer. S hidrokemiičiiinii merjenji na golom krasu v okolici Postojne je osvetlil korozijo na površju. Od aprila t%" je vodil speleoloSko postajo v Pošto j raki jami. Njejii rezultati bodo osvetlil i klimatska in hidrološka svojstva ter intenziteto sedi-lueniaeije sige. Za temo Hpeksološka raziskava ozemlja med Postojno, Cetfk-niškum in Planinskimi poljem, ki jo obdelujemo s pomočjo Sklada Borisa Kidriča, je izvršil vse priprave za Ugotavljanje vodnih zvez s trosi in za geoanorlološko kar tiran je terena. Geo-morfološki študij tega ozemlja naj ¡bi bil osnova za karto, ki se predvideva v atlasu kraških pojavov pri Mednarodni geografski zveži. Na 1. mednarodnem sptJefldoSkeni kolokviju v (Grčiji je refe-riral o obliki viset'i h (kapnikov v odvisnosti od načina prenika-joče vode. Na univerzali v Wroctawn-H) Warszawi je predaval o ¡intenzivnosti kraških procesov v Sloveniji. Sodeloval je pri slovarju sodobnega slovenskega knjižnega jezika s Bfcznnmom kraških izrazov in n red i I gradivo javne diskusije o njih za objavo. Na zboru jamarjev v Rakovem Škoejanu je icferiral o domačem kraškem turizmu. Za Geografski inštitut SAZt oziroma Sklad Borisa Kidriča je izdelal elaborat o kvartarnih sedi men tih na Pohorskem Podravjn. Po posredovanju zvezne komisije zu UNESCO je bil mentor angleškima dok lom udoma PauJu \\ il-lianisu in Alistatru Pittvju aprila 1%5. ko sta hi In v Sloveniji. 2. Asistent Frane l.eben se je posvečal predvsem študiju jamskih arhflokiških najdišč na področju jugovzhodnih Alp, kar mu je najožja stroka. Sodeloval je pri rc.kugiiosciriuiju in ogledih arheoloških jam ob Kolpi, v Beli krajini, okoli Sežane in na Tolminskem. Na željo in stroške Pokrajinskega muzeja v Mariboru je vodil zaščitna izkopavanja v Pa vleko v i janti pri Zrečuh. kjer so nu*li bronasto- in žcleznodolnir ostali ne. \ odi I je tudi izkopavanja antične utrdbe na Gradišču pri Dolenjem I^ogaten Icr je tu in ob antičnih utrdbah na Lanišču nad kal-canti pomagal pri geodetskih ¡meril vali. Prevzel je tehnično dokumentacijo sondiranj barjanskih kolišč pri Igu na željo Oddelka za arheologijo univerze v Ljubljani ter sodeloval pri sondiranju pleistoeenskih in prazgodovinskih plasti v Jami pri mestni (naletita pod Metliko. Za lek.sikološko komisijo pri Inštitutu za slovenski jezik SAZL je ¡izpisoval in uredil razlago arheoloških izrazov od A—J za novi slovar slovenskega knjižnega jezika. I reja! in vnašal je arheološka najdišča za itslrczno arheološko kartn Slovenije, ki jo pripravlja sekcija za arheologijo SAZF, Kol sOavtor je napisal razpravo Clausurae Alpintu Itlliaruia, ki ho izihi v eni prihodnjih številk Situle kot rezultat večletnih razisknvunj antičnih zapornih zidov na Slovenskem. 3. Asiste.nl Rado Gospodaric je veČino dela posvetil zbiranju in obdelavi geoloških podatkov z ozemlja med Pivško kotlino in Planinski nt [loljom. ikar sodi v okvir njegove prijavljene <1 isertacije. Pri tem je ugotovil doslej neznane sezonske apnence in več autikliuaI; v najljolj zahodnih izmed njih so poglavitni rovi Postojnske jame. Nadalje je preiskoval inejo med apnencem in flišem, kjer se .menjavajo n ari vi, konkordatne lege in pnekmri-zmiki, ki so tu najbolj pogosten tektonski element, Opazovanja je se podkrepil z raziskavo nadaljnjih 20 razpok ¡ji prelomov. Na površju nad Postojnsko jamo je našel prodnike i o bobovce, ki so preostanek nekdanjega Fltrvialnega pretoka. \ postojnskem jamskem sistemu je omejil skladovite in urok In do vite apijemec z rožene i. Dognal jc. da Sfcčejo postojnsko antiki i nalo razpoke in prelomi, ki «o mlajši od gubati jo» Zasledil je dokaze o tektonskih premikih iz mlajše ledene dobe. Zbral je mnogo podatkov o podorib, sed imen t ih in driagih geološko-morfoloških pojavih v podzemlju, kar bo olajšalo študij morfologije, hidroiogije in razvoja tega našega največjega jamskega sistema. Z ekipo Teh ničnega muzeja ua Jesenicah je sodeloval pri preiskavi nahajališč babovcev v Julijskih Alpah, V času U dnevnega bivanja v Bolgariji se je seznanil z ondotmira krasom in metodami njegovega proučevanja. 1 de leži 1 se je mednarodnega kongresa hidrogeoJogov v Beogradu. Imel je več strokov ni k predavanj v okviru Geološkega društva, Društva za raziskovanje jam in Ljudske univerze v Ljubljani, Postojni in Kopru, 4-. Asistent Peter Habie je nadaljeval z morfološkim in hidrološkim raziskovanjem kraškega sveta med Idrijco dn \ ipavo. Z analizo in raziskovanjem alohtohih sedimentov na kraškem površju, reliefnih kraških oblik iti intenzivnosti korozijskega procesa je .okušal dognati način i-■ ■ iiiienzivno.st zakrasovn nja ob različnih klimatskih pogojih v preteklosti in itn različnih kameninah. Za temo hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo, ki je vključena v 1. projekt Geologija, raziskovanje krasa s posebnim ozirom na problem pitne vode in izgradnjo akumulacij (Financirajo jo razen Sklada Borisa Kidriča Soške elektrarne, Uprava goriških vodovodov. Vodna skupnost Nova Gorica. OLO Koper in občinske skupščine Ajdovščina, (driju in Nova Gorica) je kartiral. meril in opazoval okrog I JO vodnih kraških objektov. Pripravil je spelcolt>ško karto tega predela ter tu zbiral in proučeval tudi ostalo gradivoo hidrologiji, Razen tega je opravil številne analize voda in seri imen tov ter več idol sam izrisal kartografske podloge za terensko kani rn nje in dokumentacijo doseženih izsledkov. !5. \ išji strokovni sodelavce Egtm PretneT je opravil 22 enodnevnih ekskurzij v kraški1 jame bližnje iII širše okolice Postojne. Raze.n tega se je utleležil 5 daljših ekskurzij: v italijanski tu i biologi na področje Jadranske obale do Skadrskega jezera, s člani Inštituta za biologijo SAZU v Makedonijo, z ljubljanskimi biologi v Bosno in Hercegovino, /, biologom tir. Bole t oni pa v Črno goro, na MI je t in Pelješac. Razen tega se je mudil več tednov v Bolgariji kot gost ondotnega jamarskega društvu. Nu vseh ekskurzijah je nabiral biološki material. Med njim je našel tudi več novih živali, k:j jih bo opisal. Dopolnjeval je spisek jam, ki je v njih našel jamske hrošče. 6. Honorarni višji znanstveni sodelavec dr. Roman Savnik je vodil kataster kratkih objektov v Sloveniji, ki ga je dopolnjeval tudi ob terenskem delu. Zbiral je dokumentarno gradivo o raziskovanju slovenskega krasa 1er bil zaposlen kot soureduifc in sol rudnik pri Aeta carsologica in Naših jamah. 7. Zunanji znanstveni sodelavec dr. V al ter Bohinee je dopolnjeval spe.leo loško bibliografijo Jugoslavije in sodeloval pri mednarodni .spelooJoski bibliografiji na Dunaju. Sourejal je Acta carsologica in Naše jame. Seznam prispevkov Članov Inštituta in njegovih s o d e1 « ve e v : V. Boh it) ec. Drugi jugoslovanski spelcoloŠki kongres. Našo jame IV, Ljubljana ¡965, I. Gams, Klasifikacija kr.iškili voda Slovenije v pogledu morfo-geneiskib sposobnosti, T reč i jiigoslavenski speleološki kongres 1162 (Sarajevo 196')), I. Gams, Pomen raziskovanja Triglavskega brezna, prav tam. L Gams, l^ofrarček, Aeta < arsolopii H ITI, Ljubljana 1963,' I.(itims. Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za. gcomorfologijo. Geografski vestuik XXXI V. Ljubljana 1965. L Garns, Terminologija večjih kraških površinskih oblik, prav tam. I. Gams, Jezero pod Krimom. Geografski zbornik Vil!, Ljubljana 1965- LGams, kraški turizem i polpretekli dobi in sedanja problematika. Turistični vestnik XÏ, Ljubljana I96"5. R, Gospodaril — P, Habic, Skakavec. Hidrogcoloska študija. Acta earsologica lil, Ljubljana 1963. R. Gospodaric. K poznavanju P os to j ns k t; jame Pisani rov. Naše jtimc IV, I j ubija na 1965. R. Gospodaril — P.J labié, Snežniško brezno, prav tam. R. Gospodaric - P, Habit, Tretji jugoslovanski speleološki kongres v Sarajevu, prav tam. S.Grom, Prispevek k poznavanju mahuvne flore Slovenskega Primorja. Aeta earsologica tU, Ljubljana 1965, P. Habic, Nekaj rezultatov speleoloških raziskovanj med Planinskim poljem in Ljubljanskim barjem. Maše jame IV, Ljubljana 1965. F. Lebetl, Materialna kultura in izsledki arheoloških izkopavanj \ Kevdercu in Lubuiški farni, Acta earsologica ITI, Ljubljana 1965E. ÎVetner, Biološke najdbe v Skaka ven, prav tam. L. Pretner. Biološka istraživanja m Srbiji, prav tam. il. Protner, Appunti sugli Àphaobius Abeillp (Coleoptcra, Bathy-sciiiiic) detla regione di Skofja Loka. Deuxième Congrès International de Spéléologie, Putignano 1965- I-. Prctner, OsserVazionii all'elaborato ilaliano riguanlaiite la document azicme speleologica, prav tam, E. Pretn (T. Distribuzioric geografica deli a Spbacrumides Vire i Briiiu, prav lam. K. Pretiler, Človeška ribica (Proteus anguinus Laur.) na Hrvatskem, Naše jame IV, 1 j ubija na 1963. K Protner, Novi Duralius i i Makedonija Fragmenta balcanica. Skopje l%3. R. Savnik -- S.Grom F. Hribar. Draga pri Ponikvah. Acta carsologicn 11!. Ljubljana 1061. R, Savnik, Matija Vilhnr. Maše jame IV, Ljubljana t%?. Ji.. Savnik, Josip Poljak, prav tam. H, Savnik, Poimenovanje kraških jam. Geografski vestnik XXXIV, Ljubljana 1?63, N a č r t dela za I o 1 <) b 4 Nadaljnje hidrološko raziskovanje krasa med Idrijco in Vipavo ob ugotavljanj n vodnih zvez z barvanjem j ion i kal ni e in plavi jen jem različno obarvanih t nosov. Dokončanje študije o tektoniki med Pivško ko i lino in Planinskimi poljem, fíelo na znanstveni monografiji o sistemu Postojnskih jam. Pripravljanje gradiva za Acta e-ursologiea IV. Nadaljuje raziskovanje jamskega živalstva in delo pri preverjanju podatkov italijanskega 'katastra jam zla« t i na Komenskem krasu. Hekognosc.i ra-nja arheoloških jam na Slovenskem in dokončna izkopavanju, v 1. ubil liki jami. INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO S finančno podporo Sklada Borisa Kidriča smo nadaljevali s proučevanjem kvartarnih sed i men lov in njih izrabo v Sloveniji, To proučevan je vršimo že peto leto. Tako smo v letu 1965 raziskovali Dobrave med Radovljico in Kranjem s porečjem Tržiške Bistrice, porečje Kokre nad Preddvorom, Trnovski gozd z Banjško planuto, Vipavsko dolino, Kočevsko polje. Sotelsko in A puško polje. Zaključili smo» proučevanjem kvartarnega razvoja obmorskega reliefa v Koprskem Pri morju in pripravili pri lein zbrano gradivo ter rezultate za ti*k. Izvršili smo redna opazovanja ledenikov pod vrhom Triglava in pod Skuto. Z vidika družbene geografije smo v okviru študija gospodarsko zaostalih agrarnih predelov v Sloveniji proučili in pripravili za tisk razpravo O samotnih kmetijah v lučki pokrajini (Gornja Savinjska dolina). Proučili smo in za tisk pripravljamo monografijo vasi labor v Vipavski dolini, enako tudi o današnjem stanju solarsnu V Koprskem l1 rimorju. Leta 1963. nam je uspelo izdati Geografski zbornik V HI in pripraviti material za naslednjo številko IX. v kateri bodo objavljene razprave, ki nastajajo koi rezultati naš-ih proučevanj. Načrt dela za leto 196 + Proučevanje dodeljevanja delovnih ljudi iz naših južnih republik v Slovenijo. Ugotoviirtev geografije ieli priseljencev ter njih demogeografski in gospodarski učinki. Proučevanje strukture agrarnih pokrajin gospodarsko zaostalih predelov Slovenije, prvenstveno v Posočju, Slovenski Istri iti Gornji Savinjski dolini. Nadaljnje proučevanje kultu riti h teras v Slovenskem Primor ju (nastanek, starost, vzroki nastajanja, njih gospodarska vloga nekdaj in danes, posebej vloga z vid'iku sodobnega mehaniziranega oranja ter obdelovanja in ob perspektivah komer-cializiranega načrtnega kmetijstva). Ribištvo nu slovenski obali (sledovi starega ribištva, dosedanjega ribištva, gospodarska in socialna struktura ribičev, de-dovaue demografske zaačikioati ribičev, ribištvo v sedanji dobi.) Raziskovanje morskega dna ob slovenski obali, podvodni l-elief, sestava tal, obrežni relief, njegov razvoj v bližnji preteklosti in smeri sedanjega razvoja. Učinki rečne in morske akumulacije in erozije. Nadaljevanje proučevanja kvartarnih sedimeutov v Sloveniji in njih izrabe (Brežiško-Krška koilina. Kokra pod Preddvorom, Posotelje, opekarrtištvo v Ljubljanski kotlini od Kranja navzdol, Tolminska kol lina) ler priprava, urejevanje in dopolnjevanje dosedanjega /branega gradiva za tisk. Proučevanje bomo razširili na študij povod nji iu poplavnih ozemelj v Sloveniji iu njili povezanost z gospodarsko izrabo ter poseljenostjo. Raziskovanje recentnih iii fosilnih uradnih pobočij \ Sloveniji in njihov vpliv na gospodarstvo. Pnleogeografski razvoj na Slovenskem, /lasti z vidika, kako Se je razvilo sedanje tiidrografsko omrežje, hodi V lluvialncm reliefu, bodi v sedaj zakraselem površju. Proučevanje recentnih periglaciaJnih pojavov v alpskem in peri alpskem svetu Slovenije, Proučitev slad in luih moren v slovenskem alpskem svetu, Opazovanje Triglavskega iu Skulinegu ledenika. Raziskovanje geografskih učinkov eventualnih elementarnih nezgod * Sloveniji. KARTOGRAFSKI ZAVOD V prvi četrtini lota s™o za Sklad Borisa Kidriča zaključili Četrti elaborat, s katerim smo kartografsko prikazali reaullate raziskovanj, ki jili je Inštitut za geografijo SAZU opravil v ledu (962. V pripravah za peti elaborat smo se posvetili predvsem u rejti v a u ju nomenklature na osnovnih matricah za te in podobne bodoče elaborate, Naš oilj je, uskladiti i m en oslov je na teh kartah z veljavnim oficialnini imenikom naselij in nj!ih sestavnih delov v SRS, kajti od Vojuogeografskcga inštituta «toj-e Jugoslavije izdane karte, ki so nam edine na razpolago, so v tem pogledu zastarele in «i I a pomanjkljive. V merilu 1 : 2iW1.000 smo izdelali karto mest SRS in manjši kartici posestva C orno vse lia Ljubljanskem barju. Večji sta bili karta in diagramski pregled posestnega stajtja na samotnih kmetijah v lučki pokrajini. V delu ilnalno tudi dve veliki karti razvoja Ljubljane. Prva bo prikazovala razvoj od začetkov do I. 1945, druga pa povojno rasi, mesta. Pričeta je bila karta obmorskih teras v Koprskem primorju. Razen tega so bile v našem zavodu lizdelane l.udi: toponomastiena karta Robanovega kota, etnografska kartica štehvanja v Z i lj.sk i dolini in «c nekaj manjših skic. Mimogrede smo si sestavili kartoteko industrijskih obratov v Sloveniji kot osnovo za bodoče tovrstne karte. V fotolabor a toriju se je odvijaio delo po sprotnih potrebah inštituta za geografijo in Kartografskega zavoda. Načrt dela za leto 1964 V kartografsko obliko bomo prenesli rezultate raziskovanj kvartarnih sedi men tov, ki so jih sodelavci Inštituta za geografijo izvršili v preteklem letu. Dovršili liomo pričeta dela: razvojni karti Ljubljane ier karto obmorskih teras z dodatnimi skicami. Izdelati bo treba novo karto niesi in mestnih naselij SRS z vidika povojne mrl>anske razvitosti, V ost n lom pa bcumo sledili programu inštituta in pripravili ¡karte za aktualne teme alpskih in obmorskih področij, Posočja, Istre, kol tudi celotne Slovenije in Jugoslavije. Pripravili bomo novo .serijo kart in pričeli 7. delom z a karte kvartarnih sedi me-n tov v Brežiško-Kriki in Tolminski kotlini, oh spodnjem toku Kokre, v Poaotelju ter Ljubljanski kotlini niie Kranja. Ymeis bomo nadaljevali s korekturo nomenklature na naših osnovnih 'kartah. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Obdelava ml&tloplemtoceiiske favne iz Risovače pri Aran-djeloveu je zaključena, Ugotovljenih je bilo 1'J \ i»t sesalcev. Razen že v lanskem poročilu omenjenih (g|. Letopis I?. str. 74-J so bile določene še naslednje vrste: \fannmonteus primigenias, Equtí.v (Aaimis) hydruntinus, Sus se-tofu, Megac&os in Bison •j/p. Med njimi je Asians hydruntinu* najzanimivejši. .Spada namreč» med uajredkejše sesalce mlajšega pleistocena in je Idi oh tej priliki za področje Jugoslavije prvikrat ugotovljen. Preseneča nas, da ni bilo med pleisiocemsko favnó Risovače najti niti enega ostanka svizcev, ki so zastopani pri nas skoraj v vseh doslej odkritih paleolitskih postajah. Da pa .so bili v mlajšem piéis tocen u razširjeni tudi v Srbiji, dokazuje najdba iz jame pod J triurnim Brdom prt Gradcu, Večina favne je bila odkrita v Spodnjem in srednjem kompleksu j a ruskih plusli. Iz zgornjega kompleksa poznamo Samo pie le ostanke jamskega medveda in hizouu. ki pa so ležali le v najnižjih plasteh kompleksa. S tavnističnega vidika bi mogli zato najnižji del zgornjega kompleksu prišteti še k srednjemu kompleksu plasti. Ugotovljene vrste v spodnjem kompleksu jamskih plasti kažejo na to, da ga je India staviti v würm 1, in sicer v njegov začetni, to-je oceanski del. Srednji kompleks plasti, ki vsebuje znatno revnejšo favno, govori za hladnejši oddelek, za kontinentalni del würma I. Pretežno ilovnate plasti v zgornjem kompleksu, kjer se menjavajo ? gruščnatirni, bi kazale na nekoliko vlažne j še podnebje, in sicer na začetek gottvveiškega intersta-diala. Ker je velika večina plasti zgornjega kompleksa popolnoma sterilna, je zelo verjetno, da je bila v tein razdobju jama zaprta ali sicer drugače nedostopna takratnemu človeku iti živahni Nekaj v rs I (Erin&ceu* europaeii,% Spalax leucodon), spada glede na stopnjo fosil i z acije v tisti del postglacial a, ki pripada že holocenu. Zaključene so hile obsežne preiskave sed imeti tov iz vrtine južno od Črne vasi lia Ljubljanskem barju (primerjaj letopis SAZU, 13, 1963, Str. 74), \ obsežne tli poročilu so podatki, ki SO jih pripravili strokovnjaki različnih ustanov, Z geoelek t l ičilo metodo Ugotovljeno dno vzhodnega dela Barja jc dalo zanimive podatke o debelini eedimentov oziroma o paleoreliefu. Podroben opis profila vrtine se naslanja na številne gramrlacijske, petro-graiske, diferenčno termične in druge preiskave. Palinološke analize so bile glavna (»pora za določitev starosti prevrtanilt sedimentov. Najgloblje usedline so morda celo staropleistocen-ske. brez dvoma pa so starejše kot one v vrtini med Notranji 111 i Goricami in Pod pečjo, ki je bila izvrtana leta 1939. Bolj ali manj strnjen prelil poteka potem skozi m iadopleistoceuske gline, peske in prod, zaključi pa se s hotocenskimi sedimenti. Pri preiskavah |ja Icu^euske favne jc I i i hi posvečena posebna pozornost ozemlju Brkinov. V obdelavi SO številni nuni uliti in asi line iz tega dela Slovenije. Zlasti v flišnjh plasteh je le favne zelo veliko. iz okolice Jelšan je zanimiva oblika rodu Oper-culina, ki bo opisana kot nova vrsta O. exiliformit. S tem lni nekoliko izpolnjena vrzel v današnjem poznavanju te favne. \ zvezi t. novo foraminiforno vrsto je bilo mogoče prispevati k problemu taksionomijc pod druži ne Nummulitinae. Pri proučevanju nu muli tov in asilin je pomemben prehod k prepariran ji i z novo umetno smolo Akemi. Z njo je mogoče mnogo Inilje konzervirati favno kot. s kanadskim balzamom. Zaradi večkratnih poročil v strokovni literaturi o libumij-skih plasteh v zahodni Italiji je bil ta problem posehej preučen. Zaradi velike oddaljenosti od klasičnih nahajališč teh plasti, ki so nastajale v specifičnem sedimentaeijskem bazenu, je bilo podano negativno stališče proti možnosti nastopanja liburnijskih plasti v zahodni Italiji. Krajša razprava o tem je 'pripravljena za tisk. Pregledana je bila mikrofavna iz eocenskega profila v okolici Ti t ograd a. To delo je bilo opravljeno na prošnjo srhskilt geologov. iN a željo skopskega Geološkega zavoda pa je znanstveni sodelavec dr. Raj ko Pavlouec nabral mnogo nu muli lov in asiiin iz vzhodnih delov Makedonije. To favno v kratkem obdela L Znanstveni sodelavec Rajko Pa v lovec je imel maju 1963 v Hereeg Novem na simpoziju o problemih nafte v zunanjih Dinarklih predavanje ^Problemi razvoja paleogena v zunanjih Dinaridih s posebnim ozirom na novejša raziskovanja,t Pomladi je odšel na krajše potovanje po I'urlaniji, kjer je zbral mnogo nu mu I i tov in asilin. Jeseni je odpotoval v Miinehcn, kjer j« kot Štipendist lluiubohltove ustanove pri prof. llerbertu Hagnu obdeloval uumulilno in aailtnsko favno i/ raznih delov Slovenije. Pokril J%3 je prof, H. llagn z JIIiiliciieiisk^ univerzi' obiskal naš inštitut. Naredil je i ud i enodnevni izlet, na katerem si je ogledal značilni istrski fliš. Člani Geološkega inštituta so sodelovali pri geološkem kar-iiran ju, ki se je vršilo pod okriljem Geološkega zavoda. Raziskano je bulo ozemlje Racne gore med Loško iloliuo in Loškim potokom v obsegu okrog 50 km-. Ugotovljen je celoten razvoj jurskih skladov in del spodnje krede. V spodnjem malmu so odkrili bogato inikrofavno, meti drugim prvič v Sloveniji najdene foraimnifere K urni t h ia palastiniensis, K. melJtngsi, Pfen-derjna sp, in alga Mucroporella sellii. V zvezi 7. raziskavami hidrozojske lavne je bil pregledan ves teren med Grosupljem i it Metliko. Bidrozojsktj favno so dobili v okolici lvančnc gorice. Doba. Karteljeva, Mirne peči in Ilu raznih mestih v Beli krajini. Pod morski koralni in liidro-mjski greben se je v zgornji juri razširjal neprekinjeno po vsem omenjenem ozemlju in še naprej proti zahodu do Trnovskega gozda. Prekinja in prekriva ga samo Ljubljansko polje in Barje. S pomočjo denarne dotacije Skladu Borisa Kidriča sta D. Turnšek in zunanji sodelavec S. Buser obdelala Ozemlje Trnovskega gozda in Nanosa. Ugotovila sla dva različna razvoja V zgornji juri. .Na Nanosu je najden Cladocoropnin mir vbil is in nova vrsta istega rodu. Spremlja ga precej pogostna mikrofavna in m ikro flora. Na Trnovskem gozdu je zgornja jura razvita pretežno v obliki grebenskih skladov, io je apnencev s Številnimi koralami in bidrozoji. V skladih zgornje jure iu spodnje krede »i a Turnškuva in Bnser izdelala na trnovskem gozdu zelo natančen profil in odbrala mnogo vzorcev. Mikropalconiološke preiskave so dale lepe rezultate, saj sta točno luliko določila mejo med juro in kredo, v spodnji kredi pa ugotovila vse stopnje: valangij, otriv, bar-rem Ln apt. V zgornji juri nastopa že znana apiiena alga Cly-peina jurassica, v valangiju tinti nine. v barramu in aptu pu dobimo značilne mikrofosile iz rodov Cuneolina, Orbitolina, algo Salpingoporella dinar ion in vrsto Bacinella irregularis. S tem je ugotovljeno, da je razvoj s p nje krede na Trnovskem gozdu podoben onemu iz južne Dalmacije in iz južnih Apeuiuov. O teh rezultatih pripravljata članek, ki bo dokončan prihodnje leto. Od nabranega hidrozojskega materiala iz vse Slovenije je narejenih že nad 400 orientiranih mikroskopskih preparatov, ki so nujno potrebni pri de termin acij j vrst. Določenih je okrog 20 vrat, ki pripadajo rodovom Astrostylopsis, Actinostromaria, Emsheria, Tubulopariele.% Burgundia iri drugim. Najdenih je tudi veliko novih doslej neznanih oblik, ki 50 šc v obdelavi. V aprilu 1965 je strokovna sodelavka Dragica Turnšck v študijske namene obiskala London in Dnblin, \' prirodosioviiem muzeju v Londorpj si je ogli'ti al a VSO bogato hidrozojsko zbirko. Direktor puleontološkega oddelka dr. D. H, Tbomas ji je nudil vso tpouiioč, da je ves los i I ni material tod i mi kros t fu kt urno preštudirala in ga primerjala s svojimi vzorci iz Slovenije. V Da-Idi (i It se je Turnškova mudila na univerzi pri vodilnem speci a-lisi 11 za hidrozojc, profesorju dr. 11. G. S. Ibidsonu, se tam seznanila z najnovejšim načinom dela i it izmenjala nekaj važnih mnenj glede opisa favne in položaja nekaterih vrst v sistemu. Mimogrede se je v Nemčiji ustavila šc v Danmstadtu, kjer je pri docemn dr. E. Fliigel-u dobila mnogo dragocenih napotkov in podatke o najnovejši hidrotzojski literaturi. Načrt dela za leto i 9641. Preiskava mastodont o ve najdbe iz Kraljevcev v Slovenskih guriefth. J. Obdelava wiinn«ke favne, iz Mokriške jame v Savinjskih Alpah, 5. Obdelava numulitov in asilin iz Goriških brd ter njihova primerjava s favno iz sosednjih furlanskih nahajališč. i. Proučevanje nekaterih zgorujecocenskih vrst numulitov iz makedonskih nahajališč. 5. Začetek sislema i.sk t h raziskav numulitov in asilin iz Istre i 11 Dalmacije. 6. Dokončna obdelava zbrane hidrozojske favne. 7. Ugotovitev iiaiančue regionalne razširjenosti zgonijejur-skega podmorskega grebena in njegov stratigrafski položaj. INŠTITUT ZA BIOLOGIJO 1, S p 1 o š n o stanje Malodane celotni raziskovalni kolektiv Inštituta za biologijo je zolo angažiran v dveh pomembnih in dolgoročnih načrtih: 1, v izdelovanju fitoce.nološke karte Jugoslavije (Slovenije) in 2, (jri izdajanju Kataloga I lore in favne Jugoslavije (Slovenije). Oba načrta sia vezana na organizaciji izven SAZl.. V naravi same stvari leži, da do puhlici ran j a doseženih rezultatov ne more tako kmalu priti- Na obeh teb delovnih1 področji h je bil dosežen v preteklem letat viden uspeh. Kljub močni angažiranosti v teh smereh so bili doseženi tudi pomembni uspehi v delu okrog d rti pili. normalnih in posebnih del. Vsa dela okrog proučevanja in kart i ran ja vegetacije vodi znanstveni svetnik dr. Maki Wraber kot vodja sekcije za SR Slovenijo zvezne Komisije za izdelavo vegetacijske karte Jugoslavije. Odbor za urejevanje Flore in favne SFB Jugoslavije, ki je v ok\iru Sveta akademij znanosti SKRJ, vodi upravnik inštituta. V preteklem letu so se izvršila velika in temeljita preuredil vena dela v delovnih prostorih inštituta, ki po svoji opremi in uporabnosti že davno niso več ustrezali namenom in potre-l»ra naraščajočega dela. Ureditev je bila šele v začetku I. lcJ6l končanju S tem bo deilo občutno olajšano. S preureditvijo prostorov in novo funkcionalno in estetsko dovršeno opremo se jc prostorna stiska precej zmanjšala, ne pa do kraja odpravila. Nujno rabimo še en večji prostor. Obnavljanje instituta pa j C le imelo tudi svojo slalw plat; bili smo pri delu \ laboratorijih zelo ovirani in smo deloma morali delali na svojih domovih. T/ okrilju botaničnega oddelka se je delo v primerjavi s prejšnjim letom precej razširilo s sklenitvijo novih pogodb o delu in s pritegnitvijo novih sodelavcev. Začasno so bili angažirani štirje honorarni sodelavci in nekaj priložnostnih honorarnih sodelavcev specialistov (meteorolog, geolog, petrograf in pedolog). Pogodbe se nanašajo na potrclie gozdarske operative. S tetn se inštitut v vedno večji meri oddolžit je naraščajoči potrebi po pomoči znanosti raznim biotehničnim strokam, \ prvi vrsti gozdarstvu. 1 o pomeni sicer obremenitev kolektiva, pO drugi [dali pa dobiva irištilut dodatna sredstvu, ki ne služijo samo s.ii kri tj L- stroškov o izvrševanju naročil, tem vež ostane nekaj sredstev tudi za druge potrebe inštituta, čigar hudžet je zelo skromen, Glavni dol potrebnih sredstev dajeta Zvezni sklad za znanstveno delo in Sklad Borisa Kidriča. Delo tKlbora za izdelovanje kataloga flore iti lavne Jugoslavije financira prvo-omeujeni sklad. Naša akcija, da pridemo do lastne postojanke za raziskovanje morja, se je ustavila ob vprašanju delovnih prostorov. Načrt, da dobimo prostore v Piranu v poslopju, kjer se urejuje občinski akvarij, je bil opuščen zaradi neustreznosti prostorov in tako moramo čakati na priložnost, da dobimo ustreznejše poslopje), ko bo kakšna delovna organizacija opustila svoj letoviški doni. \ preteklem letu je izšla zajetna knjiga upravnika iiišiiiutii »T ke evoUition of tke Metazoa« rpri Pergumon Press Ltd. Chiford, in je av tor zanjo dobil Kidričevo nagrado. Honorarni višji znanstveni sodelavec dr. ing. Vlado Tregu-l>ov je s 1. 11. 1963 odpovedal službo ter prevzel odgovorno in častno mesto ti Udarnega profesorja in matičarja na novi fakulteti za kmetijstvo in gozdarstvo v Teheranu v Iranu. Njegov odhod pomeni budo izgubo za nais. ludi v I. 19fi~ je bilo opravljeno veliko število ne le krajšili in daljših ekskurzij, na katerih je l>il zbran in v laboratorij i li večji del obdelan bogat biološki material, temveč opravljena t in I i številna dolgotrajna terenska dela, ki ga v pedagoški službi zaposleni znanstveniki ne !>i utegnili izvrševati, Inštitutska knjižnica se j t povečala za 95 knjig in okoli 9fH) zvezkov časopisov, Posel tej omenjamo po posredovanju dr. Jolan Si il ler-Riidiger pridobitev obsežne serije >Acta madžarskega raziskovalnega inštituta v Tihany-ju ob Blatnem jezeru, oruilološki žurual »Larufi kot darilo Prirodoslovnega društva Slovenije v Ljubljani in publikacije Inštituta za morfologijo živali imena Sevorcova Akademije SSSK v Moskvi, darilo akad. prof. Giljarova. IL Te rensko delo Samo botanična ekipa je delala na različnih terenih Slovenije okrog HHO dni (Wraber 76. Buncer tu Znpančič po 205 dni). Zaposlena je bila s proučevanjem vegetacije (na Goričkeiu v Prekmurju, na Idrijskem in Krškem ¡polju, v Žalcu tu Vojniku pri Celju, v dolini Gabrunke in Kolpe) ter s pogodbenim karti- ranjeni vegetacije (Slov, Konjice, Pod p reška na Kočevskem kot "ključna objekta v merilu i : 10.000, Trnovska p-Ianota in tlel Idrijskega v merilu I : 50.000), Oba naša sodelavca zoo loga Bole in Carnelutti skupno s Protnerjem iz Inštituta za raziskovanje krasa sta organizirala in zelo uspešno opravila dve večji ekskurziji, pivo v Makedonijo (kraški del in visoke planine, okrog Skopja, Bašče, To-polka. Babuna. Treska, Baba planina pri Ohridu in Žar planina), drugo v zahodne Julijske planine v Italiji {Neveja, gwrska masiva Vis in Montaž ter dolina Rezije) ob posebnem proučevanju vertikalne razširjenosti in pojavljanja južnih vrst v primerjavi z našo sosednjo favno, \eliko je bilo število manjših študijskih iu nabiralnih ekskurzij, Upravnik je delal v Stru-njanu in, kakor sleherno poletje na Bledu, Bole v porečju Ljubljanice v zvezi z raziskovanjem podzemeljskih gastropodov in revizijo subterafliih vrst družin Hydrobiidae in A ne v! ¡dne: na Notranjskem in Dolenjskem (21 jam), proučujoč predvsem oba rodova jamskih polžev Zospeum iti Spelaeodiscus; Carnelutti v KamniŠkiU planinah (Krvavec) in na Notranjskem krasu; zlasti je proučeval ekologijo metuljev ter ob uporabi umetne luči (UV iii petromak sosveti Ike) zbral bogat material metuljev in drugih insčklov. nabiral pa tudi druge živali za specialiste. Dr. Bart.oJ je ojJravil 12 ekskurzij, zlasti v kraje, ki so sc>malo raziskani in j<- nabral bogat material metuljev ter reševal vec problemov s področja biogeografije, sis tematike in favn i.stike. III. L a h o r a t o r i j s k o delo Razen predelave lastnega botaničnega in zoološkega materiala (sortiranje, določanje, prepariran je, konzerviranje, merjenje, risanje in fotografiranje) smo v več primerih izvršiti takšna dela tudi za druge ustanove in osebe. Tako je npr. upravnik obdelal iz bolgarskega muzeja poslani material jamskih psev-doškorpijouov in opilkmidov, za Zagreb (Biološki inštitut) bogat material šcipaleev zbran ua hrvatskem krasu južno od Kar-lovca, posamezne opilione za Salzburg (muzej) iu 1 uns bruck (Zoološki inštitut univerze) itd. Dosti dela za druge inštitute je opravil J. Carnelutti. J. Bole je pripravil delo o podzemskem polžu SpelaeodLscus. upravnik študijo o naših ŠČipalcih. Veliko truda sta vložila Bale in Carnelutti v izdelavo kratko-nietražnega poučnega filma ^Svijet gluhe tarue« za zagrebški »Zora film«, Botanični odsek je bil zaposlen pretežno z obdelavo gradiva za pogodbena dela, pri čemer zahtevata naj vež časa sestava vegetacijskih tabel in izdelava vegetacijskih kart, zelo mnogo tlela pa nalagajo tudi organizacijsko-tebitiČusi naloge v zvezi s pogodbami. IV. Kongresi in posveti M. VVrabcr je sodeloval pri It. jugoslovanskem pedološkem kongresa v Ohridu in !\. zborovanju vzhoanoalpskih in dinarskih filo-ioeiologov v Zagrebu ier pomagal vodili ekskurzije v Gorski Kotar, na Učko iti Rab ter imel referat »Eine ne«o Ficliteiivvaldgesellscliafl am Ubergang fier Ostal pen in das Di-narisehe Gebirget, Z I. Piineerjem se je udeležil sem i na rja /a p: oz d 11 ogojitveno in gozd itou redi t veno *lužlw v Celju. M, Wraber, l.l'imcer in M. Zupančič so sodelovali v dvodnevnem tečaju o vegetacijskem kart irai ij ti v Zagrebu, j. Bole se je udeležil Zbora jamarjev v Rakovem Skocjajlu pri Rakeku. M, Wraber, i. l'un-cct in M. Zupančič so bili na posvetu o problematiki oblikovanja rastiščuogojit ven i h lipo* v Nazarju. Na povabilo organizacij NaiurwissenscliaflUcher Vi rein fiir Kiirriteu ¡11 Osterreichiéch-Jogoslawische Gescllscbaft v Celovcu je M, Wraber imel predavanje Die Végétation lier fiuchen-walder am Uborgang der Sludosialpen in das Dinarische Gebirge ini erdgesehichtI ichem uud okoJogisohen Žusaramenhangi. Sodelovanje z drugimi znanstvenimi in strokovnimi o i g a n i z, a ç.i j a m i in institucijami Razen že v prejšnjih poročilih iu v tem omenjenih primerih sodelovanja je bito v preteklem letu še nekaj novih, zlasti v zvezi z obiski in gostovanji tujih znanstvenikov (iz 1' rut ici je. Sovjetske zveze, Nemčije), dalje z Zoološkim inštitutom univerze v Debrccenu na Madžarskem, uredništvom velike mono-g rafi je o ci lia lih vsega sveta (prof. ( orliss in Dragesco. E. Al lan. Zm i loški inštitut vi rbani, Illinois, USA), z botaničnim in zoološkim Inštitutom novo osnovane pri rodos lovne Fakultete univerze v [Vstu in a apeleološkim inštitutom v Bukarešti. Razveseljivo je, da je uspelo organizirati lesno sodelovanje domačih predstavnikov različnih s I rok za opravljanje kompleksnih raziskovanj nase vegetacije. \ ^i člani kolektiva so delovali v različnih znanstvenih in sl rok m ilih sveiili ter družbenih organizacijah. 5 Lo topiš ¿s ^ 3. tU t» n Ji i i ii gostovanja Predvsem bi omenili obiske naših rojakov i/ Amerike dr. Marka Zalokarja in dr, Romanu Kenka in v tujini (Ghana) do* lujočega prof. dr, Mira Zeia. Izmed številnih tujih obiskovalcem in gostov (dr. jolan Srillet-Rudiger i/ Budimpešte, Namnova, Letbedeva in kirjagina iz SSSR, A. Chodorowskega iz Moulisa, W. Bolinga iz Bajtuiberga, L. Hazileiua iz I.uufa a. d. P., raziskovalca človeške ribice W. Briglcba, raziskovalcev podzemske favne zakoncev Juberthie, Arlan L. Edgar iz Aluie, Michigan. LISA) [ji zlasti poudaril koristno bivanji^ \ naši sredi prol.dr. Juna Rafalakega iz Poananja in prof. dr. M. Giljarova iz Moskve. V stalnih osebnih stikih smo S strokovnjaki sorodnih i ušli-iueij v Ljubljani, zlasti iz Biološkega inštituta univerze. Pri-rodosloviiega muzeja ter Inštituta za vedo o tleti in pretirano roitiiji pri Biotehniški fakulteti (vodja pioi,dr, Bogdan Vovk). pa tudi z drugimi centri Jugoslavije (T. Soljan in H.RitteT-Studnicka iz Sarajeva, Z. iu M. K aram an ter prof. 11. Em iz Skopja, Za vodnik iz Rovi n ju. prof. S. Horvat ič i ji ing, S. Ber-tovič iz Zagreba. S. Stankovi c, S. Matvejev, V. Mišic, M. Janko vič, B. Jovanovič in drugi iz Beograda itd. V! 1. Predavanja, rt c e n z i i o, elaborati, u C e n e in podob no i rt predavanja M. Wraberja SO bila Že omenjena. \ Biološkem vestnikti sta izšli oceni: lladži o monografiji autozojev Jadrana F. Paxa in Wrabra o fitOcenoloeki razpravi P. Jaku csa. Oba sta objavila nekrologa (o prof. V. Vouku in prof. dr. 1. Horvatu). Hadzi je napisal nekaj poljudnoznanstvenih člankov in manjših vost.i za. »Proteus* -i.it »Biološki list« v Sa-rajevti. lladži ima v rokopisu nov učbenik zoologije za gimnazije. Vili. Publikacije J.Hadži: The Evolution of tiie Meta Zda. 4W> sir,, 6i slik v tekstu. Pergamon Press, Osfonl ete. v seriji International Series of Monographs on pure and applied biolosv, zool. divisioi). Vol. t h, J. lladži: Novi doneski k boljšemu poznavanju naše človeške ribice. Vaše jame. IV, —40. J. Hadži: Položaj sipunkulidov v živalskem sistemu, (Die Sicl-lung der Sipunkulitien i m Tiersysiem), S "5 si. Razprave IV, razreda SAZU, knjiga Vil. 271—315. J.Hadži: Bemerkungen zur Entwicklungsgeschichte der Imthvpei lagischcn tiviparen Scyphomedusenart Stvgomedusa fabul osa Rassel. 1959, Bulletin scientifique (Zagreh. VEIL 3/4 68 69). M. Wraber: Gozdna združba smreke iti gozdne bckice v alflven-skili Vzlioiltuh Alpah. Razprave IV- razreda S.VZL7. VII. knjiga, 75— 176; / vegetacijsko tabelo (18 sir.), M. Wraber: Allgemeine Orientierung? k arte der potentiellen natürlichen Vegetation im Slowenischen K Usten laude (NW-Jugoslawien) als fiir die Wiederbewaldung der degradierten Karst- und Flyschgebiete. Ii. luxen. Berieb 1 über das internationale Symposium fiir Vegetation skaxtieruug vom 23. 20.3. ty59 in Stolzenau (Weser, Wei n 11 ei m. 1963, iso prouievatlje naše zemlje dozorelo in ko bo na razpolago VOČ sredstev. Medtem ko bi izdajanje končnih del /.ali tč valu daljši časovni presledek jih bo z ¡»dajanjem katalogov mogoče takoj mačeti in hitreje končati. Ta izdaja je tudi bolj nujna za informacijo predvsem inozemstva o stanju poznavanja naše Flore in favne. IN SI I TUT ZA ZGODOVINO Sekcija za občo in narodno zgodovino I, Leksikon za gospodarsko in družbeno ■/.godottina Slovencev. Odsek za Leksikon se je 196" sestajal na sejali, ki so se vse ukvarjale z obdelavo agrarne skupine. Obravnavana je Lila dokončna razvrstitev gesel, oh pregrupaciji le-teli je postalo aktualno vprašanje pritegnitve novih gesel (npr. kolonizacija in populacija). Obravnavan je bil elaborat dr, Milka Kosa. Kolonizacija i h populacija, ki zajema dobo sred njega veka, in élabora t dr. Pavla Blazni k a, Populacija od 16. do .srede 1W. sin-tel ju. Prav tako je bil p retli net posebne obravnave nova geslo Vrtnarstvo» ki ga je napisal dr. Vlado Valeučic. Obravnavan je bil i ud i ilopol il il ni tekst h geslu Poljedelsko orodje, ki ga je napisal dr. Bogo Grafcriauer, \/poredno s tem delom je dr. Sergcj Vilfan dopolnjeval gesla Zemljiška s osji osi va. Osebni položaj in Agrarna imovinska razmerja, dr. Pavle Blaznik pa geisla Kolektivna kmeisku posest, Kmeisku posest z gospodarskega vidika, Bremena podložil i.ko v. Vsa dopolnjena geslu so bila v novi redakciji razposlana članom odseka v študij. Sekcija je nadaljevala s sistematičnim zbiranjem in izdelovanjem ponazoril. Dokončno je bila izdelana karta li geslu Panoge živinoreje, medtem ko sla karti h gesloma Kolonizacija in Teliuikn živinorejskega obrata v izdelavi. Izrisani so bili diagrami h gesloma Vrste zemljišč in Kmeisku zemljiška posest z gospodarskega vidika. Prav tako je bi Iti izdelana vrsta risb in fotografij Si geslom Gospodarska poslopja, Kjnctska hiša, Lov. Ribolov. Čebelarstvo. Delo pri leksikonu vodi znanstveni svetnik dr. Pavle Blaznik. II. Slovar srednjeveške latinščine Jugoslavije. V okviru .sekcije je 1963 steklo delo za izdelavo slovarja srednjeveške latinščine Jugoslavije, ki je vključeno v delo rued-akademijškega odbora pri Svetu akademij znanosti SR Jugo- sla vije e sedežem pri Jugosla venski akademiji znanosti i unijet» nos t i v Zagrebu. Dr. Milko Kos je obdelal svoje izdaje srednjeveških urbarjev za .Slovenijo iu ^ ieflsnerjevo izdajo urbarjev posesti krške š kol i je, dr. Milan Grošelj je obdelal Schumijevo izdajo listin za Kranjsko, arhivar Božo Otorepce prvi zvezek De 1' ran-Ceschijeve izdaje piranskega kariularija, dr. Pavle Blaznik pa svojo izdajo freieinskih urbarjev. III. Delo ¿tt Historični nI I as Slovenije in llistorično-topo-gr&fski leksikon srednjeveške Slovenije je vključeno v delo med-aikadeanijskega odbora pri Svetu akademij znanosti SB Jugoslavije s Sedežem pri Srpski akademiji nauka i umetnosti v Beogradu. \ tem okviru je dr. Maks Mikiaveie izdelal karto Cerkvena razdelitev na slovenskih tleli do madžarskih vpadov, vsebujočo I. Pozna auliku v šestem stoletju in 2. Širjenje krščanstva med Slovenci. Ur. Milko Kos je nadaljeval z dokončno redakcijo za objavo namenjenega gradiva za Kranjsko ter zbiranjem iu obdelovanjem gradiva za Slovensko Pri-morje. Pri zbiranju gradiva mu je bil v pomoč arhivar Božo Otorepee. ■ ■ Ivan Zel ko je zbiral in obdeloval gradivo za Prekani rje, medtem ko je delo za Štajei-skn zastalo, ker je dotedanji sodelavec prof, dr. Ferdo Hairptmann odpovedal nadaljnje sodelovanje. i\, Repertorij srednjeveških vir op. Sekcija je še nadalje sodelovala pri mednarodnem znanstvenem podjetju Repertorij srednjeveških virov (tako imenovani ¿novi Pottliast;)- čigar delovno središče je v Istimi» stori eo ita liano 'per i I medio evo v Rimu. Historični inštitut SAZU je s historičnimi inštitut v Zagrebu i it Beogradu vključen v delo za tn repertorij preko medaka'deanijskega odbora za repertorij srednjeveških virov, katerega sodež je Jiri Jugoslavenski akademiji znanosti i unije t nosi i v Zagrebu. V tisku je druga knjiga repertorij a. Sestanka glavnega odbora za repertorij v Bi mu sta se novembra 1963 udeležila prid. dr. VI. Kos iz Ljubljane in asistent M, Kurelac iz Zagreba. V. Edicije urbarjev. Izšli so Urbarji Ircisiuske škofije, ki jih je izdal dr. Pavle Blaznik (Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga četrta. Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek četrti. 472 strani in 4 karte). Vi. Odsek 7,ii gmdone. Arhivarkn Majda Smole je nadaljevala /. izpisovanjem pra djva iz zapuščinskih inventarjev Drž. arhiva Sit Slovenije. Obdelala je inventarje od črke L do H {lasu. XXIX XI.). skupaj 089 inventarjev. Načrt za leto 1964 1. Leksikon za gospoda rit o in družbeno zgodovino Slovencev, — Ožja redakcija bo do kraja vskladila tekste in izpopolnila bibliografijo. Odsek ta agrarno zgodovino l>o vsklajeue tekste jjonovno obravnaval na rednih mesečnih sejali ob sodelovanju avtorjev. Dokončno bosta izdelani karti Kolonizacija in Tehnika živinorejskega olirata. Nadaljevalo se bo zbiranje ponazoril s pridobivanjem fotografskega gradiva ter risanjem skic. JI. Slovar srednjeveške latinščine. — Vsi dosedanji sodelavci bodo nadaljevali /. delom. Izdelan je program za 1964 i it 1%5. v katerih naj bi bili do kraja obdelani vsi nfctrez.lli natisnjeni viri. ki .se nanašajo na slovensko ozemlje. III. Nadaljevalo se bo delo v okviru tudi ostalih medakade-mijekih odborov, tako za Historično-topograftki leksikon in historični atlas, 'kot za Reperforij srednjeveških nimo. t l\. Odsek za gradove. — Arbivarka Majda Smole 1)0 predvidoma do kraja obdelala zapuščinske inventarje Drž. arhiva Slovenije (Črke S 'Z, fase. XL -LIV, v skupnem številu 800 inventarjev). Na prošnjo Burgen verein v Gradcu je napisal dr. Josip Mal pregled o delu našega odseka o gradovih. Članek pod naslovom Burgenforschung in Slowenien je izšel v Mitteilungen des Stciri-sehen Burgenvereins (letnik XI, 1962). Delo odseka za gradove je vodil upravnik Mestnega muzeja v Ljubljani v pok. dr. Josip Mal. V. izdaja Hauptm&nnooega zbornika. Ob 80-1 et niči rojstva prof, dr. L. llauptmanna pripravlja sekcija v okviru izdaj akademije njemu v čast zbornik zgodovinskih razprav, ki naj izide še leta 196+. Oddelek za bibliografijo 1. Knjižnica, sekcije. Prirastek v L 1%3 znaša 539 zvezkov, ki so vpisani v inventarni in signarurui katalog sekcije, kartotečni listi so izdelani in ustavljeni v avtorski in stvarni katalog. Knjižnico smo preuredili in jo deLuo preselili v novo sekciji do- deljeno solio. Prej prenatrpane knjižne pólice so zdaj pravilno napolnjene. 2. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del d znan-stoenih knjižnicah Slovenije. Pregledane so v Narodni in univerzitetni knjižnici sigila turne številke 150.000—155.000, pregledana je Študijska knjižnica v Kranju (12-—17. VIII,), pregledan jc prirastek Muzejske knjižnice v Ptuju iti Študijske knjižnice v Mariboru. lnkorporiruno je gradivo Narod ne ill univerzitetne knjižnice, celotno gradivo Studijske knjižnice na iiavuuli, tri četrtine gradiva Studijske knjižnice v Celju, polovica gradiva študijske knjižnice v Kranju, Ker bibliotekarka Slavka Kaj lia-Milic zaradi drugega dela ni mogla več sodelovati, vrši delo inkorppracije Marjan Gregorič, dijak Srednje ekonomske šole. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Za bibliografijo člankov so oddali sodelavci arhivarji Peter Hihni-kar. Jože Som in Ema l metk 3000 listov. S tem je pregledano: Novice {načeto), Teíuiika in gospodarstvo, l etopis A.ZU, l.ovec. 1 aibacher Zeituug (načeto). Za bibliografijo knjig je za še ne-n gol nv I jena nahajališča dr. Melitta Pivec-Side pregledala (II-do 20. XII.) administra h v no biblioteko pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Katalogizacijo knjižili ice in iipkiirsku deio za bibliografijo vrši honorarna knjižničarka Slavlca Pipp; pregled knjižnic, gesel stvarnega kataloga, vodstvo in kontrolo vsega pa ima zunanja znanstvena sodelavka dr. Melitta Pivec» Štele, ki opravlja tudi vse administrativno delo sekcije. Načrt za leto S 1. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del. Nadaljevanje pregleda Narodne in univerzitetne knjižnice, pregled Študijske knjižnice v Novi Gorici, nadaljevanje tdkorp orači je do sedaj pregledanih študijskih knjižnic, 2. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Pregled Novic, Laibacher Zeitung in Drobtinic za bibliografijo Člankov. za bibliografijo knjig iskanje še neu gotovi j enih nahajališč. Sekcija za zgodovino umetnosti Kabinetno delo sekcije je obsegalo prod vsem dopolnjevanje dokumentarnega gradivn: kartoteke umetnostnih spomenikov S11S (tudi z ekscerpiranjeni starejše strokovne literature). specialne kartoteke na ¡Slovenskem delujočih umetnikov ter fototeke. spomenikov. Mod I, in 12, novembrom 1963 je načelnik sekcije, a kad. dr. F, Štele obiskal Švico, da bi .študiral srednjeveško slikarstvo v ka utonili Gran blinde 11 in Tiči no. Želel je spoznati vrsto tistih spomenikov, ki najbolje predstavljajo značilnosti ustvarjanja te vrste v kantonih, ki sta zaradi svoje lege med Srednjo Evropo in Italijo najbolj zanimiva glede na usodo umetnostnih pobud j z sevcrnoitnlijanskih umetnostnih središč in njih spreminjanja v lokalnih delavnicah v smislu prostorsko stilnih variacij. kar pomeni analogne rešitve, kol jih je doživljalo tudi slovensko ozemlje. I'oleg manj važnih je obiskal predvsem tele spomenike: cerkev sv. T ena rta pri Rngazu iz okrog 1400: stolnico * Churu s freskami iz srede S4, stol.: pokopališko cerkev v RaziinWi in bližnjo cerkev sv. Jurija z bogatim cikloni fresk iz srede 14. stol.: samostansko cerkev v Miistairu z največjim ciklom karolinških slikarij in z drugimi iz srede Í2. stol.; cerkev sv. Pavla v Ar bed u pri Bel liuzoni: cerkev sv. Blaža v Ra-vecchiji pri Bellitizoni s freskatni iz 14. stol.: cerkvi sv, Nikolaja in Sla María di ( astello a- Giornicu z obsežnimi cikli fresk iz 15. stol., kjeT je prvič spoznal delo iz kroga lokalnih slikarskih šol, zfnsti družine Sorogno, ki je zapustila glavne freske v Stíi Alaria in Castello v Mtizoecu; v Riva San VitaJe so bizantinsko vplivane slikariji' iz 12. stol.: v Aseoni prt Locaron je v Collegiati obsežen ciklus fresk iz časa okrog 1450: v Sta Maria iri Selva v Locarnu so freske od 14. do 16. stol., ki v starejšem delu iz času okrog !400 zanimivo zrcalijo lombardske vplive; ziiriški Nacionalni muzej pa jc obiskovalca pritegnil s snetimi karolinškimi freskami iz M iista i ra. s kopijo stropa iz ZiM isa in S freskami iz cerkve sv, Mihaela v Zugu ter s hiše >zuni Ko-nigsstuhlí v Ziiricbu iz časa okoli 1400. Dr. Štele je zasledoval predvsem prodiranje lorabardskih vplivov od juga proti severu, ki se nazorno izraža v prevladovanju italijanskega značaja do Lugaua in Loeama. kjer so delovale glavne delavnice iz Itaiije priseljenih mojstrov: v Luga nti sredi 15. stol, Soroguesi, v Locarnu na prehodu iz 15. v 16. stol. Antonio I rudaie in drugi. I soda teh delavnic jc podobna usodi furlanskih delavnic prvih desetletij 15. stol. pri nas. saj opažamo v obeh primerih podobno rustifikacijo stila, ki zaide — kakor jiri nas na Suhi pri Škof j i Loki - v slepo ulico ter se rešuje v pretiranih stilízacijah* Vendar je rezultat v Švici (v Giornicu in njegovi skupini) še ni stikal ne jši kakor un Suhi: skupina pittore d i Negrentinoi pridruži končno gotskim osnovam renesančne črte. Ta razvoj pomeni zanimivo pa- ralelo razvoja istrske lokalne šole, ki se razvija ud pazinskih Fresfk preko kastavakc delavnice do Božjega Polja in mojstra Antena iz Kaščerge. V Graubiindenu so dr. Steleta vabile zlasti paralele z briksensko slikarsko šola i o njih rezu Mul i v primerjavi z našimi. — ^ zvezi z naši m spomeniškim gradivom je zanimiva I ud i ugotovitev, da k I juh italijanskemu izrazu prvih delavnic, ki nosijo še močne znake i mehkega sloga« mednarodne gotike. ta sredina do konca 15. .stol. kake izredno odpornost proti višje kulturnim renesančnim vplivam, katerim se le počasi uda j a podobno kakor tudi v Furlaniji. Končno. I udi za Tin s veljavno spoznanje bi bilo to, da pod podobnimi pogoji zemljepisne in kulturni- izoliranosti, ki ji manjka novih pobud od zunaj, umetnost zaide v slepo ulico, kakor se je zgodilo tudi pri našem suškem mojstru. Kljub ločenosti dežel, kot so švicarske. slovenske in istrske, reagira umetnost v vseh na podoben način. Svoj sli! prilagaja podeželski sredini, ga sliliziratio pretira in vklopa v stereotipno se ponavljajoče formule. Vendar je možno tudi na tej degenerirani stopnji, podobno kot pri ljudski umetnosti, ustvarjati še tlela velike dekorativne in prostorsko barvno razpoloženjske vrednosti. Nadalje se je dr. Štele udeležil \ juliju cirihnetodijski problematiki posvečenega kongresa v Salzburgn z referatom s Al i je cirihnetodijska misija zapustila sledove, tudi v zgodovini kultne arhitekture ali ne? Na temelju najnovejših čeških in slovaških arheoloških raziskovanj na Moravskesm in Slovaškem (Nove mesto. Mikufeiee, Niira itd.) ter poročil o cerkvah iz časa passauskc in salzbuTŠke misije med Moravani. Slovaki in Ikmonci je prišel do zaključka, tla je bilo ob prihodu Cirila in Metoda in odhodu nemških misijonarjev v teh deželah že lolikn kultnih stavb, da ni hilo potrebe po novih, še manj pa po bizantinskih. ki i- sta sveta brata uvajala rimski obred v slovanskem jeziku. Dotaknil se ji- tudi vprašanja čeških rotund in ugotovitev Ciluitkc o stavbarstvu pred Cirilom in Metodom v temeljnem delu (t svetov aclavski roltiudi in cerkvi v Modri, Zadnje arheološke ugotovitve so omajale Cibulkove teze, Kar zadeva pobožno izročilo o rotund ah ob poti, po kateri sta Ciril in Metod potovala skozi Slovenijo v Rim, ga omaja že resnica, da nobena teh rotund. največkrat kamerjev, iti -starejša od 11. stol. Študijsko bivam je v Zvezni republiki Nemčiji, ki ga je našemu znanstvenemu sodelavcu dr. k. C cveti omogočila docentska štipendija Ustanove Aleksandra von Hiunsboldt, je rodilo nekaj lepih rezultatov. Ti so delno že zajeti knjigi Srednjeveška plastika ua Sljvenskeim rilo leta 14701, ki je izšla l^til pri S(b- venski matici, drugi pa bodo zbrani v posebni publikaciji Margina Jije k slovenski umetnostni Zgodovini, kt dozoreva in bo predložena za tisk SAZU. Zato naj tukaj glavne rezultate Sum O na kratka omenimo. Dr. Cevc je študijski čas prebil večinoma v Miinehnu. kjer mu je bil študijski mentor generalni direktor Bavarskega nacionalnega muzeja pTof. riteodor Müller, eden prvih strokovnjakov za srednjeevropsko srednjeveško plastiko. Dr, Cevc si je zastavil nekaj osrednjih problemov, ki jili je želel razrešiti, med temi zlasti vprašanje odmevov umetnosti I Vi ra Parterja j ta Slovenskem, mehkega sloga na Slovenskem iti problem deleža sevcrnorenesunčhih kiparjev iz kroga mojstra Ixiya Ueriuga na naših tleli. Rezultat prvega problema je delno objavljen že v citirani knjigi, delno pa čaka formulacije nadrobnejša študija o umetnosti na Slovenskem okoli leta 14-00. Potrdile so se domneve o vplivu delavnice kiparja l.ova Heringa na delo kiparjev iz kroga ljubljanskega škofa Rauherja. Nadalje so se pokazale i nt eres a ti t ne povezave med našo poznogotsko in švabsko plastiko (Ulrn t) in še vrsta drugih prikritih prepletov, ki povezujejo v poznogotskem času alpski' dežele. Poleg tega se je posrečilo raz voz I jat i ali vsaj osvetliti šc nekatera vprašanja naše umetnostne preteklosti. Tako se je npr. znana preti romanska reliefna plošča iz koroških Hodiš izkazala kot po-znomero-vinški klesarski spomenik prav iz prvih dni pokristjanjevanja Slovencev sredi 8. stol. — Za Freske v llrastovlju sn bile odkrite nove grafične predloge. — Ikonološki študij je odprl nekaj novih pogledov na analizo »kranjskega prezhiterij.n. v luči pozuo-anticnih in bizantinskih ikonolnških kom pa racij, teoloških interpretacij, gledaliških misterijev iti najtesnejše povezave s simboliko, funkcijo in značajem arhitekturnega prostora. Iva-kor je bila Že poprej znana vloga grafičnih listov v našem srednjeveškem slikarstvu, tako se je zdaj njihov delež pokazal tudi ob spomenikih naše srednjeveške plastike (posebno ob škofjeloški podoharski delavnici okoli 1500); največji vpliv so imeli seveda listi Mojstra L. S. in Martina Schoiigauorja. za katerega prav neki slovenski spomenik, krilni oltar pri Sv. Križu nad Kojsk.im, dovoljuje celo rekonstrukcijo nekega izgubljenega bakrorez nega lista. Slikar fresk na Križni gori nad Škof jo l.oku iz lela 1503 se je izkazal kot bavarski ali vsaj bavarsko šolani umetnik iz kroga naslednikov slikarjev M ¡i leski reherí a in Jan a Polaeka. — lesena reliefa Poki on a treh kraljev in Marijinega kronanja, ki ju hrani Mariborski pokrajinski muzej, sla sc izkazala kot ostanek velikega oltarja gornjegraj-ske stolnice, ki ga je v letili 1612-13 izrezljal po Hrenovem ua- ročilu pomembni nemški kipar Lconard Kern: gre celo za njegovo najstarejše in naj večje delo. - Drobnih rezultatov, ki zade vajo zlusri slovensko in koroško kiparsko gradivo 16. stoletja, bi lahko našteli še več. Bodisi samostojno bodisi j veliko ekskurzijo, ki jo je v aprilu organizirala ustanova A, von Humboldt, je dr. Cevc obiskal skoraj vse pomembnejše umetnostne centre Zahodne Nemčije in navezal strokovne stike z mnogimi kolegi. Na univerzi v Miinchnn je poslušal tudi predavanja prof- dr. Hansa Sedb ma\ rja. Po naročilu ljubljanskega Okrajnega zavoda za varstvo spomenikov je vodil (It, Cevc raziskovanja v poznogotski eerkvi sv. Primoža nad Kamnikom. Ko so namreč popravljali poško-d o vanj t liik, so se pokazali temelji starejše, romanske cerkvene stavbe: ta je bila precej manjša od sedanje ter zaključena s kvadratnim prezbitorijem, eiiiar na Kranjskem redko obliko si kihko razložimo pnč s koroškim posredovanjem. Vse kaze. da je bila Cerkev v 14. stol. že. povišana in tudi podaljšana proti zahodu do zvonika, ki je stal prvotno samostojno pred fasado, V tretji če i rt i 11 i 1stol. je stavba doživela zadnjo veliko prezidavo in povečavo lei bila s prearbiterijisn dokončana šele v začetku 16. stoletja. Sekcija za arheologijo \ letu 1963 je Sekcija za arheologijo nadaljevala z izvedbo delovnih nalog, ki jih je Svet akademij znanosti SFRJ poveril naši akademiji, to je izdelava Arheološke karte Jugoslavije (AK J) in f abula Imperii Romanj (TIR). Od republiških komisij smo prejeli večjo š te vilo kartonov /. opisi arheoloških najdišč za Ah. j in TIR, ki jih sedaj urejamo. Za I Id. pa posamezni strokovnjaki že vri su je jo dobljene podatke 11 a topografske karte. Fnako vrisufemo na sekciji v karte podatke opisov arheoloških najdišč Slovenije. Večja terenska raziskovanja zaradi omejenih finančnih sredstev tudi letos niso lula mogoča in so se člani sekcije morali omejili le na manjša sondiranja, rekoguoscironja in 1 corelieni Študij že izkopanega gradiva. Leta l%3 je izšel dvojni letnik Arheološkega vest nika (13/14), ki je posvečen kot zbornik akad. prof. S. Brodarjn ob njegovi 70-let niči. \ njem so tokrat sodelovali poleg vidne j-iili domačih avtorjev tudi številni inozemski znanstveniki. Prav tako je \ tem letu izšla razprava prof. tir, Korošca o izkopavanjih na Blatni Brezovici. Gradivo za 13. letnik Arheološkega vest ni ka je že zbrano iu ga ureja redakcijski odbor. Delu Mano v sekcije: Znanstveni sodelavec tir. ing, Mitja llrotlar je kol predsednik slovenske republiške komisije za Arheološko karto uredil do sedaj zbrano gradivo in izdelal navodila za dokončno obdelavo podatkov O najdiščih. \ začetku leta je končal z delom na temo »Stratigrafska in kulturna obdelava Jame v Loži pri Orehkuc za Sklad Borisa Kidriča. Sondiral je v Ciganski jami v Željnah pri Kočevju, kjer je ugotovil mlajšo paleolitsko postajo. medtem ko sondiranje v Jami pri Mestnih maleneah pri Metliki ni dalo pozitivnih rezultatov, Rekognosciranja pa je izvedel v več jamah Primorske, Bele krajine, na Štajerskem iu v Kamniških planinah. Z L, Leboom je izmeril rimska kaatela nu l-anišču îei Gradišču pri Logatcu, Organiziral je VI, kongres arheologov Jugoslavije, ki je bil od 14, do t8. maja v Ljubljani. Znanstveni sndelavec dr. A, Se rcelj je kot štipendist Hum-boldtove ustanove bil od okiohra 1962 do konta julija llJ(i3 na znanstvenem izpopolnjevanju na univerzah \ Wurahnrgu in kolnu. Meni svojim bivanjem v Nemčiji in po povratku je izvršil raziskave oglja rz arheoloških najdišč: Ovčja jama in Ciganska jama (paJeolirik), Pnvluko.va jama (iieolitik) in utrdbe rimskega limesa. fzvedt'1 je palinološke raziskave ilOm profila na Ljubljanskem, barju (pleistocen-holocen), Male Buko-vice pri Ilirski Bistrici (najstarejši k va rta r) in Malega polju v Triglavskem pogorju (holocen). Vsa tn dela je izvedel s pomočjo Sklada Borisa Kidriča. Vrtal je pri Vranskem jezeru pri Biogradn na moril iu preiskal fosilni les iz vrtine I1 In v Velenju ter iz vrtine pri Kopru. Asistent J. SašeJ je proučeval in zbral gradivo rimskih napisov Emone, provinc Mocsia superior in Macedonia in sicer za Medakademijski odbor za antične napise. Za Corpus millia-rioruni zbira ter ureja gradivo rim ski h milj ni kov. najdenih v Jugoslaviji. Za AKJ je izdelal evidenco rimskega epigrafskega gradiva Slovenije. Zbral je napisno gradivo za gens Barbia in deloma beroeficiarijske napise ter liil zaradi tega tudi na študijskem bivanju v Gradcu. Z raznimi prispevki je Sodeloval tudi za ustanove v Švici, Italiji, Nemčiji, |. Saše! se je hidi udeležil simpozija o rimskih uiiljnikih v Bernu in stoletnice Corpus inscriptionum Jatiuunim v Berlinu. Strokovni sodelavec S. Jesse je redigiral ter urejal izpise o arheoloških najdiščih Slovenije. Opravljal je bibliotekarske posle v knjižnici, ki ima z 2654 signât urnimi številkami preko S(HH> zvezkov. Tehnično je uriti il Arheološki vest tli k 13/14 in opravljal I udi vse tekoče administrativne posle. Skupaj z F, Letnem je izpisoval ler izbral arheološke termine za besednjak slovenskega jezika, ki ga pripravlja leksikološka sekcija Instituta za slovenski jezik, Publicistična dejavnost članov sekcije leta l%\ Znanstveni sodelavec dr. ing. M. Brodar: Pripombe k statis-tičnim metodam za klasifikacijo pa.lcolitskih kultur, izšlo v Arhooloikeni vestniku 13/14-, 51—59. Znanstveni sodelavec dr, A. Šereelj: Pelodne analize pleistocejlskih sedimcnto-v v Horjulski dolini, izšlo v Arheološkem vestniku 27"— Hazvoj vnirnuike in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji, i/šlo v Razpravah 4. razreda, VIT- knjiga, 361—41 ft. Zgodovina gozda v dolini Triglavskih jezer, iz^lo v Varstvu narave t. Asistent j. Našel: Calpumia 1+ Pisonis augaris filia. Živa antika 12. Rimski napiši v Djerdapu. Liaies u Jugoslaviji 1. Bibliograiiju prispevkov k antiki v Jugoslaviji, izšht v Pasti archaeoiogifi 15 (Roma). Ocene in poročila v Argu, let. 2. Skupaj / A. Safiel: Inscriptiones l.atiiuic tpiae inier ari nos MCMSL Ct MCMLX repcrtac ct oditac suni. Si tulit 5. .Načrt dela za leto 1964 V načrtu sekcije za leto 1964 je nadaljevanje raziskovanj palcolit.skih najdišč Slovenije, predvsem na Dolenjskem in deloma v področju Karavank. Sekcija namerava povečati aktivnost raziskovanja jilin oziroma njillOVt naselitve I ud i v kasnejših obdobjih, Antičnemu obdobju bodo namenjena raziskovanja mil ji likov, napisnih kamnov in zapornih zidov. Sekcijski laboratorij za paliuologijo bo raziskoval lesne oslauke in oglje arheoloških najdišč. Razen poskusnih vrtanj v vzhodni Sloveniji bo še raziskoval kvartarne sediimente v okolici Bleda, Vranskega jezera, Kopra, Velenja in Višku teraso pri Ljubljani, V letu 1964 l>o sekcija nadaljevala delo pri med akademijskih nalogah: Arheološka kari a Jugoslavije, Tubnla Imperli Romani; sodelovala pa bo tudi pri delih za Corpus inseriptio-num laftinarum, S .sofinanciranjem ]>o skušala podpreti dela pri temah, ki jih bodo prevzeli sekcijski delavci pri Skladu Ko risa Kidriča ali pri Skladu za pospeševanje k nit urni h dejavnosti. Po potrebi bo sodelovala i udi pri arheoloških raziskovanjih sorodnih ustanov (muzeji, spomeniški zavodi ipd,). ORIENTALISTTCNI INSTITUT Orienialistični inštitut je \ letu l%5 :v več ozirih razveseljivo napredoval, čeprav ho njegov razvoj ovirale stare í cía ve glede prostora i a nabavljanja nove literature. Inštitut je namreč še vedno hrez lastne sobe in opreme. Od svoje ustanovitve 1. 1958 naprej gostuje v sobi pravne sekcije Terminološke komisije. Knjižnični omari pa stojita v hiši Novi trg 4. kar otežkoča uporabljanje literature in ovira redno delo v inštitutu. Knjižnica Orienta lisi ičaega inštituta je zelo nepopolna; sedaj ima skupno 250 zvezkov (15(j knjig in 91 letnikov revij). Popolnoma manjkajo temeljna dela: slovnice, slovarji, edicije, tekstov, \ tn namen Tu Tiil potreben enkratni večji izredni kredit. Delo je začasno omogočeno z uporabljanjem up ravnikov i h knjig (slovnic, slovarjev, tekstnih edicij) ter knjig in revij iz knjižnice Seminarja za pravo Starega vzhoda na Pravni fakulteti, Seminarja za primerjalno jezikoslovje, Inštituta za zgodovino na l ilozofski fakulteti, iz Narodne in univerzitetne knjižnice in iz knjižnici- Narodnega muzeja V Ljubljani, Kot mlajša sodelavca je inštitut pridobi! študenta arheologije Marka t rbanijo in študenta primerjalnega jezikoslovja Franceta Milavca. 1'rvi pomaga pri inšlitutskem delu po nekaj ur dnevno, drugi pa je trunskribiral prednjo stran 1 iladeliijske plošče, ki obsega znaten del Haiumurabljevega zakonika, ki je tu razdeljen na odstavke (medtem ko na šteli v Louvru odstavki niso označeni). Oba tovariša s svojim delam za Orienta lističu i inštitut hkrati poglabljata svoje asiriološko izobraževanje. V leta I9fi5 je pripravil Orientalistični inštitut dva študijska sestanka íLí_ novembra in (). decembra). Xa njih je upravnik dr. \ iktor Korošec poročal o ustanovitvi Nacionalnega komiteja za orientalisiiko v Beogradu in o nekaterih novih knjigah (E. Liiddeekens. Acgyptische Ebevernagc; P. W. Pestman, Marriage and Matrimonial Projjerty iti Ancient Egypt; H. Junker, Die Geiateshaliung der Aegypter in der Friihzcit; R, Sinuse. Die keilschriftlichen Reelitssamralungen in deutscher Ubersetznng; A. Faikcnsteiii. Zn den líischriften iti tJruk-Warka l60-6l). Dalje je poročni stud. arb. M. I rbanija o knjigi O. Neugebauerja, The Lxact Sciences in Autiquity; ter o izkopavanjih v Bogaz-kôyu i 11 Uruku v zadnjem desetletju. Obširnejši pregled je podal o izkopavanj i h v Egiptu v letih 1950—1962. Upravnik Orient al is ličnega inštituta dr. Viktor Korošec se je 8. oktobra 1963 udeležil seje Nacionalnega komiteja za orien-ialistiko. Dalje je imel v okviru javnih predavanj Slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 18. aprila predavanje o pravnem položaju žene po klinopisnom prava. V nekoliko skr-Čenetm olisegu je predaval o isteiu predmetu dno 3. maja 1963 na Inštitutu za rimsko pravo v Parizu, S linauéiio pomočjo akademije se je udeležil XII. mednarodnega asiriološkega zborovanja {Rencontre Âssyriologiipie Internationale), ki je bilo od 1. d» 5. julija 1%5 v Londonu. Ker je bilo določeno kot osrednje vprašanje Vojskovanje na Slareiu vzhodu« (The W&rfaie in tbe Ancient Near East) je dne 4. julija 1%"* predaval o vojskovanju pri lletitib. gledano predvsem s pravnega stališča. — Na povraiku iz Londona si je 10. in 11. julija ogledal novi Orient al isiič ni inštitut, ki ga je prof. dr, Heinrich Olten predvsem za iretîtologijo organiziral v Marburgti ob T-akni. Na povabilo Seminarja za zgodovino mednarodnega prava (predstojnik profesor dr. Wolfang Preiser) na univerzi v Frank-furiu se je dr. Viktor Korošec skupno s prof. il. Ottcnom dne 12. in 13. julija 1963 udeležil seminarja o klinapisnih državnih pogodbah. Na njem je referiral o pogodbah iz predhefitske in lietilske dobe. — Dalje se je udeležil X. mednarodnega zborovanja Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité, k i je bilo v Bruslju od 15. do 21. septembra 1963. Dne iy. septembra je predaval o novih tekstih, izkopanih v Waïka-Uriiku v kampanji 1, i960 -1%1, V času od zadnjega letnega poročila je dr. V. Korošre objavi! članke s področja asiriologije. A) Kaznovanje usmrtitve [K> fietitskem pravu« (Zbornik Prav-nog fakulteta u Zagrebu, XII, ï [str, 211 — Zbornik posvečen akuilemiku prof, dr. Marku Kostrenčicu). ft) The Warfare of the Hittites-from the Lc^al Point of Wiewi (iTaq. London, XXV, 1%2, str. 159—166). t") iLes Lois hittites et leur évolution« (Revue d'Assy riologic et d'Archéologie Orientale. 57, 196*5, str, 121 — 144.) \ tisku jis članek -.Quelques parallèles entre les droits cunéiformes et le droit médiéval serbe et croate* (v počastitev prof. Aran-gio-Ruiza, revija t.abço, Napol i); ïTlelhitische Cesetzc« (za lica! I ex i-kon der Assyriolqjrie) tu oč.rt klin opisne ga prava (Keilschriftrecht) Za Handbuch der Orientalistik, l.eiden. Poročila o novih nabavljenih asirioloških pulilikticijah so izšla, v Zgodovinskem, časopisa (eno je prispeval M. Urbani j aj in v Lin-gu i stiki. 4 l.rlfh|]H 31 INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK DinlektoJoškn sekcija DialektoUiiško gradivo za Slovenski lingvistični utlàs (Si A) s«.* je v leto J96? pomnožilo za 9 krajevnih govorov. ^ Beneški Sloveniji je zapisal dr, Tine Logar s finančno pomočjo Sklada Borisa Kidriča govore v krajih: Podhonese® o)j Nadiži, Jeroni> šče pri Sovodnjah pod Malajurjem in Oš nji: pri Si. Lenartu. Govore iz krajev: Polica pri Kranju. Biinjc pri Kranju, Grosuplje. Ložnjca pri Laškem, Slovenska Bistrica iit Goiniliee v Prekmurju ,so zapisali slavisti domačini, zapisano gradivo pa sta z njimi prekoutrolicala dr. T. Logar (5) in tir. J. Bigler (I). Za splošno-slovenski lingvistični atlas je tir. T, Logar zapisal horjnlski govor. J. Rigler je izdelal nekaj novih poskusnih kari za SLA (zlogotvorni r, I, preglas). Starejšo slovensko dislektološko literaturo je ekseerpirala asistentka Saša Sernec, Nadaljevala je z ekscerpiranjem Baudonina de C'mir lena va. Na listke je prenesla tudi nekaj zapisov za SLA. Honorarni sodelavec ing. M. Mikuž je zapisoval led i tiska imena v krajih Rti te. Zagoinilice, Zapušnik in zbiral gradivo za narečni slovar Mosta na Soči. l^vta 1963 je izšla knjiga J. Rigler j a. JuŽUOti O t ran jski govori, v kateri je obdelano glasoslovje in akcent obsežnega in narečno močno razčlenjenega področja med Snežnikom in Slav ni kom (primerjaj poročila v Letopisih za leta 1957 i960). Za knjigo je bilo toeha opravili težavne korekture in sestavili besedno kazalo. J. Rigler je nadaljeval s pripravljanjem študije o slovenskem vokalizmtt in njegovem razvoju. Krajšo varianto kolikor mu je uspelo obdelati doslej — je objavil v Slavistični reviji XIV, t%3, 25—78, pt«l naslovom Pregled osnovnih razvojnih etap V slovenskem vokaiizmu. T. Logar je objavil študijo Sistemi dolgih vokalnih fonc-mov v slovenskih narečjih (Slavistična revija XIV, 1965. lil do 132). Na V, med na rod nem slavistifiueui kongresu v Soliji sta sode!« vala s predavanji I, Logar bi j. Rigler. r, Logar je sodeloval v Od boni za dialekmloške atlase v Beogradu, Načrt dela za leto 1%-t \ letu bomo nadaljevali z dosedanjim tlelo m, in sicer z sebi ranjeni dialektološkega gradiva .(zlasti 2a SI A, sodelovali pa bomo tudi pri zbiranju gradiva za splošnoslovaiiski lingvistični atlas), razširili zbirko magnetofonskih posnetkov si oven* sikih narečij, ekscerpitnli starejšo dialektološko literaturo in nadaljevali z znanstveno obdelavo dialektoloških iu z dialekto-logijo povezanih It istorično jezikovnih problemov. Vendar zaradi premajhnega števila sodelavcev in pogostnih bok-zni obeli stalnih sodelavcev sekcija ne lxi mogla brez novih nastavitev iipolmti nalog, ki soji naložene. I ,e k S i k ološk 0 sek ci j « \ leksikološki .sekciji so vse leto delali: v. d, načelnika lek-sikološke sekcije in višji znanstveni sodelavec Ivan Toni i neo. višji znanstveni sodelavec dr. Lino LegiSa, n . a 1)0 treba še vikladiti, da bo mi to omogočeno sistematično dopolnilno zbiranje iz katastrov in na terenu. Drugo ilelo. Prof. tir1. Bezlaj je poleg delo pri etimološkem slovarju objavil in pripravil za tisk vrsto člankov, razprav in kri lik s področja etimologije, imenoslovja, leksične strafigrafije in problematike slovenskega knjižnega jezika. Sodeloval je tudi pri priredbah za ti--k več študentskih seminarskih nalog s ieli področij. Postdiploma nt trance Novak je ipripravil za tisk obširno magistrsko delo o imenoslovju slovenskih jamskih imen. razpravo o krajevnih imenih s forman t ora -sko in o njegovi pro-duktivnosli v slovenščini, objavil pa je tudi temeljito kritiko slovenske slovarske bibliografije in več člankov o perečih jezikovnih problemih. Načrt dela za leto i 9 h 4 \ tem letu homo nadaljevali z zbiranjem gradiva za Etimološki slovar slovenskega jezika. I )o 50. marea ]%4 bo pripravljen tisk prvi snopič v obsegu H tiskovnih pol in do novega leto llM)5 bo predvidoma vsaj v glavnem urejen tudi že drugi snopič. Kartoteka slovenskih krajevnih imen ho kmalu urejeno lako daleč, da ho mogoče začeti z dopolnilnim zbiranjem gradiva ila terenu v primerili, kjer se bo to pokazalo za potrebno, seveda bo i o mogoče santo - tesnim sodelovanjem z dialektološko sekcijo. Skušali homo pospešiti nastajanje kartoteke slovenskih tet-ponimičnih bast, kolikor bodo lo dopuščala finančna sredstva iu bo -sekcija dobila na razpolago primerea] prostor. Po direktivah medakadentij.skega odbora za oiiomastiko bo treba v Idil pripraviti slovensko liirlioidmij» po kriterijih, ki jih je odbor sprejel kot mednarodno obveznost na kongresu v Sofiji. In bo deskriptivni opis vseh rek od 50—tO km toka navzgor (zdi se, da bodo jugoslovanske prilike za hleva h- nižjo mejo, 15—¿Okni), točno in enotno lok i) 1 iz ira 11, z dialektičnimi akcentu iraní m i zapisi. I udi to delo bo zahtevalo sodelovanje dialektološke sekcije. Komisija za slovensko gramatiko, filologijO in pravopis Vse loponamastično gradivo smo oddali posebni komisiji, zato smo ustavili pripravljalna dela za slovar krajevnih imen. Ker se tudi izdaja Breznikovih in Ramovševih zbranih del nega ne z mrtve točke, je komisija vse razpoložljive moči dala na razpolago za izdelovanje slovarja slovenskega knjižnega jezika. INSTITUT 7A LITERATURE L Osebne spremembe. Na mesto, ki je bilo a premestitvijo dr. Daš udi a Pirjevca na Filozofsko laiku I teto ljubljanske univerze izpraznjeno, je bila dne 22. 111. 1963 postavljena Nada Praeelj, dipl. filozof in hihliotekarka, v «vojstvu asistenta. Zaposlena je z delom pri redakciji Slovenskega biografskega leksikona ill ima na skrbi inštitutsko knjižnico. Dne 26. IX. 19b3 je bila pogodbeno nastavljena Angolca l urnsek za dokončno ureditev knjižnice. 2. Poročilo o delu- a) Slovenski biografi ki leksikon. Za 10, zvezek Slovenskega biografskega leksikona je bilo dokončno urejenih 251 člankov, za obdelavo jih je pripravljenih 92, vprašalnih pol je v obdelavi 53, ostalih 180 ¿lainkov še nismo dobili, so pa v delu. Za nadaljuje zvezke je pripravi jenih 33 Člankov. b) I n š 1 i t u t s k a knjižnica. S pridobitvijo 2 novih knjižnih stojal 44- tekočih metrov polic in s honorarno namestitvijo nove delovne moči jc bilo mogoče začeti prepotrobno urejanje institulske knjižnice. Ker se je doslej večkrat menjaval princip postavitve knjižnega fonda, je bilo dokončno osvojeno načelo postavljanja po tekočih signatu-rah (mumtruB currens), Doslej je imela inititntska knjižnica zelo fragmentaren in zato neuporaben katalog, zalo se je bilo treba vsakokrat obračati za in formacije na katalog centralne knjižnice SAZU. Tudi nove pridobitve niso bile vsaj do leta 19i>G katalo-gizirane. Od septembra dalje je bila: 1. Sestavljena invetiitarna knjiga za signatnre od 1—5323 (3670 zv.) 2. Ze obstoječi listki v enojniku abeccdnega imenskega kataloga od A—M se primerjajo s katalogom centralne knjižnice SAZU; ugolavljajo in popravljajo se napake ter pišejo se listki za nove pridobitve (slednji v trojniku). 5. Pišejo se listki vsega fonda od N—Z v trojni1 kit; ti bodo služili za abecedni imenski, stvarni in signalurni katalog. 4. Urejena so bila periodika Lu pri tem ugotovljene manjkajoče številke. 5. Vezanih je bilo 68 knjig in letnikov revij. 6. Uvedeno je bilo ločno poslovanje pri izposoji knjig (izposojeni lisi ki), c) Komisija za bibliografijo zaradi pomanjkanja sredstev ni nadaljevala dela za retrospektivno bibliografijo. Načrt dela v leto 19 64 1. Slovenski biografski leksikon. Rokopis z» 10. zvezek bo pripravljen za tisk. Zbira se gradivo za nadaljnjo zvezke in sestavlja se alfabetarij za Dodatek, 2. R i b I i o i e k a bo v teku lela urejena. Izdelani bodo avtorski, stvarni in signalu in i katalog. Izvi-šena bo revizija celotnega fonda, 3. K O m i s i j a za literarno zgodovino. Da se bo oživilo liter arnozgodovinsko in literarnoteoretsko raziskovalno ter publicistično delo, se bo ustanovila posebna komisija, ki bo izdelala okvirni delovni načrt in pritegnila širši krog sodelavcev. INSTI'I OT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Oddelek za ljudsko slooxtoo. Sistematično so Lili urejeni v prejšnjih let i It prepisani prozni teksti: pravljice po Aarne-Thomp.sonovem sistemu, drugo pripovedno gradivo po vsebinski It skupinah. Ob urejanju tekstov je knjižničarka A. Strub-ijeva začela posebej beležiti tista mesta v pripovednem izročilu, kjer se izražajo ljudski nazori in verovanja. Terensko delo. Dr. Matičetov ae je junija mudil deset dni v Reziji, tam sodeloval z Glasbeno narodopisnim institutom in nadaljeval leta začeto zapisovanje rezi jonskega pripovednega gradiva. Oddelek za ljudske običaje in igre, Delo pri arhivu slovenskih ljudskih običajem in iger se je z na'! nest i Ivi jo honorarne pisarniške moči s štiri ur no dnevno zaposlitvijo (tov. Angela Be [kopec) od I, maja dalje premaknilo z mrtve točke. Pre tipkal i smo najprej beležke in prepise raznih formatov na standardne arhivske kartotečne lisrke, jih začasno uredili po virih, na I o pa začeli s sistematičnim preti p kova njem novega gradiva, loko srno pretipkali kompletno sGblhovo serijo: (odgovore na vprašal nice nadvojvode Janeza iz let 1804 IK45 za slovensko štajersko )io izpiskih v Stcirisches Volkakundemiiseiim v Gradcu), nato pa začeli z izpisovanjem gmdiva i t. Moderndorfcrjevih. z birk (Verovanju, uvore in običaji Slovencev. II. in V.. Gel je 194b oz. 1948). lov. Albina Šlrubljeva dela odslej (poleg knjiži carskega posla) samo za oddelek za ljudsko slovstvo. Vzporedno je tekla priprava za smotrno klasifikacijsko shemo arhivskega gradivu. A riti t je svoj osnutek predložil v pregled domaČim (Ljubljana, Zagreb) in inozemskim ustanovam (tako zlasti institut fur mittcleur&piiische \olkslorschung. Marburg it t! der I a In i: Nordiska Muscet. Stockholm, idr). Po zbranih pripombah bo oddelek svojo klasifikacijsko shemo izpopolnil ter po njej ^ I. 1964 začel urejati dosedanje in novo gradivu a rti i vsi za ljudske običaje in igre, Oddelek je s svojimi nasveti in gradivom bistveno sodeloval pri organizaciji razstave Ljudske maske na Slovenske m ki jo je za poletne mesece pripravil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. _Na pobudo Pokrajinskega muzeja za Pomurje je bival ilr. N t k o Kuret v dneh od i. do 9. septembra. I 963 v Prekinurju, kjer ji- preučeval tehnologijo in ornamentiko remenk ali > temenic« (pirhov) po Ravenskem, Dolinskem in Goričkem, Malo znani in izginjajoči običaj »Lucij« \ panonski Sloveniji je oddelek (dr. M iko fcurel s sodelovanjem prof. Leopolda Sta neka) arhivsko fiksiral in fotografsko dokumentiral s terenskim obiskom v Borneo v j pri Radencih dne L!, decembra 1964, Iz študijskih razlogov je potoval dr. Niko Knret I h.— IS. maja 1963 v Trst (Biblioteca ciVica), 19. maja ¡965 iz i rsta v (Celovec (St udienbib J i o thek), nato na teren v Ziljsko dolino (20. maja 1963), kamor je potoval potem še 4. jimija 1963 {[ogled Štehvanja na Bistrici), naposled IS. 19. decembra 1965 v Zagreb (gradivo v Etnografskem muzeju). FJnografski film. Stanje se zaradi potna n j k a nja sredstev od lanskega leta dalje ni spremenilo, Poročev&hka mreža. Stanje se od lanskega leiu ni moglo sp rem en i t i. Sodelovanje z družbenimi organizacijami. Dr. Niko Kuret je bi] imenovan z odločilo št. 16—59/1 z dne 21. marca 1963 Gospodarske zbornice LR Slovenije za člana strokovnega odbora za domačo in Umetno obrt. Mednarodno sodelovanje. Inštitut vzdržuje slej kop rej znanstvene stike z znanstvenimi ustanova m i in posameznimi znanstveniki iz vzhoda iti zahoda. Dr, Niko Kuret je sodeloval po dopisni poti pr i oblikovanju novih pravil ( IAP (Commission intcrnalionalc des .Aits et t radii ions popuiaires). Inštitut je od novembra dalje lesno sodeloval s furlanskimi etnografi pri pripravah za D. sestanek svobodne delovne skupim' Al pes Oriental est, ki naj bo spomladi 196+ v G rade/n (15. nov, 1965 obisk imiv. prof. dr, Gaetana Perusinija. I rst — V idem). Preda&anja in kongreiti. Dr. Niko Kuret je za ljubljansko televizijo 26. junija 1963 vodil po razstavi Slovenske ljudske maske v Slovenskem etnografskem muzeju V Ljubljani, Na povabilo Narodne in u ni verzi letne knjižnice v I rstu je predaval O Re to romanih..... v Frstu (14. oktobra 196?) in Gorici (15. oktobra 1963), na prošnjo Mestnega I iti kovnega gledališča je prevzel Uvodno predavanje o Zgodovini in razvoju lulkarstva« dne 7. novembra 1%5 pri lutkarskem tečaju v LjuhJjani, dne 26. novembra T963 je predaval v okviru Slovenskega etnografskega društva v Ljubljani o Ziljskcni š teb vanju , dne 9. decembra 1963 pa predaval v Prosvetnem društvu Savlje—-Kleče tam-kajSmjim stehvovcem o zgodovini in nastanku štehvnuja. Or. Ma tiče tov je predaval o ljudskem pripovednem izročilu Rezijanov v Novem mestu (5. februarja), pri Slavističnem društvu v Ljubljani (3. aprila) in na seminarju prosvetnih delavcev občine Ljubljana—Vič—Rudnik {23. oktobra). Or, Matičctov se je kot delegat Slovenskega etnografskega društva udeležil kongresa Zveze društev fnlkloristov Jugoslavije na Ceiiuju (25.—29. avgusta), V Budimpešti je od J4, do 16. oktobra sodeloval lih mednarodnem p Os ve to vanju za katalogizacijo evropskih pripovedk. Objave. Znanstveni svetnik dr. Nitn Kuret: Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir. SAZU, Razred II. za. fiiološke in literarne vode. Dela 16. Inštitut za slovensko narodopisje 5. Ljubljana 1963, str. 2]6, — Odkod Kurent? Kmetijski koledar 1%+, Murska Sobota 1963, HI—135, Znanstveni svetnik dr. Milko MatiCetov: Lol Kotlič Kr[ta.n iz Rezije. Sodobnost XI, št. 3, 249—256; — Ljudska proza: v Zgodovini slovenskega slovstva od začetkov do 1848. Ljubljana i%5, 32—40; — Pri slovenskih pravljičarjih: i. Lojze Tratar, Pionir !%3-ti4, fi—9; 2. Resnik iz Petrašne vasi. Piouir +3—44; 3. Marinčič Pod skalo. Pionir 75—"6; — (Ocene); Max LUthi, Volksmfirchen und Volkssage, Bern l%i, Schweiierisenes Archiv fur Volkskunde 59. 1215—136; ■ ■ Internationaler Kongresa der Volkserzahlunpsforscher in Kiel und Kopcnhagen — Vortrage und Referate, Berlin ltKtt. Sehweizerisches Archiv fiir Volkskunde 59, 239 -240. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Priprave za izdajo Slovarju slovenskega knjižnega jezika so zajele tudi Terminološko komisijo; njene sekcije so priskočile na pomoč Inštitutu za slovenski jezik in iz svojega področja prispevajo strokovne izraze v tako imenovani drugi fazi, v kateri je treba vsak i/raz kratko, a dovolj jasno razložili. Zaradi tega bo rutinsko delo nekaterih sekcij za dalj časa mirovalo. Tehniška sekcija je dosegla pomembna delovno zmago, ker je II, del Splošnega tehniškega slovarja domala že doliskan in bo kmalu v rokah interesentov. Ustanavljanje nadaljnjih sekcij pa je težavno delo. ker so — ae glede na premajhen honorar, ki se za tako delo izplačuje strokovnjaki tudi tistih področij, ki še niso zajeta s sedanjimi sekcijami, lako obremenjeni z delom, da zlepa ne morejo prevzeti nadaljnjih funkcij. Pravna sekcija 1. Osebne spremembe. L odločbo predsednika Slovenske akademije ziiunosti in umetnosti z dne -5. 1963 je bil imenovan dr, Jaromir Beran, univ. dooeni za narodno pravno zgodovino pri Pravni fakulteti v Ljubljani, za člana pravne sekcije Terminološke komisije. 1. Poročita o delu. Kakor prejšnja lela, je sekcija ludi v lelu 1963 delala v sejah in izven sej. Izven sej je nadaljevala z izpisovanjem pravnih virov in pravnega gradiva za slovensko pravno terminologijo. To delo sta opravljala dva honorarna iapiso-valca. konec leta 1963 jc znašalo število vseh dotlej izpisanih in oddanih listkov 253346. Sekcijski uslužbenec jc oskrbel v poletnih mesecih 1%3 drugo redukcijo (tj. temeljito predelavo in dopolni lev prvega osnutka) za črko T. Sekcija je imela v letu 1963 skupaj 30 sej (25 sej za pravno termini »logi j O, 5 sej za slovar sodobnega knjižnega jezika), terminoloških sejah je nadaljevala in končala z obravnavanjem, nad nje trefjine drugega osnutka zelo obsežne črke P (od gesla ^pretiofacija« do gesla tputativem). Nato je začela pretresati drugi elaborat za črko I' ter je predelata tri četrtine te črke (do gesla »trtlRevt). \ sejali je reševala tudi tekoče posle. Na seje je vabila kakor prejšnja iela tudi tiste člane pravnike razreda za zgodovinske in družbene vede SAZL;, ki tormalno niso člani pravne sekcije 1 er min otoške komisije. Kakor že omenjeno, je sekcija sodelovala tudi pri slovarju sodobnega knjižnega jezika. ^ petih sejah je pregledala in odobrila seznam pravnih gesel, ki sodijo v ta slovar, za črke M dn Ž. Dalje je na zaprosilo leksikološke sekc ije Inštituta za slovenski jezik SA.ZI obdelala v teh sejali nekaj besed iz pravkar navedenega seznama za poskusni snopič slovarja sodobnega knjižnega jezika. Obdelavo pravnih gesel za ta slovar je zaenkrat prevzel član pravne sekcije Terminološke komisije dr. Avgust Mundn. lili i V. prof, v pok. Do konca leta 1963 je prof, Mu uda sestavil gesla za črki A in B, vendar bodo njegovo delo na njegovo željo še pregledali posamezni člani strokovnjaki pravne sekcije Ierminoioške komisije. Konec leta 1963 je bilo stanje terminološkega dela v pravni sekciji takole: Sekcija je doslej v svojih sejali ugotovila besedilo za l4) črk ter za pretežni del črke T. V sejah bo treba obdelati še črke M, N. H. L in V. vendar so tudi že za te črke pripravljeni potrebni elaborati (deloma v drugi redakciji). Načrt dela v letu I 9 b 4 Sekcija bo nadaljevala z izpisovanjem novega pravnega gradiva (virov in »lovstva), bo končalo s pretresa»jem črke i. ugotovila besedilo za črko M ter začela obravnavati še kakšno nadaljnjo doslej neobdelano črko. Tehniška sekcija Tehniška sekcija Terminološke komisije je celo leio 1963 sestavljala in dokončala rokopis za II. del (z gesli od i1—Ž) Splošnega tehniškega slovarja, ki je medtem (februarja) tudi izšel v MIOO izvodih na 688 + SV straneh (v formatu ( 6). lako bo naš govoreči in pišoči človek odslej imel slednjič za uporabo prvo slovarsko tlelo s tehniškim izrazjem, ki bo skupno z novim Slovenskim pravopisom (1962) lahko odpomoglo prenokateri jezikovni iu besedotvorni zadregi, saj je posiajala s pridobitvami tehnike čedalje bolj očitna, Delo kot «prvenec te vrste ui brez vrzeli ali pomanjkljivosti, vendar je bilo tudi v strokovnih krogih nasploh sprejeto z nedeljeniin priznanjem. \ sporedu o s kodificiranjem tehniških terminov je sekcija ves ta čas sodelovala tudi z lekeikološko sekcijo pri Inštitutu za slovenski jezik pri sestavi ju nju slovarja sodobnega knjižnega jezika. Šesta vljulci so medlem za nadtiljnjo obdelavo že p reje f i od IIje — po Željah — urejen zbir Celotnega besednega fonda iz obeli delov Splošnega tehniškega slovarja (nad 20.1)00 gesel), Sekcija je imela v letu 19(>1 17 sej, ponajveč izpolnjenih s tekočimi terminološkimi vprašanji, sproti pa jc spremljala na njih potek raznih faz dela pri izdelavi rokopisa oziroma tiskanju slovarja. Z mednarodnimi terminološkimi ustanovami sekcija v pretek leni letu ni mogla vzdrževati nobenih stikov iu zvez ter sedaj tudi ne prejema več nobenih uradnih biltenov niti drugačnega informativnega gradiva z mednarodnimi priporočili o tej dejavnost i. Sekcija je v letu 1%3 jezikovno pregledala iu terminološko priredila več strokovnih revijskih in knjižnih edicij. Načrt dela v I e I n t 9 h -t n) Sestavu nove kartotečne zbirke (namesto prvotne, ki tli več uporabna) z vsemi gesli in izvedenkami zaradi nadaljnjega špopolujevanja z eventualnimi izboljšavami, inačicami in novim besed iščem kot temeljno osnovo za poznejšo izdajo takega ali podobnega besednjaka (oziroma leksikona): b) sodelovanje ' Inštitutom za slovenski jezik pri opredeljevanju pretežnega dela tehniškega izrazja (po prej omenjenem zbira), kolikor bo sprejete v slovar Sodobnega knjižnega jezika; e) izvršitev drugih priložnost ni h terminoloških zadolžitev ali obdelav« konkretnih primerov na željo posameznih i 11 le rešenim ali načelnih terminoloških problemov na lastno pobudo- Medicinska sekcija Medicinska sekcija Terminološke komisije se je v letu I9f>!> redno sestajala enkrat tedensko po dve uri. Sekcija je pripravljala gradivo za medicinski terminološki siovar, razen tega pa je pripravljala gradivo za slovar slovenskega knjižnega jezika. Pri delu za medicinski terminološki slovar je sekcija prišla do črke K iu tudi In obdelala do polovice., Pri pripravljanju grfl-d i Vil ZEi slovar slovenskega knjižnega jezika pa je sekcija zbrala vsa gesla s področja medicinske terminologije, ki naj jih zajame slovar iu obdelala črki A in B. Načrt dela v letu 19 (i 4 Medicinska sekcija se zaveda velikega pomena izdaje slovarja slovenskega knjižnega jezika in je zategadelj sklenila, da bo v leta 1964- pripravljala samo gradivo za ta slovar. Material, ki ga bo pripravila, bo kasneje, ko se bo zopei lotila obdelave gradiva za medicinski terminološki slovar, s pridom izkoristila. Prirodoslovna sekcija Število kartotečnih listkov seje v letu 1963 povečalo za 3514. Največ jih je iz zoologije, petrografije in geografije, 220 pa iz atomske fizike. Dopolnjeni so bili seznami že izpisanih terminov iz paleontologije, geologije, geografije, meteorologije, mineralogije in petrografije, na novo pa je bil spisan tak seznam iz botanike. Sodelavci sekcije se poslužujejo teh in ostalih seznamov, ki jih ima .sekcija sedaj 12, pri zbiranju in razlaganju naravoslovnih strokovnih izrazov za slovar sodobnega knjižnega jezika, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jesiik SAZU. — Od treh sekcijskih komisij za preverjanje terminov je delala letos samo komisija za mineraloško in petrografsko terminologijo pod predsedstvom a ni v, prof, dr, ing, Jožeta Duhovnika. Z 31. majem 1963 je bil razrešen dr, Vladimir Ivokole dolžnosti pomočnika načelnika sekcije, in sicer na lastno prošnjo zaradi preobremenjenosti na rednem službenem meslu. Njegove posle v sekciji je prevzel s I. junijem t%3 Anton Kastelic, profesor II. gimnazije v Ljubljani. (Odlok predsedstva SAZU z dne 28. 1963, št. 0J-327/l-l9(i3). Delovni n a i r t za leto 1964 Nadaljevalo se ho z izpisovanjem terminov, predvsem iz biologije, fizike, atomske fizike in geofizike ter astronomije. \ geografiji l>odo prišle na vrsto Tazuc geografske revije, npr. Geografski vestnik, Geografski zbornik idr., ki jih bo treba začeti sistematično ekscerpirati. Na novo bosta urejena karto-leka in ustrezni seznam terminov iz zoologije, ki ju lx> pregledala posebna sekcijska komisija /a določanje in preverjanje terminov. Spisani iu razmnožen j bodo dopolnjeni seznami terminov iz geologije, paleontologije, mineralogije, petrografije in geografije. BIBLIOTEKA Delo biblioteke S A/L J je \ letu l%5 tekli» redno in ažurno, čeprav smo na vseh naših delovnih sektorjih dosegli precejlen porast in se pri tem stanje maloštevilnih in neprimernih delovnih prostorov ter premajhnega Števila personala, ki ga «menjajo že vsa naša poročila ir. prejšnjih let, ni spremenilo. Zalo gre 1 oliko večja zasluga za ločno opravljeno delo personalu biblioteke. Kot je i liano, bi se morala v leto 1963 začeti gradbena dela za novo stavbo naše biblioteke, katere lokacija je predvidena oh Gosposki ulici kot podaljšek sedanje akademijske palače tja do stavbe inštitutov oh Saieridrovi ulici. Iz finančnih razlogov, so začetek del od godil i na pomlad leta 19(>4. Sedanji neugodni delovni pogoji kljub dobri volji ovirajo delovni razmah in delovni uspehi ne nmrejo biti taki, kol hi jih želeli in kakršne smo si zastavili. Od posebnih delovnih akcij v letu 1%3 je treba posebej omeniti pomoč skopjanskim bibliotekam, ki so pri potresa utrpele škodo ali uničenje: nadoknadili smo akademijske publikacije. poteg tega pa odstopili za interesi rani ni knjižnicam 905 zvezkov iz našega duhletnega fondu. Podobno je biblioteka sodelovala pri obnovitvi p ožgane univerzitetne knjižnice v Alžiru, kamor smo poslali 135 akademijskih publikacij in 74-H zvezkov \a našega dubietnega fonda, Biblioteka je bila v letu l%5 deležna obsežnih knjižnih darov s strani akademikov prof. tir. Maksa Samca in prof. dr, Roberta Neuhauerja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, V začetku letu smo v pritličju stavbe Novi trg -t dobili nov prostor za vskladiščenje akademijskih publikacij. Po drugi strani pa smo tnorali v oktobru drugo skladišče naših publikacij v isli stavbi zaradi zavarovalnih gradbenih del z vso naglico delno izprazniti. Novo skladišče smo In ko napolnili do kraja, velik de! publikacij akademije pa je zasilno vskladiščeu v veži akademijske palače. Stanje naših delovnih prostorov se ni izprenienilo. Kot kaže, ho treba vzdržati v dosedanjih, za naše delo popolnoma nepri- 7 bstopli 97 merilih, zlasti ipa pretesnih prostorih vse do preselitve v novo stavbo, katere gradnjo smo omenili. Tako po vsej verjetnosti prej in d i ne bo rešen problem naše čitalnice, ki je sedaj v veiiki delovni sobi iil kjer citate!ji nimajo potrebnega miru za Študij. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij * drugimi znanstvenimi ustanovami po vsem svetu, ki predstavlja naše najvažnejše, najpotnembnejše i n najaktivnejše delovno področje, se je v preteklem letu močno razširila. Skoro se mi zdi odveč poudariti pomen in važnost tako velike knjižne zamenjave bodisi ■za ažurnost naše biblioteke pri akceaiji svetovne znanstvene literature, liodisi za ažurnost plasiranja naših znanstvenih del drugod. Veseli nas, da smo i it ogli v poletnih mesecih, ko je nekoliko manj tekočega deia. obdelati del našega starega knjižnega fonda in celo v precej večji meri, kot nam je hilo to v prejšnjih letih mogoče. Zastopnika naše biblioteke sta Se udeležila V. kongresa Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije septembra meseca v Sarajevu in zborovanja slovenskih knjižničarjev oktobra meseca v Mariboru, Ob koncu splošnega dela svojega poročila se mi zdi potrebno ponovno poudariti prizadevnost celotnega pcrstmala biblioteke in prostovoljno pomoč referenta znanstvene pisarne, kaj [i le zato smo mogli uspešno in točno opravljati tekoče delo. Statistični del poročila pa naj posreduje podatke o delu v posameznih delovnih sektorjih naše biblioteke. Ahcesiji. Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele; .'¿i rrt f n F± etra v Savinjski dolini. Vera Koišek: Dolga pot Puh od i je. Iu» Miki: Dva drobca steklenih posod z zlatom i/ Pefovije. Peter Peiru: Okras antičnih žar v obliki hiš. Sonja PetrU: O spomeniku cinonskcga meščana. Tine JTurenf; Vloga številka 7 v modularni kompoziciji. Jože Kastelic: Blejska filmi«. s keniavrnm-lokostrelccm. Andrej Valič: Starostovansko grobiiCe v Smokuču pri Žirovnici in Srednjem Bitnju pri Kranju. Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga četrta. Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek četrti. Urbarji frcisinške škofije. Objavil Paule Blaznik. V Ljubljani 1^63. 472 str. + pril. S". 8TO iz v, 51(H) din. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLQSKE IN LITERARNE VEDE Dela 15. Inštitut za slovenski jezik 7. Jakob Rigler: j ni no notranjski govori. Akcent in glasuslovje govorov med ¡Snežnikom in Slavni-kom. Ljubljana 196!. 236 sir. 8°. 1000 izv. 2200 din. Dela i6. Inštitut za slovensko narodopisje 3, Nikn Kuret: Zijjsko šteti vanje in njegov evropski okvir. Ljubljana 1963. 212 + (IV) str. + 1 pril. 8°. 1000 izv. 2300 din. Dela 17. Inštitut za slovensko narodopisje b,Zmaga Kumer: Balada o nevesti detomorilki. Ljubljana 196?. 126+ (II) str. + 1 pril. 8°. 600 izv. 1!>00 din. France Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega je/ika. Poskusni zvezek. Ljubljana 1963. 28 str, 8°, izv. 1200 din. IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Dela 7. Aleksej Kopyloo: O nonmtermični teoriji pogonskih strojev. Ljubljana 1963. 93 + (II) str. 6°. 800 izv. 1000 din. IZDAJE RAZREDA ZA PRI RODOS LOVK L \N MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek /a pririxioslovne vede. VII. Ljubljana t%3. 588str. + pril. S®. 800 izv. 6600 din. Vsebina: Jože Lazar: Prispevek k poznavanju fhire alg: Slovenije, V. Ernest M ayer: Pregled pteridofitov Jugoslavije. .Wats ÍVraber; G n z dnu združba smreke in gozdne bekiee v slovenski 11 Vzhodnih Alpah ¡Luzulo sil va ti cae — Pieeetum Wra-ber, 1953). Boris Sket: Asellus slavus Remy (C rus t., Isopoda) v Jugoslaviji. Lili fofenié: Poraba kisika pri ličinkah Perla marginata Pz, v odvisnosti od velikosti telesa iti temperature, Joíe $íirn: Zoogeografía in gospodarski pomen termitov v Jugoslaviji. JiiDan Hadži: Položaj sipunkulidov v živalskem sistemu. tioio škerlj — Jozcf Brožek: Somatometiična ocenitev telesnega sestava, Alojz šerceij: Razvoj vititmske in holotenske gozdne vegetacije v Sloveniji. Rajko Paolonec: Stratigrafski razvoj starejšega pakogena v južr?o-zahodni Sloveniji. Mario PJertičar; Kaprinide in pod rod Radio] i teli a (Ruilistae) v krednih skladih jugozahodne Slovenije. Razprave. Oddelek za medicino. III, Ljubljana t%3, ISO str, + pril. 800 izv. lOOOdin. Vsebina: loan Pintar; Dr- Marko Gerbec. hedor M ¡kič — Boris Debsoec: Telesni razvoj slovenske osnovnošolske mladine. Metodološka študija o stojni višini in teži slovenskega podeželskega otroka med 7. in 14. letom. Bo jati Aceetto in .Iffljda Kuičer; Klinično diagnostična uporabnost določanja aktivnosti alkalne fosfataze levkocitov. JfirojJao Kališnik in Alija Košir; K n do k rini j in malisnomi. II. Vpliv spremen [enega ravnovesja med tireotmpnini hormonom iiipofizc in Siltaim hormonom na maligno alteracijo v koži iu drugih organih bele laboratorijske miške po mazanju kože s katranom. Geografski zbornik VIII. Ljubljana 1963. 428 str. + pril, 8". 800izv. 4700 din. Vsebina: Anion Melik: Ob dvestoletnici prvih osuševalnih del na Barju. Tone Nosan: Geologija Voglajnske pokrajine in Zgornjega hotelskega. Drugo Meze: II geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotéis koga, -luí on S ore: Zemeljski plazovi na Zgornjem Sotelskem, Milán Šifrer: Nova geomorfološka dognanja na Triglavu. Triglavski ledenik v letih 1954—1%2. ¡van Gams: Jezero pod Krimom. Prispevek k poznavanju jezera in okolice. Drago Hete: Samotne kmetije na Solčavskem. .Vilan Naieki Podkoren. Prispevek Ii geografiji Zgornje Savske doline. Iiirko Pak j Kolonizacija Slovencev v Bana tu. Poročilu - Acta carsologica III. Ljubljana 1963. 231 str. — prit. 8®. 1000 izv, 2500 d i rt. Vsebina: I na li Gum»: Logarček. Roman Samiik — Srečko Grom — France Hribar: Draga pri Ponikvah. Rado Gospodaril: —I'et er Habič: S kuka vac. BidrOgeolo£ka si udi ja. Egon ¡'reiner: Bioloäke najdbe v Skakavču. Egon Pretner: Bios pel eoloSka istraiivunja u Srbiji, Wolfgang Briegleb: Zur Kenntnis eines Okotops von Proteus a Li sit in us f.a ur. t~6H. Srečko Grom: Prispevek k poznavanju mahovne tlure Slovenskega Primerja. France Leben: Materialna kultura i it i/.sled k i arheoloških izkopavanj v Kevdercu in Lnbniški jami. IZDAJE RAZBEDA ZA UMETNOSTI Del« 19. Serija za glasbeno umetnost 19. Lucijan Marija .i terja neko m pozicij ska tehniku Jakobu Petelina - Gallusa. Ljubljana 1%?, 437 Str. 800 izv 4800 din. Dela 25. Serija /h glasbeno umetnost £5. Anton Lajooic: Zbori, Zbral in uredil L M. Skerjanc. Ljubljana 1963. 75 str. i". 300 izv. 2200din. Dela 24. Serija za glasbeno umetnost 24. Lucij a?t Marija Skerjanc: III. simfonija. Ljubljana 1%3. 206 + (II Str. 4", 300 i/v. 4800 din. m ZAMENJAVA PUBLIKACIJ Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1963 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ti s t ano vam: La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans l'année l%3 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: JUGOSLAVIJA — YOUGOSLAVIE Banja Luka: Narodni muzej Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Univerz i teta Astronomska observatorija Astronomska sekcija Matematičkog instituta Srpskc akademije nauka i umetnosti Biološki institut Društvo ma tema ti čara i Fizičara Sli Srbije etnografski institut Srpske akademije nuuka i umetausti Etnografski muzej Etnološko društvo Jugoslavije Geografski institut »Jovan Gvijic* Geološki institut Univerziteta Gradevinski fakultet institut za isjutivanje materijala Institut za nuklearne nauke »Boris Kidrič Institut ia /nit i tu bilja •Jugoslovettsko društvu za isioriju medicine. Farmacije i veteri-i] arstva Katedra za matematiku. Elektrotehniški institut Masinski institut >Vladimir Farmakovskic Srpske akademije nauku i umetnosti Materna t ičk j institut Muzej grada Beograda Muzej pri men j ene umetnosti * Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v letu i%3 so označene z zvezdico (*). * i,es Institutions avec lesquelles nous huí.....es entrés rn relations d'échanges en fOtñ sont marquées par un astérisque (*). Muzej šumarstva i lova Narodni muzej Frirodnjtieki muzej srpske zemlje Savezni hidrometeorološki zavod Savezni institut za zrišiitu spomenika kulture Seminar za isto ri ju jumHloVEiiske književnosti Srpskn nk.idemija nauka i umetnosti Srps k o geografsko društvo Srpsko geoioSko društvo Srpsko hemisko društvo Srp s ko lektirnko društva Sumsr&ki fakultet Univerzi tetska biblioteka -.Sveto/ar Markovi6« Vojni muzej Jugoslovenske aarodae armije Zavod za geološka, geofizička i rudarska istraži vanja SR Srbije Zavod z si zaštitu p r¡rodne i naueno proueavanjc prirodnili retkosti SR Srlnje Bihač: Zavieajni muzej Biiola: Naroden muzej Naueno društvo Brežice: Posavski muzej Celje; Mohorjeva družba Ceiinje: •Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik: Historijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti Naučila biblioteka Idrija: Mestni muzej Kifrinda: Narodni muzej Kotor: Pomorski muzej Kranj: Mestni muzej Ljubljana: Arheološki seminar Univerze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestni! Etnografski muzej »Geografia Revuut Geološki zavod SIL Slovenije C •! as ben o-na rudo p i sn i i n št i tu t GozdaraM ves t ji i k Hidrometeorološki zavod SR Sloveniji Inštitut zu gozdno in lesne gospodarstvo Slovenije Mestni arhiv Mestni muzej Narodna galerija Narodni muzej Nuklearni mžtitut ?Jožef Stefaru Planinska zveza Slovenije Prirodoslovno društvo •Republiški center za podvodna raziskovanja Slovenska Matica Tehnifiki muzej Slovenije •Urbanistični inStitut SR Slovenije Zavod za raziskavo materiala ia konstrukcij >11 Slovenije Zavod zu spomeniško varstva SH Slovenije Zavod zu statistiko in evidenco SR Slnveuije Zgodovinsko druStvo za Slovenijo /veza inženirju v in tehnikov SR Slovenije Niš: Narodni muzej Naui 5aci: Cemralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srp.ska Vojvndanski muiiej Zavod za zaštitii i naučilo proaeavanje spomenika kulture "Vojvodine ¡Vami mesto: Dolenjski muzej Stndljska knjižnica Mirana Jarca Ohrid: J Eidrobiološkt zavod Narodni muzej O sije k: Muzej Slavonije Pazin: Narodni muzej Piran,- Mestni muzej Priština: ■"Katedra za albanotogiju Muzej Kusova i Metohije Zavod zu zašli tu spomenika kulture Kosova i Metohije Pula: Arlicnloški muzej Istre Rijeka; Historijski arhiv Roninj: Institut z« biologija mora Jugosla venske akademije znanosti i umjetností Sarajevo; lüMiutrka PraVttOg taknltetn Biološki institut Državni arhiv HR Bosne i Hercegovine Geografska ti ruš t vu Bosne i Hercegovine ♦Institut zu bigijciiii i SocijaJltu medicina Institut /a áumírstvo i drvntt industrija Istoriüko društvu Bosne i Hercegovine MauËTHj društvo SR Bosne i Hercegovine Polj o pri v retino šumarski fakultet Zavod zu geološka istraíi vanja i ¡spiti van je jrradevlnskog ma- terijaln i tla Zavod 7-a ralarstvu Zemaljski muzej Zemaljski zavod za zaštitu spomenika kulture i pri rodnih rijet-kosi i Sil Bosne i Hercegovine Skopje: Arheološki muzej *BioloSki pdjel Primtltiii-malcmaiičkog fukulteta Centralen zavod za zaîtituvanje na kulturnile spomenici i pri- rodnite relktisti vo Makedonija 'Ekonomski institut na SR Makedonija Etnološki muzej Geološki zavod lastil nI z« geografija na Univerzitetni lastita t za makedonski jazi k Institut /a matematika na ti a iver z: te tot institut za nacionalna istorija Katedra /a is torija na kniževnostite na narodnite na SFRJ Medicinski fakultet Muzejsko -konzerva torsko društvu na lSR Makedonija PrirodonauČen muzej Seminar /a istorija na UniverEtteiot Seminar za klasična fiiulo^ija Seminar za makedonski jezik i literatura na Univcrzitctot Suma raki institut na SR Makedonija Zavod za ribarstvn na SH Makedonija ?enijodclsko-šumarski fakultet na 1 ni verzi telet Split; Arheološki muzej Državna galerija umjetnina Etnografski muzej Galerija Meštrovié Gradsko biblioteka Hidrogrnfski institut Jugoslovenskc rntnc mornarice Htstorijski £ riti v u Splitu institut za oecanografiju t riba rs Ivo Konzerva to rs k i ¿avod za Dalmacija Muzej grada Splita Muzej hrvatski k arheoloških spomenika Pedagoška akademija Radničko svcučilištc »Duro Sala j« Sremski K url ovci: Državni arhiv AP Vojvodine Skofja Loka: Muzejsko društvo Šli p: Nartden muzej Tito grad: Geološki zavod Črne Gore Istoriski institut Črne Gore Tuzla: Muzej istočne Bosne Vranje: 'Narodni muzej Vukooar: Gradski luu/ej Zadar: ArlicoloSki muzej E t nogra f s k i muzej Historijski arhiv Institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosii Institut za historijske nauke Filozofskog fakulteta Sveučilišta U Zagrebu Zagreb: Arheološki muzej Bata nič ki zavod Prirodoslovnog fakulteta S ve trčil ista Društvo materna tičara i fizičara Društvo u i u zej sko -k on zer va tors k i h rudnika SR Hrvatske Državni arhiv Gcofizički zavod Sveučilištn Geografsko društvo Hrvatska Geološko-pa t ontološka zbirka i laboratorij za krš Jugoslavenske akademije znanosti i unij et nos ti I Ti s tori j ski arhiv ITistorijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti Hrvatski» pri rod o« lovil o društvo Institut Français Institut za narodna unij et nos t s i^tapi« ^ j 5 J ugo&la venska akademija znanosti i umjetnosii ,\luzej gradu Zugrc!j;i Naučila misuo Društvo v.a a nap redi vanje i sir en je nauke Odsjek za arheologija. Filozofski fakultet Odsjek za hrvutsku povije^t. filozofski fakaltet Odsjek za povijeai umjetncjHti. Filozofski fakultet Povijesno društvo Hrvatske Speleološka sekcija Planiaarskoji društva Zéljezniiart Spekološko društvo SR llrvutske Sta rosla venski institut Zavod za geološka islruživuiija Znanstveni bilten EVROPA - EUROPE A ar au (Suisse): Aargauische Maturfurscliende Gesellsvhaft Aarhux (Danemark): Statsbiblioteket Aberdeen (ÇrandcrBretague) : University Library Abtrystmyth (Grande-Bretagne) : The National Library of Wales Acirettle (Italie): *Bii>lioteca Zdawtea Alba-Iulia (Républh|iie Populaire Roumaine): Muzc-iil Regional Amersfoort (Pays-Bas) : Rijksdiensi voor Let Oudheidkundig Bodemonderzoek Amsterdam (Pays-Bas) : Archaeulogiich-historisrft lust it nut der Universiteit Kouinklijk Inatitunt voor de Tropen Kouinklijk Oudheidkundig Genootsehap Rijksmuaenra Koniuki i jke Nederlundse Aiademie van Wetensehappen Nederlands Gcnootscliap voor Anthropologie Nëdetrlandscite Entomologischc Vereeniging •Zoologistli Museum Aquiteia (Italie): Asaociflzione Nazionale ¡1er AqnOeia jtiiiërcai (Grèce) : Akadêm i a Athênôn American School uf (Classical Studies British School of Archaeology at Adieus Deutsche» archaeologisclics Institut École Française d"Athènes Laboratoire île Géologie et de Paléontologie de l'Université Société Archéologique d'Athènes Société Spéléologique fie Grèce Bad Godesberg bei Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): 15 e ü is che l"'o rseh u sigs gern einschalt Bail Ho m bu rg B. d. Ilohe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Su albu r gm use u m Barcelona (Espagne) i »Afinidad* — Assoeiaci6n Qufmkos Museo Arqueologico Bari (1 tulle): Ac ça demi a l'ngliese dellc Science Basel (Suisse) : Geogruphischc-cthnologisehe Gesellst h a ft Historische und antiquarische Gesellschaft N'a t ïi r f o rsel tcn de G es cl 1s t ha f 1 Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte Bautzen (République Démocratique Allemande): Stadtmuseum. Naturwissenschaftliche Abteilung Bei fort (Franca): Société Bel fort« ine d'Émulation Bergamo (Italie): *Hiblioteeu Civica A- Mai Bergen (Norvège) : Uni ver sitetsbibl ioteke t Berlin (République Démocratique Allemande); Deutsche Akademie der Wissenschaften Institut für deutsche Velkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut Für Ur- und Frühgeschichte der H u m bnjdt-Universität Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften LI ui vcrsitäts-Bibliotliek Berlin - Charloitenburg (République Fédérale de l'Allcmugne Oc ci* dentale) : Museum für Vor- und Frühgeschichte Ben} (Suisse): Allgemeine geschieht forschende Gesellschaft Heroisches historisches Museum G eogr a p h ist: he Gese II seh af t Natur forschende Gesellschaft s* 115 Bisa nçon ( Fra n ce) : Institut d'Archéologie de la Faculté des Lettres i usli tat de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon Biaioroieia (Pologne) : Zaklad B a dan in Ssakôw Poîskicj Akademii Xauk Biatystok (Pologne): Mu zen m w Bialymstoku Birmingham (Grande-Bretagne) : Birmingham & Midland Institute Blindern - Oslo (Norvège}: Det Norske Geografiske Sel s k a h Def Norske Mefcorologiskc lostitntt Bologna (Italie): •Istitnto di Ocologia e Païentologia délia Università di Bologna Museo Givico Ponte Nuovn Editrice Bonn (République Fédérale h le l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Na tliïhistorischer Verein der Rhein] an de und Westfalens Universitäts-Brbliothek Verein von AKcrtuinsTreunden im Rheinlands Bordeaux (France): Institut d'Études Slaves Bnrdighera (Italic): Istituto In te r na z ion aie di Studi Liguri Borok (URSS) : Institut biolugil vodflhiariilisi Brafislaoa (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeologicky seminar Filosofické Fakulty Filosofkkä Takulta Univerzity Korne nského — Üstrcdna kminiea *f!eografickii kni/nica r ri rod ovo deck cj fakulty Uaiverzitv Korn enskélto Geolog tek y éstav Ditmyza Stüra PrirndovedeekÄ fakulta Univerzity Komenského — Üstretlna knii-niea Slovenskfi a ka demi a vied - Üslredai kniiiiiea Stovenska. technickä knizntca Sloveuské müzeum L'niverzitna kniznica Bremen {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum für Natur», Volker- and llundelskunde Brególa (lialie): Ateneo (îi Seienzc, Lcttcrc cd Arli di Brcseia Brno (République Socialiste Tchécoslovaque) : Archeuíogickí ústav Ceskosjovenské akadélaie vëd Filosofická fakulta. Sbornik praci Matice Mcravská Mora vu ké muséum Moravské muséum. Ethnogra Fické ikM, Moravské muséum. Odd. pro dilnvium PffrodoTëdeckà Likulta Masarykovy nnivcrsiiy Speleologicki kl ni Lniversitni kuilnivna Üstav pro ethuografii a lolkluristikù Ceskoslovcnské akaileniie vËd Bruxelles (Belgique): Association des Conservateurs d'Archives, de Bibliothèques et de Musées de Belgique Commission Ro>ale Belge de Folklore Fédération Spéléologique de Belgique Institut Rnyai des Sciences Naturelles! de Belgique Institut Royal du Patrimoine Artistique. Section: Service des Fouilles Koninklijke Ylaumae Acarieraie voor Weteuschappen Laboratoire de Physique Nucléaire i La ton ni s« l es Musées Royaux d'Art et d'Histoire Société Royale Beige d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spéléo-Club de Belgique Bucuresii (République Populaire Roumaine): Asociatia slafistílor tliu República Populara Romína Biblioteca Acude il m ci Republicii Populare Rumine Biblioteca Ceutralà de Stat a Republieii Populare Romîtie Biblioteca Centrais Univers i tara Instilutul de Arhcologie ul Academiei Republicii Populare Romíne IpSititutul {le tereetari Pistitolc [nstitutul de Géologie Gcografic Institutul tle Istorin Artei ul Ace demi ei lîcpubiiiii Populare Rumine (nstitutul de Spéléologie ^E. G. Racovitz* [nstitutul Géologie *Socictatea de Si i Ente Istoricc si Filologice din República Populara Rom Í ne Societatca de Stiinte Nalurale si Geojírafie din República Fopu-lara Romína Budapest (Hongrie) : Budapest; Torténeti Múzéum Fci] draj itu doma uyi Küuyvtár fpairnüvészeti Muzcum Magyar A Kami Foldstani Iiuézet Magyar Foldrujzi rJ'ársa.>ág Konyvtara Magyar Karszt- éí¡ Barlajigkütato Társulai Miigyar Nenizeti G ¡il en a Magyar Tudooianyos Akadétnia Kftttyvtara •Magyar Tudomanyos Akadémiu Régészèti Kutatô Csoportja Magyar Tiidomtinyos Aktuicmia TCrlénettudOtoanyi intézete Néprajzi MiSzeutn Kônyvtàim Orszâgos Magyar Tftrteneti Muz eu m OrszÎgos Muemléti Feliïgyeloség Orszâgoa SzépmUvészeti Muzeum Orszâgos Természettudomânyi Mûzeam Konyvtdra Cambridge (Grande-Bretagne) : Cambridge Philosophical Society University Library Cardiff (Grande-Bretagne): National Museum of Wales. Department of Archaeology CaifaUan&'Grotte (Italie): Istituto ltaliano di Speleologk Catania (Italic): Facoltà di T.ettere e Filosoiia Chariotteidund (Danemark); Danmarks Goologiskc Undcrsogclse Clermont- Fer rand |F ranee): Institut de Géographie Ctuj (République Populaire Roumaine): AcademEa Repubîicii PopulaTe Romîne - Filiala Cluj lastiintul de LingvisticS Coimbra (Portugal): Museu Zooligieo da tiri iversidade tie Coimbra Sociedade Broteiiana Como (Italic): Rassegoa Speleologies 1 tali ana Societa Archeologicu Cnmcjlse Cremona (Italic): Riblioteca Governative di Cremona Debrecen (Hongrie): Deri Mil?.cum lnstitut Arrfieologirjue do ITJniversite Den Helder (Pays-Das): Netierlandsthe Dierkundige Vereeniging Dijon (France): Biblioth&iue de PAcadSmie do Dijon ct de la Commission ties Iastituto de Arqueologia Drc-iden. (République Démucratiqiie Alleniande): Bibliothek <íer Technisehen Universitílt Drestkn Landesmiúeum fiir Vorgeschiehte •Sáehsisthe Landesbibliothek StaatHcTieu Museum für Míneralogie und Geologíe *StaatJ jebes Musen m für Tierknnrití Dublíii (Irían de); Roya! Dublin Society Royul Irish Aeudcmy Rt>yy) Society of Alltiquaries of I reí and Durham (Grande-Brctagne); Durham Universiiy Library Edinburgh (Grantio-Bretapne): Roya] Society of Ediniurjíh Ettenstadí (Autriche): Bu rgenlüuilisrlies Landesmuseum l.rlangeit (RépnJbliquc Fédérale de I Allcinngnc Occidentnle): Deutsches Instituí für menmingiseii-kaToluigiBclie Kunstfor-achung Slavisdies Seminar der Unitersitat Faenza (ltalíe): Socicta Torieclliana di Scicnze cr Lottere Ferrara (Italie): Aecudemia delta Seicnze di Ferrara 1 si iluto Fe r ra rose di Paleontología limana ¡■'irenze (Italie): Aecademia detl¡¡ Crusca Aceademia Toscana di Síienae e l.eticre R; vista di Scienze Preistoriche I nsKium (Italie): * Biblioteca Cívica Fratikfurt u. ,lf. (Républjque Fedérale de l'Allemagne Occidental®); DontSches archaologiscfees Instilut, Romisch-germaniscllfl Kam raission Senckenbergische naturforachende Gesellschaft Freiburg i. fir. (Républkfue Fídérale de rAllrmagne Oceidentale): Geolnjriw f i es I u u d esa 111 i lustitñt ítir Ur- tind FrtihgeBehiclite der Universilat Universitats-Bibliothek Gd&tísk ¡Polnffiie): Bíbliotekfl l'olfikiej Akademii Naiik Instytul BudúwnictWa Wodnego Polskiej Akademii Nauk Instyíut Morski Gdaiitk — Wrzeszcz (i'ologne) : Biblioteka Wyiszej Szkoty Peda^rogicznej Genèvi> (Suisse) : Archives Suisses d'Anthropologie Generale Bibliothèque Publique et Universitaire Musée d'Art et d'Archéologie Muséum d'Histoire Nature]le Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société Entomologique de Genève GenoOa (Italie): Accademia Ligure di Scicnze e Lettere Istituto di FUologia Classiea istitutu di Geologia Museo Ci-ïico di Storia Naturale Gent (Belgique),- Koninklijke Vlaamse Academic voor Taal- en Letterkunde Seminnrie voor Archaeologie G/essen (République fédérale de l'Allemagne Occidentale): •Geographisches Institut der Justus Liebig-Universität Uni vo rs i täts -B i hl iot Ii e k Gifli^aru (Grtiude-Bretagne) : Tiie Geological Society of Glasgow Göteborg (Suède): G ütebo rgs Universitetsbibl i otek Göttingen (République Fédérale de 1*Allemagne Occidentale): Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar für Ur- und Frühgeschichte Slawisches Seminar der Universität Graz (Autriche): Historischer Verein für Steiermark Institut für allgemeine und vergleichende Sprach wissen schalt Institut für Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität Institut für Mineralogie und technische Geologie Lnndesmuscum »Joanneums Seminar für slavische Philologie der Universität S tei ri Seh e r Burgen vere in Steiermürkische Landesbibliothek am Joanne um Stei risehes Volkskundemuseum Univcrsitatsbibä iothek Grenoble (France): Société Sei cuti fi (jue du Dauphiné Groningen (Pays-Bas)i Biologisch-Ar chaeologígeh Instituut der Rijksuniversiteit Györ (Hongrie): Xüntus János Múzeum Gyula (Hongrie): Erkel Fe rene Múaeum Halle a. d. Saale (Répubhque Dérnocratique A llent&ml^í: Landesmuseum für Vorgeschichte * Universität»- und Landesbiiliothek Sachsen-Anhalt Hallstaít (Antriebe): Botanische Station Museum in H all statt Hamburg (République Fedérale de l'Allemugne Oectdrmale); Geographische Gesellschaft in Hamborg Geologisches Staatsinsti tu t Museum Für hatnburgische Gcsihichtc Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte •Naturwissenschaftlicher Verein in Hamburg Staats- und Universitäts-Hibbothek Hannooer (II¿publique Föderale de VAllemagne Occidentale); Naturhistorisehc Gesellschaft Heidelberg (Républnfue Fedérale de LA Hein a gite Occidental e) Slavischcs Institut der Universität Uniyeni tä t sbi bl iothek Helsinki (Ii id an de): Socictas pro fauna et flora fennica Soeietus zoo lógica-bota nica fennica >Vanamo Suomalaínen Lääküriseura Duodecim Suomalajaen riedeakateraia Suomen I ivönteistietecllinen Sen ra Suomen Mu)oai srauiBtoyhdistys Suomfen Riistanhoitc^iäätiöö Snomen Tiedeseura Yliopiston Kirjasto. Slnaviluiuen Osasto Ja^í (République Populaire Roumaine): Academia Republicii Popuiare Romine — Filíala lasi Institutul de Cliimic >Pctrn Poní--lüStiíutnl Politehnic Muzcul de Istorie Na tu rala fnnsÍJriif.i' [Autriche); Österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul (Turquie)t Arkeoloj i Mii z ele ri Kaiseralautem (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale)! Pf ISI zische [.au desge werbeanstalt Karlxruhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Naturwissenschaft lieber Verein Kalowice (Pologne): âlqski I use y t ti t Naukowy Kiel {République Fédérale de I"Allemagne Occidentale): Bibliothek des Instituts für Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität Institut für Urgeschichte der Universität Un i ve r si t äts-Bibliothek Kiev (URSS): Derïavna publiéna biblioteka Akademii nauk l.'RSR Oer/a v h a republiknns'ka biblioteka i RSR im. K PUS K la gen f urt (Autriche): Geschieh tsverei n für Kärnten Kobenhaon (Danemark); Botanisk CentrsLbibliotek Danmarks Institut for International Udvcksling af Videnakabe- iige Piiiilikationer Dansk Naturhi stori sk Forening Dct Kongel ige Danske Geografiske Selskab Det Kon gel ige Danske Vidcusk a bernes Selskab Det Kongeîiie MonJiske Oldskriftselskab Entomologisk Forening Mineratogisk Museuni National™ useet Köln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale)i Geographisches Institut der Universität Komik {Fotogne): Biblioteka Körnicka Kniiice (République Socialiste Tchécoslovaque) : Vychodoslovetnké mdzeum Krakom (Pologne): I Ust y tu t Botaniki Inslytut Historii Kultury Materialne j Polskiej Akademii Sank instvtut Historii Kultury Material Tie j Polskicj Akademii Nauk. Zafetad etnopra.fii tfuzeum Areheofogiczne Polska Akadcmia Nauk Pol skic Towarzystwo Geolog i cz ne Slownik Lactu v âredniowiecznej w Polsee Towarzystwo Mitoémkéw Historii i Za.bytkéw Krakows Towarzystwo Miloinikdv ]i;/yku Polskiego Zuktad Ochrony Przyrody Polskiej Akademii Nauk Zaklad Zoolngii Systematiezuej Polskiej Akademii Nauk Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Geologisches Landesamt Nnrdrhein-Wcstfnlen Verein Linker Niederrhein Kromo n H'i sloku (Pologne): "Muzo am La Chaux-de-Fonds (Suisse) : Société suisse de Spéléologie Lanzarme (Suisse): Société Va udoi.se d'Histoire et d'Archéologie Société Vüiidoisc des Sciences Naturelles Leiden IPays-Bas): Bihliotheek Vau het Knmerlingh Önnes I ubunitnriiim Koninklijke Nederlundsche Botanische Vereeniging Rijksmuscuin van Natuurlijkc Historie Rijksuiuseum van Ondbeden Leipzig (République Démocratique Allemande) : Deutsches Institut für Landerkunde Instituí fur Vor- und Frühgeschichte der Carl-Marx Universität Sächsische Aküdeniie der Wissenschaften Leningrad (URSS): Biblioteka Akadeiuii nank SSSR Nauen o. ja biblioteka im. M. Gor'kopo Libérée (République Socialiste Tchécoslovaque).: Sevemceské mus eu m lâège (Belgique); Université de l.iège Linz (Au tri ehe); Christliche Kunstblätter ()be.rüsterreiehisches Landcsmuscum Stadtmuseum Lipiooskf Mikuláé (République Socialiste Tehécoelovaque}: Múzeum Slovcnského krasu L isb oa ( Po r tu ga l) : Instituto de Zoología Musca e Labi ira torio Mineralógico e Geológico Serviços Geológicos de Portugal Sociedade de Geografía de Lisboa Sociedade Portuguesa dé Ciêncies Natu rais Lódi (Pologne): Biblioteka I Iniwei-systecka Mu/euiu Archeologiczne i Ktnografie/ne Polskie PowuTzyStwo Ludoznnwcze Zaklad Archeologii Polski Instytntu Htstorii Kulture Muteriulncj Polskicj Akarlcmii Nauk London (G ran de- B reta gne) : Britisb Instituto of Arehaeology at Ankara. H rí ii s li Muséum The Department of Sciejit i Fie and Industrial Rcscarcli Geologisis' Association Tostitule of Arcbaeology Joint Library of the líeleiiic and Roman Socieiies The Lianes n Society of London London and Middlessex Archacological Society The National Central Library Royal Anthropoîogica) ïnstitute Royal Geographical Society Royal Institution of Gréai D ri tain Scliool of SJavonic and East Enropeoji Siudies Victoria A Albert Mit se uni Louoain (Belgique): Centre International de Dialectologie Générale près l'Université Catholique de L ou va lu * fnstitut de G éog rapiñe Lublin (Pologne): Biblioteka Tuivcrsytecka k, !.. L. Uniwersytet Mari i Curie-Sklodowskiej Lund (Suède) : Sloviska Institutionen v id Lunds Unnersiiet Uni versitetsbiblioteket Luxembourg (Luxembourg): Société des Naturalistes Luxembourgeois Luîern. (Suisse): No n i rf orsc 11 e nde G es el lsch a f t L'voo (URSS): * Instituí obvies l venu y h uunk Akudemii nank \ SSR Noukdva biblioteku L'vivsTcogo deriavnogo université tu i me ni Ivnna Frank a Lyon (France): Documents Scientifiques Berliet Société Géographique de Lyon, instituí des Études Rhodanienne» Société Linnéenne de Lyon Madrid (Espagne) : i Consejo Superior de Investiga tío nés Científicas Instituto Español de Arqueología Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (République Démocratique Allemande}: Kulturhisiorischcs Muséum Mainz (République Fedérale de l'Allemagne Occidentale): Akademie der Wrèsenschaften und der Li lera tur Römisch-germanisches Zentriii muséum Staatliches Amt für Vor- und Frühgeschichte Manchester (Grande-Bretagne}: Manchester Geographica! Society Marburg Lahn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): institut für mitteleuropäische Volksforschtmg Uni ve rsi täts-Hi |>1 iothek Vorgeschichtliches Seminar der Universität Westdeutsche Bibliothek Marseiile (France) : Bibliothèque de l'Université d'Aix-Marseille Ma séant d'Histoire Naturelle Marlire (République Socialiste Tchécoslovaque): Matica Slovenska Slovenski narodne mtjzcum Meh, (France): Académie Nationale de Meti Mitann (Italie): Istitino Lombarde di Scienze e Lcttere •Universitii (,'attnliea del Sacra Caorc Université ileglr Studi Minsk (URSS): Akademija na v lik BSSR Institut çnergetiki Akademti navuk IÏSSR ♦Institut ieplo- i massoobmena Akademii ttavuk BSSR Mon s (Belgique); Cercle Archéologique de Möns Moikm (URSS): •Biblioteka Institute istorii eatestvoznanija i tehniki Akademii nauk SSSR KundamcntaVriaja biblioteka, obïéestvennyh nauk Akademii nauk SSSR Gesudarstvetmaja biblioteka SSSR imeni V. i. Lenina GosudarSt ven nain puhličnaja istovičeskaja biblioteka RSI'SR institut naucnoj informacij Akademii nauk SSSR Izdatel'stvo inostrannoj lit erat ur v 'Mikrofilm i is t i češka j it laboratorija Moskovski j institut himičeskogu mašinust ročni ia Nančnaja biblioteka im. A. M. Gor'kogo Moskovskogo gosudar- s t ven nogo nnivcrsiteta Vsesojtiznajii gosudarstvennaja biblioteka inostrannoj literatury München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staatssammlung für Paläontologie und historische Geologie Baye ri&cliei geologisches Landesemi lastitul für Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR Seminar für baltische und slavische Philologie der Universität Südosten rojMigesellschaft Südost-Ina titttt Zentral institut für Kunstgeschichte Zool ogi s ch e S luatsam m 1 u n g Münster i. Westfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Landesmuseam fiir Naturkunde Nancy (France): Académie de Stanislas Nantes (France): Ker Arvor Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France Napoli (Italie): Seminario di Sluvisticü Société Nazionule di Scienze, I.ettere «1 Arli ffeuchâtel (Suisse): Société Nenchâteloise des Sciences Naturelles Nice (Fra nce) : Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijmegen (Pays-Bas): Biblîotheek der R. K- Universitcit Nitra-Erad (République Socialiste Tchécoslovaque); Archeologieky ûstav Slovenské akademie vieil Nürnberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Germanisches National-Museum *Na t urhistn risc Ii e Gesellsch&ft Wir tschaft s- und Sozial geographisches Institut der l1 riedrich-Alex.ander-Uni versi tat Nyiregyhézi (Hongrie): Jûsa Andres Mûzetim Offcnbach (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek des Deutschen Wetterdienstes Olomouc (République Socialiste Tchécoslovaque : Historicky ûstav Vysoké skoly pedagogieké Knill » vni stîedisko uCisteîskieh fakalt I Jni versi tv Palackého Statnl vëdeckâ kaihovna VlastivCdny ûstav Olsityn (Pologne): Mu zeit m Mazurskie w Ol&ztyilie Opaoa (République Socialiste Tchécoslovaque); SIezské musen in Sle/sky ústaV — Ceskoslov-enská akudemic ved Orosháza (Hongrie}: Szánto Kovács Múzeum Qx!/> (Norvège) : The Faculty of Matliematies and Sdenees Norsk Folkemuseum Universitetets Oldsa ksamling Oxford (Grande-Bretagne) : Ashmolean Muséum Bod.1 clon Libra ry Tuylor Institution Padom ¡Italie): Aecademia Pata vina de Scícnze, Lettere cd Arii ] a ti tuto ti i Antropología. Istitnto di Filología Slave I s ti tuto di Geografía deU'Università Istituto di Geología deU'Università Soprintendenta allt! Antichità delle Venezie Tradizíoní Paletina (I tul i e): Accaderaia di Scienze. Lettere ed Arli Pamplona (Espagne) ; Musen de Navarra i'arjs (France) : Académie des Inscriptions et Bel les- Let i res Académie des Sciences Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale du Muséum National dTlïstoïrc Naturelle Bibliothèque Nationale Centre National de ia Recherche Scientifique •Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Institut, d Etudes Slaves Institut Français d'Archéologie de Stamboul Laborat^tire de Géologie de la Sorbonne Laboratoire de Micropal£ontoli>gie Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Société Spcléologique de I*'ranee Union Géodésîque et Géophysique Internationale Paniu (Italie): Alhena en m Istituto di Geología deU'Università Società Pavese di Storia Patria Pécs i Hongrie): Jurtus Paniionius Mûxeuro l'isa (Italie): Socictà Toscans lielle Scien/e Nûturali Studi Classiii c Orientait. Università di Pis» Plor/dip ! Bulgarie); Naroden arheologičeski muzej Pon(rpedr# (Espagne); Museo de Pontevedra Porto (Portugal}; Centre de Estudos de Klnolnpin Pcninsular Faeuldade de Ciências PoZtiatï (Pologne) : înstvtut Zachodni Muzeum Arelieologiozne Poznanskie Towaraystwo Przyjaciol Nauk Przegl^il ÀiUrtHKilftgiczny »Przyroda Pol ski Zachodnîej< ïSlavia. antiquac ïStndin logica« P rat ta (République Socialiste Tchécoslovaque): Anheologkky lis ta v Ccskoslovenské akademic vëd Arehivni sprâva Ceskoslovenski spnleCnost entomologicka Cwkosiovenské akademie YÏd Ceskoslovenskâ společnost /em? pi S ml IV. oddelčni geografického ustavo University Karlovy f-'ilosofickâ fakulta Lniversity Karlovy Geofysikalni ustav Ocskoslovcnskc akademic vëd Historickj usta v Cèakœlovenské akademic ved Kabinet pro stndsa reckâ, ïiroska a latinska Ceskoslovenské uka- demie véd Katedra chetnie a zkoušeni pot ravin Katedra slavistiky na Filologické fa kulti- University Karlovy k raso va sekee PffrodoTÎdeckého sborn Spnlcinosti Narodniho musea Materna t iekf »stav Ceskosl a venske akademic vid Narodni muséum Narodni muséum — EntoinoJogicki.- oddelčni Publikaini koniise. î'firodovëdeckâ fakulta University Karlovy -■ biologie Slovanska luhbovna Slovatisky ûstav Ceskoslovcnské akademie ved Universitni bnibovna tfstav technïcké fysiky Ces k os I o venske akademie ved J Ts i redni ustav geologi cky Zâkladni knibovnn C'eskoslovenské akademie ved Priiliuitice u Práhy (République Socialiste Tchécoslovaquej : *Botanickí ústav Ceskoslovenské akademie ved Regensburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Muséum der Stndt Begensliurg Renne* (France) t OGAM Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik (Islande): Hidh fslenzïa fornieifafjelùg' Riga [URSS); Latvijas PSR Zinâtnu Akademija Rornn (liaiici: Aiicadewiû Nationale dei Li&eei *Aecudemia Polaeea Ci reul i* Speleologieo Romano Constglio Nazionale deile Rieerehe La Bicerca Scicntificai École Française de Rome Isti tut o rli Archcologiu delTUniversitá í s titulo di Filologiu Slava d e] l'Université isti tu to di Geologm e Paleontología f s ti t uto Nazioiiule di Areheologia c Storia del I'Arte Museo Naziotiaíü Preisíarico ed Etnográfico >l.uigi Pigormic Pontificia Accademin Komuna di Archeologia Servizio Geologico d"Italia Suciciü Geográfica Italiana •Società Geologica Italiana Himinfk (République Démueíatique Allemande): *Umversitalsbib] intlmk Eonereío (Italie): Aecttdeuiia degii Agi ni i di Science. Lcttere ed Artí Smtrbrïu ken (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut ft.tr Vor- uad FrUhgesehichte der Univcrsitat des Saarlandes Univcrsitat des Saarlaudes Saint'Germ«tn-en-Lnye (France): Musée des Antiquités Nationales Satamaneu (Espagne) : Seminario da Arqueología Sarcelle s (F ru n ce) : Société Scient i Tique Sevécnko Saoignanr) nul Rubicone (Italie): ■Rubiconia Accademia tlei Filopatridî <) Lplnpi-i 129 Schaffhauten (Suisse) : Natnrforscheode Gesellschaft ScMesmig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Schleswig-holsteinisches Landesmusettm für Vor- und Früh geschiehte Schwäbisch Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) Historischer Verein für Württemberg! seh Franken See kau bei Kriittelfeld (Au triche); Abtei Settie (Grande-Bretagne): British Speieological Association Se pi/la (Espagne) ; Musen Arqueologieo Provincial Sienn (Italic): Aœademia Musicale Chigiana Sint-JViklaas-Waas (Belgique): Ou d heidkundige K ritig van Waas]and Siracusa (Italic): Socictà Siracusaua di Storia Pafria Sofija (Bulgarie): Akademija na sel'skostopanskite nauki Bfilgarska akademija na liait ki te Düravna niblioteka ■ Vasil Kularov« Viss ikonomiceski institut iKnrJ Marks« Snpron (Hongrie): Liszt Fereae Müzeum Speyer a. Rh. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfälzische Landesbibliothek Stockholm (Suède) ;, K Uli gl fiibliotcket K u n gl. Vetciäskapsukadcmiens Bibliotck Kungl. Vltterhets Historie och Antikvilctsakddemicns Bibliotek Slaviska Institutionen Svenska Sällskapet foT Antropologi och Geogrufi Straxl>nurg tFTattce) : Laboratoire de l'Institut de Géographie de 1 Université Stuttgart (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: institut für Auslandsbezif Illingen Staatliches Museum Tür Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg Wii rttcmbergisches Landesmu seum Stuttgart — Hohenheim (Républiq je Fédérale de VAllemagne Occidentale): Gesellschaft für Geschichte den Landvolks und der Landwirtschaft Stuttgart — Sonnenberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Zeitschrift fiir Agrargeschichfe und Agrnrsoziologie Szczecin (Polugne): Muzeum Pömorza Zachodniego Sxeged (Hongrie): Inst ¡tat um geographicum u Divers itatis Mdra Fe reue Muzeum Tallin (UÄSS): Fcsti NSY Teaduste Akadeemia Keskraamatnkogu Tarrugona (Espagne): Real Sociedad Aiqueplögiea Tarraeonense T&transkà Lomnica (République Socialiste Tchécoslovaque): sprûva Tatrnnskéhs ndrudnéhn parku Thessuhmikê (Grèce) : Arisldtelekui Panepistënuon TheisalmUkcs Ttlft (Belgique): Institut Archéologique Liégeois Timixoara (République Populaire Roumaine): Academia Republicii Populäre Romine fîaza de Gercetäri SNintiftcc *UnivcrsitiUca diu Tiniisoara Tirana (Albanie): Biblioteka Shkeneorë Tor un (Pologne): Biblioteka Gluvna Urdwersytetu Mikolaja Kapern ik a Muzeum Ftuograficzne Piilskic Towarzystwa FilozoFiczße Towarzystwo Naukowç Toulon (France); A endémie du Var Toulouse (Fruaee): Bibliothèque Universitaire Société d'Histoire Naturelle de Toulouse Société Méridionale de Spéplogie et de Préhistoire Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): R h ei n isclics Lan des m u sei un Triette Uta lie): Gruppo Grillte »Carlo Debeljafct [sätuto Botánico delVUniverdlà Ut it util il i Geografía del l'Uni versítá Museo Cívico di Storia ed Arte Museo Cívico di Storia Naturale Socieià A (I ría tica di Scienze Società Alpina dclle Giulic /Trieste* IJniversitù ricgli Studi di Tri rs te Tromto (Norvège): Tro taso Museum T r ort (l licim (Norvège) : Del Kfíl, Norske Yidenskabernes Selskab Tübingen (République led érale de l'Allemagne Occidentale): Internatiuualc Zietschríftcuschau für Bihefwisseuschaft und Grenzgebiete Turnon (République Socialiste Tchécoslovaque): V^zknmny ústav moiiokristalñ Tutzing bei München (République Fédérale de T Allemagne Occidentale); Museum Georg Frey Vdiiie (Italie): Dcpulazîone di Storiu Piitria per il Fi'iuli Socictà Alpina Kriuiana Socieià Filológica Friulana G. ]. Ascolit Umeà (Suède) : Umeâ S ta ds bibliotek Uppsalü (Suède); Un i ve rs ite tsbi bi io leket Faditz (Liechtenstein): Historischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein Va icrteia (Es pa gne) : Servicio de Investigación Prehistórico Várese [Italie): Mnsei Civil i Farna (Bulgarie) : Naroden arheologičeski muzej J'enezia ¡Italie): Istiiuio Véneto di Sirieii/e Lei lere ed Arti Museo Cívico di Storia Naturale Verona (Italje): Museo Givico di Storia Naturale Vilnius (U II SS); Lietuvos TSR. Motala Akademija Warszama {Pologne): Acta Microbiologica Polonica Bibliotükü Uniwersyieckn Instytut Badafi Literackkh Polskiej Akademii Natik lastytut Biologi i Dogwiadczalnfcj im. M. Nonckiegn Instytut Ghcmii Fizycznej Polskicj Akademij Nauk 1 nstytut GengniHi Polskiej Akademii Šfauk Instyitit Ilisterii Kultury Muteriabiej Polskiej Akademii Nauk Instytat Fodstawowych Problem 6w Technik i instytut Polsko-Radziecki Instytut Zoolog i czny l'olskicj Akademii Nauk Mtizem Narod owe w Warszaivie M uzeutc Ziem i Polskiej Akademii Nauk Polska Akademia Nauk Panstwpwe Mazeum Archcologicznc Polska Akademia Nuuk PoSskie Towarzystwo \reheologiczne Polskie Towarzystwo Turistyczno-krajoznawöse Rcdakcja Slayia Orientalin Sem in ari um Slawistyczne. Umwertetet Wurszawski Speleök hib WarSza ws ki Zaklad Nauk Ceologicznych Polskiej Akademii Nauk Zaklad Paleozoologii Polskicj Akademii Nauk Zaklad Parazyiologii Polskiej Akademii Nauk Weimar (Riipublicpic Democratique Alleinando): Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens Weh [Aniridie): MtlsealVerein Wels Wien (Autriebe): Anthropologische C eset ls eh a f t Bu n desd en k in al a m t Geographisches Institut der Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologisch e Bu nd esans t a 11 Geologische Gesellschaft in W icn Historisches Museum der Stadt Wien Institut für osteuropäisch» Geschichte und Siidnslforsehung tler Universität Institut für Slavische Philologie und Altertumskunde K uns t historisches Institut der Universität Wien Na t u r h i slo ris eh es Museum Niedernstcrrechische Landeshiblioihek Österreichische Akademie der Wissenschaften österreichische geographische Gesellschaft Osterreichische Nationalbibliolltek Österreichisches Archäologisches Institut österreichisches Museum für angewandte Kunst SpeiäoIügisi■ 31es Institut Urgeschichtlichcs Institut Verband österreichischer Höhlenforscher Zoologisch-botanische Gesellschaft Wiesbaden (Ii¿publique Federale de fAllemagne Occideutule): Hessisches Landesemt für Boden Forschung Wr oe.la jo [ Polog 11 c): Biblioleka Uni wersvtecka Instytnt Historii Kultury Matorialnej Katedra Archeologii Polski Muzeum EtnogToficzne Muzeam Sbinkie Polskie Towarzystwo Ludoznawcze Polskic Towarzystwo Zootogicznr Polski Zwiijzek Futomologlrzny Wroclawskie Towarsystwi» Milosnikow Historii Wroclawskie Towarzystwo Maukowe Zaklari Antropologii Wiirzburtf (II ¿publique Föderale de l'Allemagne Oecidentale): 'Universitätsbibliothek Zürich (Sllisse); * Bibliothek der Eidgenössischen Technischen Hochschule Geohotanisches ...........esinstitut Rtibel Natu rforscliende Gescllschaft Sc Ii wci z e ri sc h es Landes muscum AMERIKA AMÉRIQUE Alabama (États-L'nis) : Alabama Museum nf Natural History Albany (Etats-Unis); The New York State Library AI buque rq it e (États-Un i s) : The University of New Mexico Ann Arbor I Etats-Unis) : University Library Atlanta (États-Unis): Trevor Arnett Library Baltimore (Etals-Unis): The Library, The Johns Hopkins University Berkeley (Eta ts-Un i s) ; University of California Bloomington (États-Lnis): *Tho Slavic and East European J ou rnal Bogotá (Colombio): Academia Colombiana Academia Colombiana do Ciencias Exactas. Físicas y Naturales •Centro de Investigaciones Lingüístúias y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Bucaramaiigii (Coionibie); Facultad de Ingeniería de petrol eos Universidad Industrial de Santander Buenos Aires (Argentine): Academia Argén lina de Letras Museo Etnográfico — Biblioteca Sociedad Científica Argentina Cambridge (Étuls-Unis): Mil seam of Comparative Zoology at Harvard College Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Slavic Section at Harvard College Caracas (Venezuela): Academia de Ciencias Matemáticas v Naturales Academia Nacional de la Historia Escuda de Biología 'Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas So c i pilad Venezolana de Ciencias Naturales Cartagena (Colombie): Academia de la Historia de Cartagena de ludias Chicago (États-Unis): John Crerar Library Cincinnati (Éiats-Unis): Association of American Geographers Lloyd Library and Museum University of Cincinnati Library Columbia (États-Unis}: Lluiversity of Missouri — Library * Columbut (États-Líuis): Ohio State Museum Costa Rica ([.'osla Rica): Biblioteca de la Universidad tie Costa Rica Ciirifiba (Brésil): Instituto de Gcologia Denver (États-Unis}: U. S. Geological Survey Detroit (Sluts-Unis): Wayne State University General Library East Lansing (États-Unis): Michigan StaLe University Library Ilabana (Cuba) : Biblioteca del Instituto Nacional de Cutiura Biblioteca in en ici pal Centro de Investi gaviones Pesqueras •Instituto de Biología Houston (États-Unis): The Rice Institute Indianapolis (fita ts-Uuis) ; Uutler University Library Indiana State Library Ithaca (États-Unis): Albert R. Mann Library Cornell University Library Kansas Cíí,p/ (Etats- Lnis): Linda Hull Library — American Academy of Arts and Sciences Lakew ond (États-Unis): Cleveland Grotto — National Speleological Society La Plata (Argentine); Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Laramie (États-Unis): Library. University of Wyoming !.a Serena (Chili) : Museo Arqueológico Lamrence (États-Unis): University of Kansas Library Lima (Pérou): * Sociedad Geográfica de Lima Los Angeles (États-Unis): Southwest Museum University of California Library Madison (Étais-Unis): The Slavic and East European Journal MenHoxa (Argentine!: instituto de Arqueología y Etnología histitüt© dé Geografía Men lo Park (Étais-Unis); lT, S. Geological Survey M organ tomn (Etats-Unis); Southern Appalachian Botanical Club New Haoen (Étnis-l'ms}: Linguistic Society of America Vale University Library Nero York (Etuis-U nis): American Geographical Socicty American Museum of Natural History Columbia t diversity in the Citj id New York The New York Academy of Sciences The New York Public Library Ruck Feller Foundation Ottawa [Canada): Geographical Branch. Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Ph Hadelphia (É(ats-Untfl): Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum Van Pelt Library, University of Pennsylvania Pittsburgh (Étuls-Unis): The Carnegie Museum National Speleological Society Port-au-Prince (Haiti): 'Instilut F tanca is ii Haiti Port-nfSpain (Trinity Royal Victoria Institute Museum Pr in ceton [É ta ts-Un i s): Archaeological Institute of Araericn Quebec (Canada): *Institut de Geographic Quito (Ecuador): Museo Etnográfico de la Universidad Central Rio de Janeiro (Brésil): Academia lirasileira. de Ciencias Biblioteca Central de Univcrsidade do Brasil Biblioteca do Servido Florestal Centro de Pesquisas de Geogrufíu iti> Biasil Instituto Brasileiro de Geografía e Estatistiea Insiituto de Nutriçâo da Uuivcrsidade do Brasil Sar¡ Diego (États-Unis): Sat) Diego Society of Natural History Francisco (États-Unis) : Cave Research Associates Sania Barba rit (États-Un is} : Historical Abstracts Sania Clara (Cuha): Sociedad Científica de Espeleología Universidad Central de Los Villas Santiago (Chili): Insiituto de Geografía SSo Paulo (Brésil) : Departamento do Artjuivo do Estado Mn se u Pau lisia Seattle (États-Unis) : University of Washington Library St. A ildrerm (Canada ) ; Atlantic Biological Station Tegucigalpa (Honduras): Instituto Hondu refio de Cultura Inte ra in erica na Tucumán (Argentine): Sociedad Sarmiento Urbana (États-Unis): University of Illinois Library Vancouver (Canada).; The University of British Columbia Library Vicente Lopez (Argentine): Fytoc Washington (Etats-Unis): Library, National Academy of Sciences. National Research Council Library of Congress Meteorological Abstracts and Bibliography National Bureau of Standards National Library of Medicine Slovenian Studies Circle United States Geological Survey United States National Museum. Smithsonian Institution JCZIJA - ASIK Alma-Ata (URSS): Enercetika Ins-tituty Ku/a.k SSR-Gviym Akudt-aiijasynyn Oblastnaja biblioteka Ankara (Turquie): Turk Dil Kurumu Turk Tarih Kurumu Aigabat (URSS): Turkmenistan SSR Ylyrnlar Akademijasy Baghdad (Irak): Faculty of Medicine Iraq Museum Library flaiLii (L'RSS); Azarlmjeau SSR Elmlar Akiiilt'inij&sy.nvn Estestvenno-istoriceskij muzej im. G. Zurbadi Bangalore (Inde): The Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Calcutta (Inde): The Asiatic Society Zoological Survey of India I Jam a sens (Syrie): Aral) Academy Duianbe (URSS): Akademijni Fun hoi IISS Todiikiaton Erevan (URSS): Gitouthjounneri Akadcmia Frunze (URSS): Kyreyz SSR Jlimder Akademijasyuyn Borborduk llimij Kitcp-kanasy Ftifcuwkfl (Japon): •Kyushu Daigaku Ri-Gakubn Haifa (Israel): Israel Institute oi Technology Hiroshima [Japnn): Hiroshima Botanical Club Hong Kong (Ilong Kong): University of Hong Kong riu^ (Viet-nam): 'Laboratoire de Geologic Irkutsk (URSS): Biologo-geogratiSeskij naucno issledovatel'skij insiiiul nrj Ir-kutskom Gosndarstvonnom univcrsitele im. A. A. 2d anOVQ NawCnaja biblioteka pri Irkatskom Gosudarstvennom uiiiversi-tete Jerusalem (Israel): 1 .'Academic isrielicnne dcs Sciences el des Lettres Department of Antiquities The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan): Pakistan Coaaeil of Scientific and Industrial Research Kefar-Malal (Israel): Independent Biological Laboratories Kyoto (Japoo): The Phytopographical Society Lahore (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (lade]: Academy of Tamil Culture Government Museum Nicosia (Cyprus): Department of Antiquities Eiaireia Kypriakon Spndon Peking (Chine): The Library of Acad e mi a Sinica Pifani (hide): Rajas than Academy of Sciences Rangoon (Burma): Bii rma Research Socicty Sapporo [Jupon): Tensor Society Sngnyu (Japon): Tho Sasayama Research Room TaSkent (URSS): Akadcmija nank Uzbeks koj SSR Tbilisi (URSS): GentraTnaja naucnaja biblioteka Akademii nauk Gruzinskoj SSR Tbilisskij mateinaticeskij institut YycisLitel nyj centr Akademii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (japoa): An tropologies! Society of Nippon The Chemical Society oT japan Geographical Survey InstiLute Kobavasi Institute of Physical Rescareh National Science Museum Vallabh Vidyanagar (Intie) : Sardajr Va I lab lib h ai Vidyapeeth Yokohama (Japon): Department of Mathematics AFRIKA - AFRIQUE Abidjan (Cote d'Ivoire) : Institut Français d'Afrique Noire en Cûkj d"Ivoire Accra (Ghana): •Ghaiiu Acadoni y of Sciences ,-l/£er (Algérie): Direction des Antiquités de ['Algérie Société d'Histoire Naturelle île l'Afrique du Nord BloemfcnteUi (République Sud-Africaine) ; Nationale ïluaeum Cairo (République Arabe Unie): Egyptian Academy of Sciences institut, d'Ëgvpte National Research Council of Egypt Capetown (République Sud-Africaine) r City Library Service Con si a ni ine (Algérie): Société Archéologique Dakar (Sénégal): institut (français d'Afrique Noire Université de Dakar. Faculté des Sciences Durban [République Sud-Africaine): Durban Museum and Art Gallery Ibadan (Nigeria): •Jbadan University Library Jinja (Uganda): Last African Fisheries Research Organizatioa Khtirioum (Sudan): Geological Survey Department ¡.ago* (Nigeria): ? Nigeria Magazine Livingstone (Fédération tie R Ii od l's it- et Nyassaland): 'I he Rhodes-Livingstone Museum Lourenço Marques (Mozambique) : Inst i tu to de Invest igaçâo Cientifka de Moçamhique Sociedadc de Es tu dos de Mozambique l.ruiro (Congo); Institut pour la Reeherelie Scientifique en Afrique Centrale Nairobi (Kenya) : The Fast Africa Natural History Society Porto A'ooo (Dahomey) : Institut Français d'Afrique Noire. Centre du Dahomey Pretoria (République Sud-Africaine) ; Dir; Suid-Afrikaanse Akademie vir We ten ska p eil Kuns Transvaal Museum Rabat (Maroc): Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté do Lettres et des Sciences Sociales Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint-Louis de Séné gui (Sénégal) : Bibliothèque du Centre I. F. A. N. Michel Adansen Tananarive (Madagascar) : Institut Scientifique de Madagascar Tunis (Tunisie): Société des.Sciences Naturelles de Tunisie Yaounde (Camerouti): Institut de Recherche Scientifique du Cameroun AYSTRAL1JA, INDONEZIJA IN OCEANIJA AUSTRALIE, INDONÉSIE ET OCÉAN IE A delaide (A ustralie) : Australian Speleological Federation Ârmidale (Australie): Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Bandung (Indonésie): Koiiinklifkc Natuurkundise Yereenigiug in Indonesia Brisbanv. (Australie); Royal Society i>f Queensland Canberra City (Australie): Commonwealth Scientific arid Industrial Research Organization Djakarta (Indonésie): Dinafl Purbakuiu Republik Indonesia tlobart (Australie): The Royal Society of Tasmania Jogjakarta (Indonésie) : G adj ah Mada University Dcjja.rtmenl of Geography. Faculty of Letters Honolulu (Éiats-Unis); 'Hawaii Library Association Kneiting (Sarawak); ♦Sarawak Museum Melbourne {Australie); Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Department of Russian. University of Melbourne Royal Society ol Victoria Merbein (Australie); Commonwealth Seien ci Tic and Industrial Research Organization Hollands (Australie); •University uT Western Australia Sljdtl flj (A ustratie) : Nicholas Museum of Antiquities Sydney University Spclcol ogi cal Soc i ety Wellington (Nouvelle-Zélande) : •The Royal Society of New Zealand University of Wellington Library VSEBINA T, Organizacija Predsedstvo................... 7 Vodilni uslužbenci uprave akademije.......... 8 Uprava institutov in komisij............. 8 !!. Čiani Častna člana...................17 Redni in dopisni elani................ 17 Umrli člani.................... Anton Sovrč . -............... . ^ III. Poročila o delu akademije Delo akademije \ let» l!)t>3 +1 Inštitut za raziskovanje krasa..................41) Inštitut za geografijo.............. Kartografski zavod............... Institut Za geologijo............... Inštitut za biologijo...............02 Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije . . Oit Inštitut za zgodovino ..................70 Or Len t al i stični inštitut ,..,..,....... 80 Inštitut ra slovenski jezik $.........i , H2 Inštitut za literature .........,.,... S8 Institut za slovensko narodopisje.........90 Terminološka komisija............. Biblioteka...................97 IV. Publikacije in zamenjava publikacij..........103 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE! 'ZNANOST! IN UMETNOSTI STIRINAJSTA KNJIGA — 19&> — '¿služila Slovenski akademij* »nanosll ¡d liiiictjiuf-ii v Ljubljani — X P!' li 11. cr H1 ! v iibi^t .I -1 i k u v ¡1 lil k ,M lit v 1.11:':»1; 11' i v uri vemb r u [fl^ Oliscp 5 pni — Natlad!i UJM i miri o v