Letnik V. — Laško, december 1971 — Številka 12 (52) PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE OBČANOM Naglo se bliža 19. december 1971, ko boste volivci, ki bivate na območjih krajevnih skupnosti Radeče, Vrhovo, Zidani most in Jagnjenica-Svibno, na referendumu odločali o krajevnem samoprispevku za sofinanciranje gradnje osnovne šole v Radečah. Kakor velikokrat doslej, bodo tudi tokrat uprti v vas pogledi občanov ostalih območij naše občine in sicer zato, ker bo vaša odločitev pomemben prispevek za njihovo 27. februarja in 12. marca 1972, ko bodo tudi oni na podobnem referendumu glasovali o samoprispevku za potrebe našega šolstva. 19. decembra se boste odločali: za sprejem samoprispevka ali proti njemu; o tem ali ste pripravljeni tudi s svojimi prispevki pomagati k hitrejšemu reševanju problemov vzgoje in izobraževanja naših otrok. Napovedati izid tega referenduma je bržčas tvegano. Toda upoštevaje to, da smo se v pripravah na referendum dodobra seznanili z dejstvi, ki vsa po vrsti izpričujejo, kako resnično je gradnja šole potrebna, kako bomo zbrana sredstva uporabili, potem bi referendum skorajda moral uspeti. Mora uspeti, kajti skrb za razvoj vzgoje in izobraževanja je težka in odgovorna družbena naloga. Tako kot želita vsaka mati in oče omogočiti lastnemu otroku, da si pridobi čim več znanja, da živi v najbolj u-rejenih razmerah, tako moramo želeti vsi skupaj, da to omogočimo vsem našim otrokom v občini. Tako bodo nekoč lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da je naša današnja družba storila zanje vse potrebno in jim dala možnost, da se usposobijo za boljše in srečnejše življenje. Res je, da nas k tej obliki samo-financiranja naših skupnih potreb, silijo predvsem praktični razlogi in RADEČ IN da je samoprispevek občanov edini možen izhod iz zagate, v katero smo prišli zaradi zaostajanja pri izgradnji šol. Toda zaostanka ni povzročila premajhna skrb za ta vprašanja, temveč hitrejše naraščanje potreb v primerjavi s sredstvi, ki so nam bila na razpolago. Vsa zadnja leta pa je bil velik del občinskega proračuna in prispevkov naših delovnih organizacij namenjen prav izgradnji šolskega prostora. Zaradi tega smo morali zanemarjati mnoge druge pereče probleme naše komunalne o-premljenosti, kot so: ceste, elektrifikacija naselij, kanalizacije in vodovodi ter podobno. Res je sicer, da zbrana sredstva s samoprispevkom ne bodo zadoščala za izvedbo programa izgradnje šole v Radečah. Več kot polovico sredstev bo treba še vedno zagotoviti iz drugih virov, tako z rednimi prispev- OKOLICE ki naših delovnih organizacij, kakor tudi iz sredstev občinskega proračuna. Vendar bo za našo proračunsko potrošnjo že samo sofinanciranje nekaj več od tretjine te investicije iz samoprispevka predstavljalo veliko olajšavo, ki bo omogočila, da bomo lahko iz proračunskih sredstev vsako leto namenili več sredstev za druge potrebe na komunalnem področju. Zato boste z glasovanjem za samoprispevek za gradnjo šole, neposredno glasovali tudi za hitrejše reševanje drugih skupnih potreb v o-kviru naše družbenopolitične skupnosti. SPOŠTOVANI OBČANI! S tem, ko boste glasovali za uvedbo samoprispevka, boste neposredno tudi potrdili upravičenost poziva naše občinske skupščine vsem samoupravnim organom v naših delovnih organizacijah, da naj po svojih močeh in v skladu s sprejetimi dogovori prispevajo tudi iz skladov skupne porabe, da bi probleme investicij v osnovnem šolstvu čim hitreje in kar najbolj uspešno reševali. Če se bo referendum končal z DA, bo potrdil, da resnično čutimo težo problema in da smo ga pripravljeni reševati s skupnimi močmi in po načelu solidarnosti. Zatorej je.povsem upravičeno naše pričakovanje, da bomo za ta namen prispevali tudi nekaj skupnih sredstev, tistih, ki jih v delovnih organizacijah izločajo za skupne družbene potrebe. To je tudi pot, da od besed preidemo k dejanjem, da ne bomo samo razpravljali o socialnih razlikah in jih ugotavljali, temveč da jih bomo tudi odpravili, v prvi vrsti tam, kjer so najmanj opravičene in sprejemljive — pri naših otrokih. MIHA PROSEN PREDLOG ODLOKA ZA GLASOVANJE NA REFERENDUMU 19. DECEMBRA 1971 Na podlagi 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) in 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in 40/69) ter po odločitvi referenduma, ki je bil opravljen dne 19. decembra 1971, je Skupščina občine Laško na svoji seji dne.............1971 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka na območjih Krajevne skupnosti Radeče, Krajevne skupnosti Vrhovo, Krajevne skupnosti Jagnjenica-Svib-no in Krajevne skupnosti Zidani most za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Radečah 1. člen Za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Radečah se uvaja za območje Krajevne skupnosti Radeče, Krajevne skupnosti Vrhovo, Krajevne skupnosti Jagnjenica-Svibno in Krajevne skupnosti Zidani most samoprispevek po določilih tega odloka. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za ’“razdobje petih let/ in sicer od 1. januarja 1972 do 31. decembra 1976. 3. člen Krajevni samoprispevek se plačuje v gotovini. Vplačuje se v sklad za financiranje investicij v družbenih dejavnostih pri občinski skupščini. Predračunska vrednost del po 1. členu tega odloka je 6,000.000,00 dinarjev, s krajevnim prispevkom pa bo zbrano približno 1,850.000,00 dinarjev. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo občani: 1. ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, od honorarnega in civilnopravnega razmerja, od neto osebnih dohodkov;' 2. ki imajo dohodke od pokojnin; 3. ki so zavezanci prispevka iz o-sebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek. 5. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki In študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad, priznavalnin, kmetijske oskrbnine, pomoči za opremo novorojenčkov in nagrad dijakov in študentov na praksi, — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 800 din mesečno, — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejaynosti, če letni katastrski dohodek ne presega 800 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do o-prostitev in olajšav po zakonu in odloku o prispevkih in davkih občanov, — občani, zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih poklicev za dohodke iz te dejavnosti, katerih dohodek ne presega letno 5.000,00 dinarjev, — občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu in odloku o prispevkih in davkih občanov, razen za učence v gospodasrtvu, — občani od dohodka od stavb, — občani od prispevka v pavšalnem letnem znesku. Krajevnega samoprispevka bi bili na lasten predlog oproščeni tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 400 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. O predlogih odloča davčna uprava občine Laško. 6. člen Občinska skupščina vsako leto s posebnim sklepom, valorizira naj-nižji osebni dohodek in najnižjo pokojnino (5. člen) po poprečni stopnji dviga življenjskih stroškov v SRS v preteklem letu. Valorizacija se opravi tako, da se vzame stopnja dviga življenjskih stroškov, ki jo ugotovi Zavod za sta- tistiko SRS, dobljeni znesek osebnega dohodka oziroma pokojnina, se zaokroži na cele stotice. 7. člen Zavezanci iz 4. člena plačujejo krajevni samoprispevek po naslednjih stopnjah: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, od neto izplačanih osebnih dohodkov in pokojnine po stopnji 1 %; 2. zavezanci prispevka od kmetijstva letno od katastrskega dohodka po stopnji 1 % s tem, da vplačujejo prispevek v četrtletnih akontacijah; 3. zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 1 %. 8. člen Krajevni samoprispevek oseb iz 1. točke 7. člena obračunavajo in vplačujejo v sklad za financiranje družbenih dejavnosti v občini Laško izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Krajevni samoprispevek zavezancev iz 2. in 3. točke 7. člena obračuna in pobira davčna uprava Skupščine občine Laško. 9. člen Za izvajanje del je odgovoren poseben odbor, ki ga na predlog krajevnih skupnosti z območja, za katerega se krajevni samoprispevek uvaja, imenuje občinska skupščina. 10. člen Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka in glede olajšav se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Laško. Številka: 420-21/1971 Laško, dne .... PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN Ne pozabi: 19. DECEMBRA ODLOČAMO O PRIHODNOSTI NAŠIH OTROK! cL&to POMAGAJMO NJIM! Skrb za človeka, zlasti pa skrb za boljši jutrišnji dan našega občana, ni samo v reševanju trenutnih socialnih in ekonomskih vprašanj, pač pa tudi v družbeni izgradnji in izobraževanju mladih generacij — bodoče ustvarjalne sile naše samoupravne socialistične družbe. Prav to vprašanje je danes po Sloveniji vedno bolj občutno, zato pa tudi prisotno na vseh nivojih naše družbene strukture. Okoliščine so takšne, da si nenehno stojita nasproti velike potrebe za izpopolnjevanje našega vzgojno-izobraževalnega sistema ter dejanske finančne možnosti, ki na žalost za potrebami močno zaostajajo. 'Soočeni z dejstvom, da sedanji prostori osnovne šole v Radečah ne morejo- več zagotavljati primerne vzgoje, izobraževanja iri varstva, o-trok, se je vodstvo šole pričelo študijsko ukvarjati z vprašanjem tehnične in finančne rešitve tega problema. Tovariši v šoli so ugotovili, kaj ni, kaj je nujno na radeški osnovni šoli urediti in dograditi ter koliko bi to stalo. Vedeli so, da širša družbena skupnost vsega tega bremena ne bo mogla prevzeti, zato so se s polnim zaupanjem obrnili za pomoč občanov radeškega območja. V svojem prizadevanju niso naleteli na gluha ušesa. Pri vodstvih krajevnih skupnosti, vodstvih političnih in drugih organizacij, ter pri predstavnikih delovnih organizacij so dobili popolno podporo in razumevanje. Torej, dobro pripravljen in rea- len predlog za izboljšanje in povečanje kapacitet na radeški osnovni šoli, je dobil široko in močno politično podporo. Kot vedno se je tudi v tem primeru izkazal interes in dolžnost lastnega angažiranja pri reševanju krajevnih vprašanj. Tako se je ob upoštevanju zavesti in interesa občanov rodil dobro pripravljen akcijski pro- gram in predlog za uvedbo samoprispevka. Polet organizatorjev, program akcije ter interes in zavest občanov, so porok za uspeh referenduma in boljše pogoje vzgoje, izobraževanja in varstva naših najmlajših občanov. Bilo bi zelo napačno, če bi iniciativo in napor Radečanov iz širšega občinskega gledišča spremljali samo s simpatijami in odobravanjem, brez popolne možne politične, organizacijske in tudi materialne pomoči. Akcijo za izvedbo referenduma na območju Radeč morajo podpreti tudi občinska vodstva političnih organizacij s polno možno konkretno politično podporo. Tudi občinsko vodstvo SZDL bo samo in prek krajevnih organizacij SZDL dalo svoj prispevek v akciji. V ta namen je izvršni odbor občinske konference SZDL sprejel akcijski program, ki določa organizacijske in politične naloge funkcionarjev SZDL kakor tudi naloge članov izvršnega odbora in občinske konference SZDL. Vodstvo občinske konference se-zaveda, da bodo osnovno breme političnega in organizacijskega dela na terenu nosila vodstva krajevnih organizacij SZDL, zato bo zlasti tem potrebna izdatna pomoč od strani vodstva občinske konference SZDL, kakor tudi druge politične organizacije stoje pred veliko preizkušnjo in tudi pred veliko politično zmago. JOŽE KOS sekretar Občinske konference SZDL Laško KOLIKŠNA SREDSTVA BOMO ZBRALI V osnutku programa razvoja našega osnovnega šolstva smo zapisali, da je potrebno realizirati predvideno investicijo na osnovni šoli v Radečah v obdobju 1972—1973. Postavlja se vprašanje, ali bomo do jeseni leta 1972 zbrali dovolj sredstev, da bi z gradnjo lahko pričeli? Če bo referendum o samoprispevku uspel, o tem ne dvomimo, bomo na območju Radeč in širše okolice zbrali v petih letih ca. 1,830.000 dinarjev, kar predstavlja skoraj tretjino potrebnih sredstev. Vsem delovnim organizacijam z območja Radeč in okolice je bil posredovan predlog, da podaljšajo svoje dosedanje pogodbe o sofinanciranju investicij v osnovnem šolstvu za nadaljnjih 5 let in z 20 % povečanimi letnimi prispevki. Osvojitev tega predloga od strani delovnih organizacij bo pomenila, da bo za gradnjo šole v Radečah zbranih dodatnih 1,250.000 dinarjev, oziroma skupaj s sredstvi samoprispevka 3,100.000 dinarjev ali nekaj nad 50 °/o potrebnih sredstev. Drugo polovico sredstev v višni 3,000.000 dinarjev naj bi bil kredit, ki bi ga namensko za gradnjo šole v Radečah najela pri Republiški izobraževalni skupnosti naša občinska skupščina. Seveda tako, da bi istočasno prevzela plačilo ustreznih anuitet. Miha PROSEN POTREBE PO Kdorkoli bi si ogledal obstoječe šolske prostore, bi se po prvem vtisu morda spraševal, čemu novi, dodatni prostori. Ce pa bi en sam dan preživel v njih skupaj z učenci, bi se to vprašanje samo od sebe spremenilo v odločno zahtevo, da so novi prostori nujno potrebni, ge toliko bolj odločen pa bi bil v t/ej zahtevi vsak, ki kolikor toliko pozha/zahteve, ki se postavljajo pred današnjo sodobno šolo. Sodobna šola danes ni več kraj, kamor bi hodili učenci polnit svoje glave z vsem mogočim znanjem. Sodobna šola je in postaja vedno bolj mesto, kjer naj se mladi ljudje oblikujejo. To se pravi, da šola ni več zgolj izobraževalna ustanova, pač pa vzgojno-izobraževalna. Vidik vzgoje se vedno bolj postavlja v ospredje, posebno pa velja to za osnovno šolo. Oba vidika postavljata v ospredje učenca, ne več kot predmet, ki ga je treba vzgojiti in izobraziti, pač pa kot osebnost, ki je voljna, pripravljena in sposobna pri tem procesu aktivno sodelovati. Edino tako bomo lahko oblikovali človeka, ki bo pozneje v življenju znal misliti s svojo lastno glavo, ki bo znal logično misliti in sklepati ter bo tako pripravljen za tvorno sodelovanje v naši samoupravni družbi. Ce torej to hočemo — da pa to hočemo, o tem ni dvoma — moramo šoli in po njej tudi učencem to omogočiti. Tak način pa seveda zahteva tudi več in drugače opremljenih prostorov. Urejeni morajo biti tako, da bd učenec pod vodstvom učitelja sam lahko preizkušal, delal, ustvarjal in tako hitreje in s,am prihajal do spoznanj, zakaj tako in ne drugače. Morda samo primer: od samega gledanja in poslušanja, četudi na- tančnega in pozornega, se vajenec nikdar in nikoli ne bo naučil obrti. Le lastnoročni poizkus, voden od lažjega k težjemu, mu bo to omogočil. Mar šola ni del življenja? Prav tako pa zahteva tudi vzgojni vidik širši prostor. Gre za to, da u-čencu omogočimo razvijati vse njegove sposobnosti, telesne in duševne. To sodobna šola uresničuje z mnogimi interesnimi dejavnostmi (krožki, organizacijami, društvi), v katerih je učenec pod vodstvom mentorja aktiven ustvarjalec in obenem tudi NOVIH samoupravni faktor, saj učenci sami upravljajo s temi dejavnostmi. Vse to pa zahteva tudi ustrezne prostore, zahteva čas. Pri nas je ta dejavnost otežkočena in postaja iz dneva v dan vse bolj onemogočena, saj si dopoldanska izmena takorekoč podaja kljuko s popoldansko. Močan faktor vzgoje in izobraževanja je varstvo učencev v času, ko nimajo pouka (podaljšano bivanje). Učenec si v takih oddelkih pridobi delovne navade, kar je velikega pomena za njegovo poznejše vključevanje v delo. Pod strokovnim vodstvom se pripravlja na pouk, ima možnost za organizirano in kulturno rekreacijo (branje knjig, revij, igranje raznih iger, šport). Seveda so za to potrebni prostori. Tu pa zadenemo tudi na tiste točke, ki je na naši šoli zelo boleča. Ti učenci ostanejo v šoli takoj po pouku, zato je zanje potrebno kosilo. Zanj sta potrebni ustrezna kuhinja in jedilnica. Tega pa ni oziroma je mnogo mnogo premajhno to, kar imamo. Prav tako sploh nimamo primernih prostorov za malice. Vemo pa dobro, da je pravilna in redna prehrana eden izmed pogojev za u-spešno učenje. Na šoli poteka pouk v izmenah. Tak način učencev popoldanske izmene ne-le zapostavlja, ker je človekova ustvarjalnost dopoldne večja, pač pa onemogoča še druge stvari: ne daje jim možnosti za kabinetni pouk, zavira vsako dopolnilno in dodatno delo z učenci, otežkoča delo v TUKAJ JE IMELA SVOJE PROSTORE RADESKA SOLA OD LETA 1880 DO 1906 V TEJ STAVBI, KI JO JE ZOB ČASA ŽE MOČNO NAČEL, JE BILA SOLA RADEČE NEKAKO DO LETA 1880 SOLSKIH PROSTORIH interesnih dejavnostih, zaostruje pogoje podaljšanega bivanja in podobno. Zato bi se z dograditvijo novih prostorov izognili vsem tem nevšečnostim in pouk resnično posodobili. V interesu otrok in celotne družbe je torej, da to storimo. Prepričani smo, da je to tudi v interesu vsakega posameznega občana na našem področju. In kaj pomeni pri vsem tem majhna žrtev, ko bomo pa dosegli velik napredek! Prof. JANEZ PEŠEC Očka, mamica, — hvala za vajin glas! SOLA RADEČE OD LETA 1906 DO 1963 OTROŠKO VARSTVO V RADEČAH 19. decembra letos bomo Radečani na območju radeškega šolskega okoliša stopili k volilni skrinjici in oddali listek, na katerem bomo obkrožili naš »da«, odnosno »ne« za dograditev novih šolskih prostorov k obstoječi šoli v Radečah. Naš »da« bo pomenil, da smo se odločili prispevati 1 odstotek naših mesečnih prejemkov za dograditev teh prepotrebnih šolskih prostorov. Morda se bo kdo začudil ob besedi »prepotrebnih«, češ, saj ni še niti 10 let preteklo, ko smo postavili z nemajhnimi žrtvami to šolsko stavbo, ki sedaj obstaja. Kako to, da je že zopet premajhna? V prvi vrsti bi želel poudariti, da pred osmimi leti, ko smo dogradili šolo tako, kot je sedaj, ni bilo v celoti zadoščeno že takratnim potrebam. 2e tedaj smo se morali zadovoljiti s premajhnim. številom učilnic in smo morali nadaljevati z delno dvoizmenskim poukom.. Že takrat smo smatrali to le kot začasno rešitev in smo računali na to, da bo moralo v dogledni bodočnosti priti do tega, da bomo še povečali šolo, da bo zadoščeno vsem potrebam, ki smo jih že takrat prikazali. Med tem so nastale še nove zahteve, ki. jih nalaga današnja šola. V Radečah moramo nujno rešiti vprašanje prostorov v šoli za izvajanje kabinetnega pouka, treba je rešiti vprašanje enoizmenskega pouka, treba je rešiti vprašanje nujno potrebnih prostorov za vedno zahtevnejšo prehrano otrok v šoli, treba je misliti na to, da je treba končno tudi naši Glasbeni šoli nuditi ustanovi primerno streho itd. O tem naj drugi več povedo, moj namen je predvsem, da poudarim nujno potrebo za povečanje šolskih prostorov zaradi varstva šolskih otrok. Želim samo povedati, da bo morala šola končno postati učencu njegov drugi dom. Zakaj gre ? Pred nas se postavlja vprašanje podaljšanega bivanja učencev v šoli. Zahteve, ki jih danes stavlja šola na učenca, so tako velike, da učenci po večini potrebujejo še dodatno organizirano delo z individualno, sistematično ponovno obdelavo učne snovi pod strokovnim vodstvom pedagogov. Tu se izdelujejo naloge, tu se redno ponavlja in utrjuje učna snov. Temu obstoječi šolski prostor v Radečah ne more zadostiti. Vsi smo si na jasnem, da starši v največ primerih otrokom, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole, ne morejo dosti (pomagati pri učenju. Vse kaj drugega je, če imajo možnost, da o-troka vključijo v podaljšano bivanje v šoli. S tem so mu zagotovili varnost in mu ■ dali na j več jo možnost, da bo kos šoli. Danes se postavlja že skoraj brezpogojna zahteva, da osipa učencev, ne sme več biti, ampak da morajo redno -izdelati osnov- no šolo vsi umsko normalni otroci, ne oziraje se na njihove družinske ali socialne razmere, oddaljenost od šole itd. Mnogim lahko to zagotovi le podaljšano bivanje v šoli, ki naj nudi otroku osebno varnost v času, ko so starši odsotni zaradi zaposlitve, nudi mu pa tudi varnost v pogledu njegovega šolskega uspeha. Ne smemo pozabiti tudi na številne interesne dejavnosti učencev, ki so organizirane v raznih krožkih. Zakaj ne bi bila šolska vrata odprta tem učencem za njihovo udejstvovanje. Tudi v Radečah je vedno več družin, kjer sta zaposlena oče in mati in le prepogosto se v teh družinah pojavlja resno vprašanje, varstva teh otrok. Za predšolskega otroka je že v Radečah otroški vrtec, ki sprejme otroke takih družin vsak dan v varstvo in vzgojo. Staršem je odvzeta težka skrb, kaj se godi z otroki, ki so ostali doma. Mislim, da velja isto tudi za šoloobveznega otroka. Kdo naj rešuje vprašanje varnosti učenca, če ne sama šola, ki bo to zlahka . izvedla v razširjenih šolskih prostorih in z dobro organizacijo podaljšanega bivanja v šoli. Mislim, da bodo starši in vsi, ki jim je pri srcu napredek šolstva v Radečah in to tudi v pogledu varstva otroka, radi glasovali za prispevek. Centralna šola bo zajela tudi otroke iz celotnega šolskega okoliša radeške šole. V marsikakšnem pogledu bodo učenci iz okolice še mnogo bolj deležni koristi tega varstva in pomoči v šoli. PERGAR VIKTOR GOVORE PREDSEDNIKI Zaprosili smo predsednike krajevnih skupnosti Radeče, Zidani most, Vrhovo in Jagnjenica-Svibno, da odgovore na nekaj vprašanj v zvezi z razpisom o uvedbi krajevnega samoprispevka in o bodočih načrtih krajevnih skupnosti. Vprašanje: Z RAZPISOM O KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU STE SEZNANJENI. KAJ MENITE KOT PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI O DOGRADITVI OSNOVNE SOLE V RADEČAH? Odgovor: BRILEJ SREČKO — RADEČE — Skrajni čas je, da se zagotovi osnovni šoli v Radečah ustreznejše šolske prostore, ki bodo dajali možnost šolskemu kolektivu, da posreduje učencem te šole znanje na najsodobnejši način. S tem, ko trdim, da je skrajni čas za akcijo, nisem imel v mislih, da smo kaj dosti zamudili, prepričan pa sem, da bi bilo vsako odlašanje v škodo otrokom Radeč in okolice. ERNESTL AVGUST — ZIDANI MOST — Zamisel o dograditvi osnovne šole v Radečah pozdravljam, ker menim, da moramo v današnjem razvoju tehnike nuditi otrokom boljše učne pogoje, zlasti pa na podeželju, da ne bodo zaostajali za otroki razvitejših krajev. KRŽAN KARLO — VRHOVO — Kot tovarne in druge ustanove se morajo izpopolnjevati in modernizirati, če hočejo, da bo podjetje napredovalo ter plasiralo svoje proizvode po ugodnih cenah na trg; tako mora napredovati in iti v korak s časom ter razvojem šola, da bomo imeli v bližnji bodočnosti kvaliteten kader. Dograditev šole v Radečah ni le potreba, pač pa postaja že nujnost. Če tega ne bomo naredili, bomo utrpeli veliko škodo. Naši otroci pa bodo prikrajšani na kvaliteti pouka. FERLIČ JANKO — JAGNJE-NICA — O pripravah na referendum za samoprispevek, namenjen dograditvi osnovne šole v Radečah, smo razpravljali že večkrat na sestankih, ki jih je sklicala organizacija SZDL Radeče. Zamisel se mi zdi pametna. Upoštevati moramo, da današnji čas terja že od osnovnošolca veliko truda in znanja, ki si ga bo pridobil le v dobro organizirani šoli, s primernimi in sodobno opremljenimi prostori. Teh pa v Radečah že primanjkuje, zato se mi zdi razširitev šole nujna in neodložljiva. Vprašanje: KAJ MENITE O SAMOPRISPEVKU, KOT OBLIKI SOFINANCIRANJA SKUPNIH POTREB OBČANOV? Odgovor: I KRŽAN KARLO — VRHOVO BRILEJ SREČKO — RADEČE — Samoprispevek je edina, u-spešna masovna oblika sodelovanja vseh občanov pri zadovoljevanju njihovih potreb v kraju. Prepričan sem, da bodo prebivalci Radeč in okolice akcijo o samoprispevku za dograditev osnovne šole tudi tako razumeli. ERNESTL AVGUST — ZIDANI MOST — Z ozirom na to, da so bile izkoriščene že vse možnosti zbiranja sredstev za gradnjo šol, menim, da je ostala le še možnost samoprispevka občanov. Poudarjam pa, da je dolžnost vsakega občana, da to akcijo podpre. — Pričakujem, da bo ta pomembna akcija uspela le, če bodo pri tem sodelovali občani v obliki samoprispevka. Menim, da je samoprispevek zelo važna in pomembna oblika sofinanciranja skupnih potreb občanov, zato jo je treba podpreti. FERLIČ JANKO — JAGNJE-NICA — Moram reči, da me ideja o samoprispevku ni presenetila. Nekaj podobnega sem že nekako pričakoval. Vem, da so skupne potrebe občanov, kamor sodi tudi šolstvo, tako velike, da jim občinski proračun še dolgo ne bo mogel vsem zadostiti. Zdi se mi taka oblika sodelovanja občanov, v danih razmerah, edino pravilna in tudi možna. Vprašanje: KAKŠNA JE PRIPRAVLJENOST PREBIVALCI SKUPNOSTI SODELOVATI V TEJ AKCIJI? Odgovor: BRILEJ SREČKO — RADEČE — Imel sem priložnost razpravljati z mnogimi občani na področju Krajevne skupnosti Radeče, Vrhovo, Jagnjenica in Zidani most o samoprispevku. Na osnovi teh razprav, pa tudi sicer sem prepričan, da se bo pretežna večina prebivalcev vseh štirih KS izrekla za takšno obliko sodelovanja kot je samoprispevek, da bodo mnogi tudi sodelovali v pripravah in izvedbi te akcije. ERNESTL AVGUST MOST ZIDANI — Na območju naše krajevne skupnosti prebivalci podpirajo akcijo, ne izključujem pa možnosti, da bodo posamezniki proti takšni akciji. Potrebno bo veliko dela na terenu, predvsem pa komunistov, da bodo vsi razumeli smotrnost takšne akcije. KRŽAN E — Odkar za dogradite? zi za samop: govarjal s šega kraja. 1 posebno pa podpirajo to je bo verjeti jenci. Tem p: pojasniti nai določila usta ske skupščini občani ne bi prispevka, se bo treba pla FERLIČ J NICA — Naši ol vedno pripri raznih akciji voj kraja. ! tudi tokrat dograditev š< Vprašanje: KAJ SODITE, KAJ JE BIL NAJVECJI USPEH VA NOSTI V ZADNJIH LETIH IN KAKO SE NJENO DEI VOJU KRAJA? Odgovor: BRILEJ SREČKO — RADEČE — Menim, da je bil v KS Radeče dosežen največji uspeh v tem, da so prebivalci tega kraja množično sodelovali v vseh akcijah za razvoj našega kraja; sicer je težko govoriti o največjih uspehih. Vsi doseženi uspehi s skupnimi prizadevanji so pomembni. Občani v KS Radeče so sodelovali v akcijah pri obnovi ceste Zidani most—Radeče, javni razsvetljavi, izgradnji otroškega vrtca in ambulante. Njihova aktivnost je bila prisotna tudi pri reševanju določenih problemov na področju komunalnega urejanja kraja, skrbi za socialno ogrožene; sodelovali pa so tudi v akcijah za gospodarski in kulturni razvoj kraja. ERNESTL AVGUST — ZIDANI MOST — Največji uspeh naše krajevne skupnosti v zadnjih letih je zgraditev vodovoda za naselja: Veliko Sirje, Suhadol, Obrežje in Širje. Pomoč pri zgraditvi električnega voda na odseku Lukovca—Rimske Toplice. Zaenkrat se ta akcija odraža predvsem v zadovoljstvu dobljene dob KRŽAN K — Nedvom speh naše k zadnjih treh voda, javne vežice ter p matsko telei prejšnja leta večje dosežk nega doma ii ko Save. S 1 krajevna ski dobila. FERLIČ J NIČA — Na obn skupnosti, zli smo v zadnji dili. Elektrifi no področje, zgradili smo tirali cesto te vodov po val na Jagnjenici ji zgradili za? NAŠA S< - N iRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNE VRHOVO ičela akcija i tem v zve-sem se po-čani na-ii delavci, jo otroke, :oliko tež,-in upoko-I še posebno kcije in pa Iloka občin-;rem mnogi :anci samo-jim ga ne JAGNJE- ili doslej lelovati v lih za razda bodo idelovali in fVNE SKUP-(l PRI RAZ- ev za pri- VRHOVO največji u-kupnosti v idnja vodo-Pe, mrliške na avto-nrežje. Za m kot naj-o prosvet-ičnice presti je naša omno pri- JAGNJE- e krajevne Jagnjenici eliko nare-bilo celot-1 zaselkov, om, asfal-več vodo-tega smo usni posta- INOST OC Vprašanje: ALI NAM LAHKO NA KRATKO POVESTE NACRTE VAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI V BODOČE? Odgovor: BRILEJ SREČKO — RADEČE — V samem kraju Radeče, kakor tudi v okolici, je kot verjetno povsod drugje, mnogo nerešenih vprašanj, predvsem pa veliko teženj občanov, ki se rešujejo skladno z možnostmi. KS Radeče si prizadeva zbrati potrebe, ki so skupnega značaja za prebivalce tega kraja. Analiza takšnih potreb nam narekuje, da tudi v bodoče sodelujemo pri razvoju gospodarstva, ki daje objektivne možnosti za urejevanje komunalnih zadev, šolstva, zdravstva ipd. KS Radeče ima sedaj v programu, da se dokončno uredijo mrliške vežice, asfaltira cesta Svoboda—Laznik, postavi realni plan izgradnje , ceste Svoboda— Krakovo, uredi okolica šole in dostop v šolo ter ruši »stara občina.-« Menim, da bo potrebno v najkrajšem času izdelati tudi program zazidave »centra« in poiskati kakršnekoli možnosti, da se prične z izgradnjo obvozne tranzitne ceste, ter tako razbremeni cestišče v kraju. Z zazidavo »centra« bi skladno z možnostmi rešili problem tržnice in nasploh preskrbe prebivalstva v kraju. Predvideno je namreč, da bodo v pritličjih vseh blokov v »centru« ustrezni lokali. ERNESTL AVGUST — ZIDANI MOST — Lahko rečem, da imamo načrtov veliko, koliko jih bomo realizirali, je pa vprašanje. Prvi in glavni načrt je zgraditev ceste v Sir j e za avtomobilski promet, tu bodo prebivalci Sirja sami prispevali 20.000 din. Nadalje usposobitev ceste IV. reda Zidani most—Briše, da ne bo izpostavljena poplavam in povezava ceste do Gračnice. V Krajevni skupnosti imamo tudi 5 kmetijskih gospodarstev, ki nimajo elektrike. V načrtu imamo napeljavo tudi za ta gospodarstva, čeprav sta 2 od teh proti, da bi imela elektriko. V načrtu imamo še napeljavo za vsa naselja, ki še nimajo vode. KRŽAN KARLO — VRHOVO — Imamo veliko načrtov, toda žal, ne bomo mogli vseh uresničiti takoj. Osredotočili se bomo na glavne, kamor nedvomno sodi ureditev kanalizacije. Vse drugo lahko še malo počaka. FERLIČ JANKO — JAGNJE-NICA — Pri nadaljnjem razvoju kraja je potreb več kot dejanskih Vprašanje: možnosti. Zato bom omenil le nekatere: v Svibnem, kjer je Prosvetno društvo zelo aktivno, bo pri šoli treba prizidati prostor za oder in še nekatere druge prostore. Izboljšati cestno povezavo Svibno—Jagnjeniča. Na Jagnjenici si nameravamo urediti javno razsvetljavo v dolžini 800 do 1000 metrov. POVEJTE NAM. PROSIMO, KATERI SO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ PERECI PROBLEMI VAŠEGA KRAJA IN KAKO BI JIH REŠILI? Odgovor; BRILEJ SREČKO — RADEČE — Na vprašanje o najbolj perečih problemih našega kraja cipam, da sem odgovoril v odgovoru na prejšnje vprašanje. Mislim, da je mogoče vse navedene programe uresničevati skladno z ekonomskimi možnostmi kraja in občinske skupščine; razen pri reševanju tranzitne ceste, kjer gre za republiško investicijo. ERNESTL AVGUST — ZIDANI MOST — Največji problem našega kraja je kombiniran pouk v šoli, ki ne nudi otrokom tistega kot bi lahko, nadalje prevoz otrok v Radeče, ki obiskujejo osemletko, fluktuacija strokovnega kadra — predvsem mladi, kar je problem predvsem v delu družbenopolitičnega življenja, ker pretežno visi vse delo na upokojencih. KRŽAN KARLO — VRHOVO — Trenutno je največji problem našega kraja, neurejene ka- Vprašanje: KAKO MENITE, OSEBNO, BO REFERENDUM USPEL? Odgovor: BRILEJ SREČKO — RADEČE — Težko je zanesljivo napovedati uspeh referenduma, sem pa prepričan, da se občani z vso odgovornostjo zavedajo, da je predvsem od njihove dobre volje in pripravljenosti odvisno vprašanje sodobnejšega izobraževanja in vzgoje naših najmlajših. Uspeh bo vsekakor odraz zavesti občanov in prepričan sem, da je ta zadovoljiva! ERNESTL AVGUST — ZIDANI MOST — Osebno menim, da ob dobrem informiranju prebivalcev in angažiranju vseh dejavnikov v kraju referendum uspel. nalizacije. V izgradnjo tega prepotrebnega objekta bo treba vložiti ogromno dela in denarja. Čeprav bo občinska skupščina pri tej investiciji sodelovala, bo težko, ker nekateri občani smatrajo, da je to delo odveč. Pri tem pozabljajo, kakšne nevarnosti prinaša neurejena kanalizacija in kako to škoduje zunanjemu izgledu in urejenosti kraja. FERLIČ JANKO — JAGNJE-NICA — Velike težave imamo z vzdrževanjem cest IV. reda, ker so vse v hribovitem predelu, zato pogosto ob neurju odnaša voda gornji sloj. Tudi vzdrževanje mostov preko Sopote predstavlja za naše slabe finančne možnosti veliko breme. V zadnjem času imamo težave z redno oskrbo električne energije. To skušamo urediti z Elektro Trbovlje. In končno je problem pokopališkega zidu na Svibnem še vedno odprt. U-pam, da ga bomo ob pomoči občinske skupščine Laško, prihodnje leto dokončno rešili. KRŽAN KARLO — VRHOVO — Moje osebno mnenje je, da bo referendum uspel. FERLIČ JANKO — JAGNJE-NICA — Menim, da je treba občanom pravilno prikazati potrebo po dograditvi šole, kajti s tem bodo naši otroci deležni boljšega in kvalitetnejšega pouka in se bodo lažje vključili v šole druge stopnje. Tovariši predsedniki, hvala za odgovore! Razgovor vodil: MILAN JESENŠEK VPD RADEČE IN NJEGOVIH 20 LET Tečejo zadnji meseci letošnjega leta in pomembne zgodovinske obletnice vstaje narodov Jugoslavije zoper fašistične okupatorje. V spomin na ta zgodovinski dogodek prirejajo delovni ljudje širom domovine razne prireditve, s katerimi izražajo in manifestirajo privrženost miru in sožitju med narodi in istočasno pripravljenost, da ponovijo tak zgodovinski korak zoper vsakega agresorja. Tudi Ra-dečani smo s svojimi prireditvami in z delom prispevali, da se to zgodovinsko leto čim dostojneje obeleži. K temu lahko dodamo še krajevno akcijo, s katero se Radečam in okoličani odločamo za pomemben sklep o samoprispevku za gradnjo šole. Glede na namen, s katerim Radečani in okoličani sprejemamo in izvršuje- mo koristne ideje, sem prepričan, da bo tudi ta akcija uspešna manifestacija enotnega nastopa vseh naprednih sil, ki s ponosom gledajo v jutrišnji dan. Tudi VPD se kot delovna organizacija čuti član tega kraja, ki mu v tem času poteka 20 let njegovega delovanja. Dom je republiška ustanova in kot zavod spada v upravni organ Republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo (RS POU). Ker je edini te vrste v republiki, sprejema vse mladoletnike iz Slovenije, katerim sodišča izrečejo varstveni uprep oddaje v VPD. Nadzorstvo nad izvrševanjem varstvenega ukrepa izvajajo sodišča in RS POU, šolsko in poklicno izobraževanje pa tudi Zavod za šolstvo SR Slovenije. Dom ima kapaciteto za 130 gojencev fantov in deklet. Razdeljeni so v vzgojne skupine, ki jih vodijo vzgojitelji. Program vzgoje temelji na splošni ali socialni (družbeni) vzgoji, šolskem izobraževanju in poklicnem usposabljanju. Šolski pouk se izvaja po programu za odrasle, vendar samo od 5. oz. od 6. do 8. razreda. Manj kot 5 razredov nima skoraj nobeden gojenec. V 20 letih je uspešno končalo 8. razred 244 gojencev ali 6 % vseh gojencev, ki so bili v domu. Za uspešno zaključeno šolo prejmejo gojenci spričevalo, iz katerega ni razvidno, da so se šolali v VPD. Ta jim daje pravico, da lahko nadaljujejo izobraževanje na srednjih in poklicnih šolah. Poklicno se gojenci usposabljajo v učnih delavnicah, ki nosijo ime ROD. Vključeni so v redno delo, kjer se najprej navajajo na delovne navade in se usposabljajo v priučene in polkvalifici-rane delavce. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje, nadaljujejo strokovno usposabljanje na zunanjih poklicnih šolah. Zadnje leto delavnice organizirajo pod pokroviteljstvom zavoda za varjenje — podružnica Maribor mesečne varilske tečaje. Tečajniki preizkušajo znanje iz varilske stroke pred strokovno komisijo pokrovitelja, ki jim za uspešnost izda u-strezno potrdilo. Te stroke usposobljeni gojenci se po odpustu iz doma lahko zaposlijo. V 20 letih je naredilo izpit za priučene delavce raznih strok 357 gojencev, na Delavski univerzi pa 12 za pol-kvalificirane delavce. Vajeniško dobo je uspešno zaključilo 148 gojencev. Zaradi poudarka vrednosti dela in vzpodbude za njegovo kvaliteto med gojenci, sodelujejo delavnice z mnogimi delovnimi organizacijami s številnimi proizvodnimi uslugami. Tako široko in pestro izbiro proizvodnih storitev narekuje dinamičnost za vzpodbudnejši odnos gojencev do dela in usposabljanja. Za delovne uspehe prejemajo gojenci denarne nagrade, iz katerih si nabavljajo svoje drobne potrebščine, ali pa jih hranijo za čas, ko odidejo iz doma. Čeprav je kolektiv doma od svojega začetka zrasel od 28 na sedaj 82 delavcev, še vedno primanjkuje kadra, predvsem z višjo in visoko izobrazbo. Samo za vzgojitelje je prostih 6 delovnih mest, v nadaljnjih treh letih pa drugih 6. Od dovoljnega števila vzgojiteljev-pedago-gov je v mnogočem odvisna uspešnost vzgojnega dela. Glede na take potrebe teh strokovnih delavcev, so velike možnosti zaposlovanja v domu, zlasti še perspektivno, če upoštevamo nadaljnji razvoj doma. Mladim Radenčanom in okoličanom se nudi zanesljiva možnost za- poslitve, pri študiju pa morda tudi štipendija. V 20-letnem obdobju je družbena skupnost vložila precejšnja sredstva v usposobitev objektov doma za ustrezno življenje, delo in učenje gojencev. Največja gradbena urejevalna dela so bila v letih 1952 do 1957 in potem 1965, nadaljevala pa so se od 1967 do 1970. Vsi prostori ,so centralno ogrevani in dobro vzdrževani. V zadnjih petih letih je bilo za to porabljenih okrog 3,500.000,00 din. Kolektiv doma pa teži za nadaljnjim razvojem, ki naj bi omogočil lažje in učinkovitejše vzgojno delo. Domu so potrebni novi prostori za boljše razmestitve gojencev v manjše vzgojne skupine. Potrebni so mu novi delovni prostori za sodobnejši tehnični pouk v šoli. Tudi delovni prostori več ne ustrezajo in je nujno vsaj za kovinsko stroko čimprej zgraditi novo halo. Te vrste dejavnost je zelo razvejana in za gojence najbolj zanimiva, zato jo je treba stalno prilagajati novim tehnološkim dosežkom, kajti preveliko zaostajanje bi pomenilo med gojenci zmanjševanje zanimanja in vrednosti dela in strokovnega usposabljanja. V programu urbanizacije kraja Radeče bo nujno upoštevati tudi prostor, na katerem se bo razvijal VPBJ. Glede na njegov pomen in obseg, ni mogoče misliti na njegovo prestavitev, ker bi sedanje ekonomske razmere to breme težko prenesle. Smatram, da je rhožno le pametno programiranje prostora za njegove nove gradnje. Pravtako je potrebno in tudi možna še hitrejša povezanost doma in kolektiva s krajem in občani ter obratno. Perspektivni 100-članski aktiven kolektiv delavcev pa kraju tudi nekaj pomeni. Zamisel o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev šole v Radečah ni nova. Nastala je iz resničnih potreb sedanjega trenutka, ki terja vsestransko razgledanega in izobraženega človeka. Danes je potreba po znanju, kot posledica izredno naglega razvoja znanosti, tehnike in drugih ved tako velika, da klasična metoda poučevanja v osnovni šoli, ne morejo več zadovoljevati. To plemenito idejo podpiramo, in pričakujemo močno podporo in sodelovanje prebivalcev Radeč, Zidanega mosta, Vrhovega, Jagnjenice in Svibnega ter drugih manjših krajev širšega radeškega območja. Zavedati se moramo, da je dobro in lepo vzgojen človek manj dovzeten za razne negativne pojave in stranpota, ki jih danes ponujata slaba družba in ulica. Tega pa lahko v veliki meri obvaruje prav šola, zato ji zaupajmo in jo podpirajmo. JANEZ PETJE ZA VSE: ZA UČENCE IN VZGOJITELJA SODOBNI DELOVNI POGOJI ZAGOTAVLJAJO USPEH NA REFERENDUMU BO NAŠ ODGOVOR: ZA MLADINA IN SAMOPRISPEVEK Ugotavljati ali opisati misli in občutke, ki se porajajo mladim, ko razpravljamo v samoprispevku za zgraditev novega trakta osnovne šole v Radečah in na podlagi poznavanja le-teh sklepati tudi o odzivu nanje, ni težko. Težko ni, če nam je jasno, da so mladi v prvi vrsti tisti, ki vidijo v napredku, boljšem jutrišnjem dnevu in socialistični demokraciji osnovne cilje naše družbe. Mladina je ob vprašanju »za« samoprispevek ali »proti« njemu postavljena tudi v popolnoma specifičen položaj, zaradi katerega se bodo verjetno posamezna mišljenja izob- OTROCI SO likovala do dokončnega »za« hitreje in močneje kot kjerkoli drugje. Pod specifičnim položajem razumemo dejstvo, da smo vsi, ki nas danes druži ime mladina, občutili na lastni koži probleme prevelikega števila u-čencev in premajhnih učnih prostorov, probleme, ki se danes zopet pojavljajo in se bodo v prihodnjih letih še potencirali. Vsi se še dobro spomnimo, s koliko več volje smo se učili in kako boljše uspehe smo dosegali, ko smo se pred leti »preselili« v novo šolo. Pod specifičen položaj spada tudi naša starost. Zavedamo se, ‘da smo v takih letih, ko bomo PISALI... prej ali slej postali starši, če še nismo in da bodo ravno naši otroci tisti, ki se bodo ali dušili v slabem zraku prenatrpanih razredov, če nove šole ne bi zgradili, ali pa bodo uživali prednosti modernega pouka, če bo šola zgrajena .O tem ali bodo naši otroci obiskovali novo ali staro šolo, bomo odločali tudi mi. Odločali bomo torej o sreči naših otrok. Že samo to je dovolj tehten in velik razlog, da se bomo vsi mladi Radečam odločili za samoprispevek in s tem za novo šolo. MLADINSKI AKTIV RADEČE 19. DECEMBRA MASA DOLŽNOST »ZA« Občani krajevno šolskega območja Radeč bomo 19. decembra odločali o dodatnem samoprispevku za dogradnjo in ureditev naše šole in izpopolnitev varstvenih prostorov o-trok, ki je nun j o potrebno. Pri odločanju in oddanem glasu tega dne nas mora voditi osnovna misel reševanja tega problema, to je, da se pri otroku začne oblikovati njegova osebnost že v zgodnji mladosti, da njegovi prvi osnovnošolski koraki lahko zelo temeljito odločajo o njegovem poznejšem življenju in s tem v zvezi tudi na okolico, v kateri živi. Zato tukaj ne moremo več govoriti o naši solidarnosti, temveč že o naši odgovornosti, ki jo prevzemamo do naše mlade generacije. Sodelovati smo dolžni vsi. Tudi tisti, ki še nimajo potreb po varstvu v šoli, pa jih bodo še imeli, kakor tisti, ki jih imajo ali pa tisti, ki so jih že imeli. Naša skupna naloga in skrb bodi: boljši uspehi pri boljših pogojih na vseh nivojih vzgajanja naše mladine. Naš prispevek, 1 % od osebnih dohodkov, sam po sebi ne bo reševal dogradnje ali izgradnje načrtov, temveč bo aktiviral le dodatna sredstva, ki bi sicer ne bila dosegljiva, in skupno s pogodbenimi obvezami, ki jih podjetja odvajajo v te namene in najetimi krediti, le omogočil izvršiti v bližnji prihodnosti planirano povečanje. Z našim samoprispevkom bomo istočasno ves čas aktivno sodelovali z občutkom, da koristno delo pospešujemo in kontroliramo, obenem pa se zavedali, da s tem bogatimo in dajemo boljše osnove celotnemu kraju, v katerem živimo in tudi našemu podjetju z ozirom na perspektivni razvoj in njegovo širitev. ZATO BOMO TA DAN SKUPNO Z NAŠIMI PRIJATELJI IN NAŠIMI SOSEDI ZA ODLOČNI — »DA«. STANE KOSELJ , A cLgJLv ? jjo OLSl/ -pnjitaivv*!* ^i^cLolUo- LJUxrvsAJp. O&JLIUt- AA/ nuJLo aK fejXo- /woLxr' fr .AJuJjlx OK yJKUxrrJt/LTvAxrvv, An-rJČr Z&Arrfrjil iisdkl oKZa^qJLcJU . ^löJkAo- — A*ak i 'E'-Ox I/l xyi^JvovO ttiÄüL Orvajlo-<^«x ■‘ov /Jr ALcJtu. iolÄO-- JUx AOVpJLÜÜz OK XoL, on^OW h . ilty tJj °t#-| o>A^/ 300 ■cUx'/vCS/'^A/'K JU >yvAo-OoAu ypO- JLirvx /CTclx -'Vvo^*' /plcL«,. ^ ibxwv ^ /VOI rCofyJtsrS, jckILoc^Sm (VcJUižvoiv/, . ,Up