Dolenjske Novice izhajajo TRiik delrtek ; ako : ; je ta tlaii praznik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto 8 K, za pol leta 4 K. NaroČiiiDa za NemËyo, Kosuo in druge evropske drïave zuaga 8'50 K, za Ameriko 9*00 K. List ill oglasi N6 pliuuijejo iinprej.
Vrh dopise, iiarui^tiiiio iu oznanila sprnj«uNi tidbanm J. Ki-ajec iiasK
Manifest Narodnega Veča.
Belgrad, (;. decembra. Pied.sedst?o Narodnega Veča Slovenccv, Hrvatov in Srbov razglaša sledeče;
Na poillagi sklepa Osrednjega odbora Narodnega Veča % dne 24. novembra 1918 je proklatniralo posebno odposlanstvo Na-lodiiega Veča dne 1, decembra 1918, ob 8. mi zvečer v svečani adiesi tia prestolonaslednika Aleksandra zedinjenje celoknp-nega naroda Slovencev, Hi vatov in Sibov v edinstveno jugoslovansko drŽavo pod vlado kralja Petra L, odnosno prestolonaslednika Aleksandra kot regenta.
V	novi državi se mora takoj organizirati ministrstvo za vse veje javne uprave, sestaviti skupno narodno predstavništvo kot provizorna legislativa, ki ostane v veljavi do koustitnante. Dokler se ne skliče konstitnanta, ostanejo v veljavi vse dosedanje pokrajinsko vlade, v kolikor poedini resorti ne prekoračajo edinstvene kompetence. Pi'estolonaslednik je. prevzel v svojem , svečaneiti prestolneiii odgovoru rcgentstvo in bo sestavil edinstveno vlado.
S tem aktom je prenehala funkcija Narodnega Ve6a kot vrhovne suverene oblasti (ifžave SflS. na toritorijii bivšo Avstrije-Ogrske.
S sestavo ministrstva bo prenehala tudi administrativna fiiukcija Narodnega Veča, ki jo bo vodilo predsedstvo Narodnega Veča v sporazumu s srbsko vlado.
Z dne 1. decembra 1918 tvori celo-ku])ni naš narod slovensko-lirviifsko-srbsko edinstveno državo pod regentsvom njegovega kraljevega veličanstva prestolonaslednika Aleksandra.
V	Belgradu, 3. decembra 1918.
Za predsedstvo Narodnega Veča: Dr. A. Pavelić, 1. r.
Svetozar IVibičevič, 1. r. General Pešić, 1. r.
Pozdrav Narodne vlade regentu Aleksandru.
Narodna vlada SHS v Ljnbljaiii je poslala dne 4. dec. 1.1. regentu Aleksandrn sledeči brzojavni pozdrav :
Njegova Kraljeva Visokost regent Aleksander,
Belgrad.
Narodna vlada SHS v Ljnbljani pozdravlja z iskrenim navdušenjem državno ujedinjenje Vseh Srbov, Hrvatov iu Slovencev pod regentstvom Vaše Kraljeve Visokoflti. Načela svobode, bratstva in prave demokracije, izražena in naglašena v proklamaciji Vaše Visokosti, so nam dragoceno poroštvo srečnega razvoja ter lepe bodočnosti troedinega naroda. Še posebno vdano zalivalo si usojamo pa sporočiti za blagohotno in tolažilno obljubo najodlič-nejše branitve celega etnografskega ozemlja SHS, zlasti tudi iia naši severni iu zapadni meji, kjer naši bratje prenašajo sedaj po vsem štiriletnem vojnem trpljenju gorje neznosnega nasilstva okupacije. Živel jugoslovanski Trst, jugoslovanska Goriška in Istra! Bog blagoslovi ujedinjeno Jugoslavijo 1 Bog Čuvaj kialja Petra iu regenta Aleksandra!
Narodna vlada SHS v Ljubljani.
Pogačnik, predsednik.
Narodni praznik Jugoslavije.
Belgrad, 5. decembra, (Lj. kor, nr.) Narodna vlada v Ljnbljani je prejela iz Belgrada sledečo brzojavko:
„Za popularizacijo in svečano proslavo zgodovinskega dogoiika ujedinjetija naroda SHS odreja predsedništvo Narodnega veča sledeče:
1.)	Dan 1. december se proglaša za narodni praznik,
2.)	Ta praznik so ho tekočega leta radi prometnih ueprilik praznoval izjemoma dne 14. iu 16. decembra.
3.)	V soboto 14. decembra se praznuje v vseh šolah, tako da bodo povsod
predavanja o znamenitosti in sreči narodnega zediiijenja edinstvene države SHS.
4.)	Zvečer istega dne se ima potoni vojaških oblasti odrediti, da se vrše tamkaj, kjer se naliajajo vojaške posadke, svečani obbodi z godbo. Priporoči se privatni inicijativi dru.štev, da tega ali naslednjega dne prirede svečane akademije, narodne skupščine, svečane gledališke predstave ali sličuo, da se na ta način široki sloji seznanijo z dogodkom.
Dne 15. decembra naj se oblasti sporazumejo z verskimi predstojniki, da se dogodek proslavi v cerkvah z molitvijo, s svečanim Te Deum in z blagoslovom.
5.)	Čitaiiju adi'ese Narodnega veča in odgovora regenta Aleksandra med službo božjo morajo prisostvovati vsa oblasCva iii šolska mladina. Narodna društva naj se pozovejo, da se korpiu'ativno z zastavami udeleže službe božje. Vojaškim oblastvoni naj ae nai'OČi, da ta dan prirede svečano paiado.
0.) Zvonovi naj zvone, in na sedežu vlad naj se izstreli iz topov 101 strel. Na vseh javnih iu po možnosti ua zasebnih poslopjih naj na dan proglašenja tega dogodka vihrajo slovenske, hrvatske in srbske zastave.
7.) Priporoča se, da pošljejo vlade vsem župnim uradom, vakufstvoni, mea-rinskini poverjeništvoni itd., iu vsem Šolam brzojavno okrožnico, v kateri naj bo kratek Življenjepis duiastije Karadžordževiiiev in njihove zasluge za ujedinjenje naroda. Omeni naj se tudi dosedanje delo naših prvoboriteljev za ujedinjenje naroda,
Poroèiiodr.Koroâca o svojem poslanstvu v Ženevi in Parizu.
Zagreb, 4. decembra. V včerajšnji seji Narodnega veča je izvajal dr. Korošec sledeče: V Ženevi, kakor v Parizu, so se vršile za nas Jugoslovane zelo važne konference, O poteku teh pogajanj sem pošiljal reduo brzojavke, od katerih pa niti
v
ena iii dospela na kraj, kamor je bila namenjena. S tem se je zelo otežkočalo delo iu položaj je postal neznosen, ko so se začeli vsled mednarodnega položaja in nujne potrebe v Ženevi razgovori z ministrskim predsednikom PaŠičem in predsednikom Jugoslovan, odbora dr.Trumbićem o ujedinjenju jugoslovanske države in ustanovitvi skupne vlade. Vsi naši prijatelji v inozemstvu, med njimi najvišje evro-pejske osebnosti, s katerimi sem stopil v stik, so mi priporočale, naj čimprej izvršimo naše ujedinjenje s Srbijo, kar smo potem poskrbeli z znanim ženevskim paktom, ki se je izvršil v sporazumu s PaŠičem, kot z načelnikom srbske vlade iu z opozicijo-nalnimi .sti'ankami ter člani jugoslovanskega odbora. Glavni, pozitiviti rezultat tega do-gov()ra je točka o sestavi skupne vlade, Sklt-p osrt'dnjega odbora Nai'oduega veča z dne 24. novembra pa pomenja še daljši iu boljši korak napiej v vprašaigu euotuo države in jaz se z veseljem pridružujem temu koraku, ker sem si podobnega sklepa že dolgo želel.
Z Žtiiieve je dr. Korošec odšel v Pariz, kjer je bil presrČno sprejet v najvišjih krogih. Posvetoval se je z ministrskim predsednikom Clemenceaujem in zunanjim mitn'strom Pichonom, Obiskal je zastopnike časopisja In voditelje raznih političnih, strank. Povsod je zastopal odločno jugoslovanske interese proti italijanskemu imperijalizmu ter dobil povsod vtis, da goje vsi iskrene simpatije za našo 'pravično stvai'. Londonski dogovor res veže Angleže in Francoze, ne veže pa Amerike. Treba je naglašati napram temu londonskemu dogovoru, da tudi Italija s svoje strani ui izpolnila vseh onih dolžnosti, ki jih je v tem dogovoru pievzela, da zato tudi ni izključeno, da bosta Anglija in Fiancija zahtevali revizijo tega pakta.
V Parizu je stopil v stik dr. Korošec tudi z ameriškim zastopnikom in osebnim prijateljem AVilsona, polkovnikom Housejom. Tudi napram temu je zagovarjat našo narodno stvar ter odnesel jako ugoden vtis. IVom njega je zapiosil ameriško vládo, naj pošlje v Jugoslavijo hrane za kakih
Oderuh,
v mestu N... v Gosposki ulici na oglu je stal pred vrati svoje prodajalnice zlatar Reb. Stal je v stari, oguljeni, sivi suknji iu velikih klobučinastili copatah, na glavi je imel zamazano, sivo čepko, pod čepko dvoje motnih očes, pod očmi modrikast nos, pod nosom od tobaka okajene sive brke, a pod brki srajco — ta je bila, kakor da je vznikuila iz dimnika.
Gospod Reh jc stal torej pred vrati in gledal po ulici gorindol. Piižgal si je cigaro. Sedel sem bas tedaj v gostilni nasproti in kosil.
„Gospod krčmar, kdo je oni gospodin tam?" vprašam.
„Zlatar Reh, Ali ne brigajte se zanj, PokršČen Žid je, hodi v našo cerkev, daje za sveče — pa zaman: — škoda one vode, s katero so ga oblili p« glavi pri svetem krstu!"
„No, ito, gospod, poznam tudi jaz mnogo pokatoličanjenih Židov, ki so pa hvalevredni in dobri kristjani."
„Mogoče," skoiin'zgiie gostilničar z rameni, „da je med njimi kaj belih vran, ali ta tanile, to je sova, to je živa ujeda! Samo da hi ga poznali! Pokatoličauil se je radi žene, da je z njo dobil hišo. Ali za leto dni je zapodil ženo, ko jo je do dobra oskubel, od sebe. Sedaj je strašen oderuh."
„Spoznati ga hočem!-' rečem. „Žena me je poprosila, da ji naj kupim srebrn križec za vrat. Pojdem torej k temu Rehu, in videl bom, kakšna je ta ptičica?!"
Plačam in odidetn k zlatarju.
„Dober dan, gospod!" pozdiavim.
„Česa želite? Hvala! Ne kupim ničesar."
„Saj ne prodajam ničesar, kupil bi rad nekaj."
„Vi od mene?! O Jehova, Ampak vi ste nekak trgovec!"
„Jaz trgovec? Nikdar v življenju. Imam drugo obit!"
„Toda katero?' me vpraša z vzhi-čenjem zlatar.
„To vas pa piav niČ ne skibi. Požurimo se tedaj. Prišel sem k vam po eden križea"
„Križec? O sveti Jeruzalem I imam križcev, krasnih križcev. Toda kakšnega bi vi radi? Izvolite samo notri stopiti."
Stopila sva v prodajalno.
„Srebrn križec hočem — za vrat — za žensko."
Gospod Reh me pomenljivo pogleda in reče: „Pri meni dobite samo dobro blago!"
Ostro sem ga pogledal.
„Oh, Jehova! prosim, samo tako sem rekel. Prosim, dragi gospod, poglejte te križčke! Oj sveti Jeruzalem! ni-li to milina? Ni-li to divota? Kaj? Pri očaku Abrahamu! niti gospoda Škofa bi ne bilo siam takih križcev. A kateri vam bolje ugaja? Vsi so lepi — toda, Jehova, kaj govoriva o tem ! — No vsakdo ima svojo obrt! Ali ne?" me je ošvignil z očmi.
Pogledam križce.
„No, ta se mi dopade."
Gospod Reh vzame križec v loke, ga gleda z zaljubljenim pogledofii,. poljubi in reče: „Oj sveti Jeruzalem, vi znate izbirati! Verujte mi ali ne ^ ta križec
mi je izmed vseh najdražji — sam ne vem, zakaj. Imam tudi dražjih, večjih — ali ta mi je najdražji! Pri očaku Abrahamu! samo poglejte, kaka krasota je to!"
„Toda, koliko ga cenite?" sem vprašal.
„Koliko ga cenim?' se zareži zlatar, se po kmečki usekuivši, „o sveti Jeruzalem! težko mi je reči, Da nisem trgovec, rekel bi: ne dam ga za nič na svetu, ker se mi tako dopade! No ker pa moram prodajati, hočem vam reči čisto pošteno. Dam vam ta križec, ker ste pogodili mojo prodajal-nico, na pol zastonj ! Dajte mi tri goldi-jiaije, pa ga imejte. Pri Jehovi! med brati je vreden šest!"
„Kaj?" sem dejal začudeno, „tri gol-diuaije? Goldinar in pol vam dam — več ne!"
Zlatar izbuli očesa: „Pii Abialiamu! prosim vas, od kod ste vi?"
Povedal sem mu odkod in vprašal: „Zakaj ?"
„Kaj pri vas ceste s srebrom sipljete, da ga tako malo cenite! O sveti Jeruzalem!"
(Dalje sledi.)
pet milijonov piebivalcev, obleke in obutve pa za kakili sedei» milijonov pvchivalcev, kar mu. je bilo nidi obljubljeno. V Parizu je obiskal tudi angleškega in italijanskega poslanika t-er jima lazložil jugoslovansko stališCe. Povsodt jo poizkušal vzbuditi zanimanje za našo stvar, pojasnjeval je naše raznterje do bratske Srhijc ter porabil priliko, da je na nekem shodu radikainiU so-cijalistov v Parizu, ki tvoi'ijo največjo stranko v francoskem pailamentii, informiral javnost o jugoslovanskih asi)inicijali. Dosegel je, da je stranka sprejela lisolu-cijo, da spremlja s simpatijami naša narodna sti'emljenja in da obsoja italijanski impei-ijalizem.
Na poziv osrednjega odbora Narod-niiga veča je 26. novembia zapustil Pariz, kjer sta ostala še Tiumbié in Pašić.
Osrednji odbor Narodnega veča je vzei predsednikovo poročilo na znanje iit je na predlog dr. BudisavljeviČa soglasno sklenil, da se beleži v zapistúku dr. Korošcu priznanje za njegov 'trud.
Franjo Neubauer:
Krik ljubezni.
Končan je boj! — Pielita kri od zém^e do nebá kriíi! Cvetice v zemlji vpijejo, da na pomUd zaklijejo in v/rastejo — krvave! Kričijo vrane, da dovolj nasitil ptice je pokolj.
V	brlogih, skritih sred goščave rijjove zver: „Dovolj je hrane
za nas po zemlji vsej poklane!" —
Končan je boj I — Domov se vrnil skrban je mož in ženin zvest, ki tuji svet ga ni zagintl, ni zmotil blesk ga tnjih mest. Slavi presrečna domovina vrnitev dj'agih ji sinóv. Ne brusi mečev se ostrina, ne bruha ognja cev topóv.
Vse mirno! — Vse V — Povejte, bi'atjc, stavi ljubezen že svoj dan? Ste vsi prišli kot mirni svatje, da čas mirù bo piaznovan? Ste Čit globiiko zakopali, plevel iz duše izruváli? Ste pogasili besno strast, ki v prsih vrela je kipéča? Ste vžgani le za doma čast, vas le njegova vnema sreča? Oj kliče nam veliki čas: „Gospod me je poslal med vas! Ostanem vekomaj med vami, če ne odženete me — sámi!"
Sinovi mi velikih dni bodimo kakor čas veliki, da mitvih ne odpró oči
V	grobovih speči mučeniki, da v nas pogleda ne iipi'0, da no zakličejo strašnó: „Zakaj, zakaj smo krvaveli in muk stotisoč pretrpeli?! Zakaj nas krije težka prst. Če vi pa nočete vstajenja,
če spet iz domovinskih vrst morilci stopajo življenja?!"
Oj bratje, sloga nas roti in kri mučencev nas zaklinja: „Kdor zdaj bi ogenj vžgal strasti, prokletstvo naj sega spominjal"
îîf
Narodni praznik v Novem mestu.
Da se zgodovinski dogodek ujedinjenja naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov popularizira in svečano pro.slavj, se vrátó v celi jugoslovanski dižavi SHS*'soboto in ne-dL'(j(>, dne 14. in 15. decembra, sijajne slavnosti. V Novem mestu se bo vršila po sledečem sporedu:
V	sobolo 14. dec, je v pi vi visti šolski praznik, ki se bo obhajal v vseh tukajšnjih šolah. Ob pol 9. uri dopoldne je v frančiškanski cerkvi skupna sv. maša gimnazijcev in učencev in deklic ljudske šole s svojimi gg. profesoiji, učitelji in učite^icami. Pred mašo se prečita adresa Narodnega veča in odgovor I'egenta Ale-ksandj'a. — Ob 1.0. uri se zbero vse lole z učitetjstvom v telovadnici drž. gimnazije, kjei' se više govori, predavatija in deklamacije o znamenitosti narodnega zedinjenja edinstvene drŽave SHS in o delovanju naših piToboriteljev za zedinjenje jugoslovanskih narodov. Slovesnost ima povzdigniti petje narodnih in domoljubnih pesmi. Isti dan je seveda pouka piosti dan.
V	soboto zvečer ol> pol 8. uri se vrši obhod z godbo in bakljado po mestu s spreiiiljevanjem domoljubnega petja. Odiiod iz Narodnega doma. Udeležijo se obhoda sokolsko in gasilno društvo, železničarji, orožniki in občinstvo.
V	nedeljo 15. decembra je splošen naroden pi'axnik, ki se bo druga leta obhajal vedno 1. decetiibra. Ob 9. uri zjutraj je slovesna služba božja v kapiteljski cerkvi. Pred sv. tnašo je prečitanje adi'ese Narodnega veča in odgovora regenta Aleksandi'a. Po masi Te Deum z blagoslovom ter odpetje narodne Iiimne: „Liepa naša domovina". Pri tej cerkvt^ni proslavi velikega zgodovinskega praznika naj bi prisostvovali polnoštevilno vsa civilna in vojaška oblastva s svojim ni'ailništvom, narodna in druga di'uštva koiporativno in z zastavami, meščani in občinstvo kar z največjo udeležbo.
Po končani cerkveni slovesnosti od-koi'akajo vsi udeleženci na Glavni trg, kjei' jih bo čakala že vsa srednja in Ijiidskošolska mladina z učiteljstvom pred mestno hišo. Tukaj se prečita zbranemu ljudstvu adresa Narodnega veča in odgo-voi' regf;nta Aleksanilia. Na to sledi slavnostni govor zgodovine slavne dinastije Karadžordževičev in o njihovih zaslugah za zedinjenje slovanskih narodov. Posamezne točke izpolni narodno petje. K sklepu se odpoje nai'odna himna, katero naj vse Ijuilstvo z navdušenjem spremlja.
Vse hiše in vsa poslopja naj imajo od sobote jmpoldne ruzobešene narodne zastave, bodisi slovenske, hi'vatske ali si'bske. Okna in pročelja hiš naj se kolikor mogoče okrasé s cvetjem, zelenjem in s prepi'ogami. Trgovine, gostilne in kavarne naj bodo zaprte med slavnostjo.
Dolžnost vsacega zavednega sopi'ebi-valca naše mestne občine je, da se zaveda sreče nove države, države, od katere z vsem zaupanjem pričakujemo lepšo jugo-slovatiako bodočnost,
Avdijence pri regentu Aleksandru.
Bel grad, 4. decembra, (n.-—o.) Regent Aleksandei- je spi'ejel včeraj i:i danes v posebnih avdijencali še več članov Narodnega veča, med drugimi podpredsednika bivšega hrvatskega sabora dr. Lukinića, dr. Palečka, zastopnika hercegovskih Hrvatov Gjura Djamonja teř slovenska delegata dr. Cankarja in dr. Brejca. S temi delegati se je razgovarjal regent obSii'no o raz-niei'ah v jugoslovanski domovini. Z zanimanjem je sledil izvajanjem narodnih zastopnikov ter radovoljno obljubil svojo pomoč, da se odpomore bedi prebivalstva.
Kako se vino čisti.
Mlado (jiovo) vino, koj po kipenju, vsebuje večje itinožine beljakovin vinskega kamna in drugih, zlasti sluznatih snovi, ki ga delajo motnega. Te snovi se počasi, s tem ko se vino staia, iz tijega izločajo, ))adajo na dno, kjer se usedajo kot kalež in vino se učisti.
Naravnioi potom gre to precej počasi, tako da rabi nektero vino dolgo časa, da Celo eno leto ali več, predno se samo od sebe popolnoma učisti.
Naloga kletiuja pa je, da čiščenje vina čim bolj pospeši. Stanovitno, čisto in svetio vino je dosti bolj prikupljivo in na vsak način več vredno kot temno, motno vino. Cisto vino ima i)a tudi navadno bolj čist in uglajen okus. Zato zahtevajo zlasti v bolj naprednih deželah odjemalci le Čista vina in motnega nihče tie kupi.
Da je Vino Čiiti prej godno za prodajo in da ga lahko prej spravimo v denar, kaže torej, da čiščenje vina, ki se vrši naravnim potom zelo počasi, jiospešiino.
Óiščetije vitia pospešuje pred vsem pretakanje. To je najnavadnejše kletno opravilo, ki ga ne sme nihče zammliti in nihče opustiti. Pi'etakanje je potrebno Že zai'adi tega, da ločimo vino od pukvarjenju podvrženih drož ali od enako vinu nevarnega kak'ža, ki se sčasom nabere na dnu soda.
Pri vsakem pretakanju pride v vino zrak in ž njin'i kisik.
Kisik vpliva močno na beljakovine, ki so v vinu raztopljene, da se strde. Zato se vino po pretakanju navadno najprvo nekoliko zmoti, pa to ne traja dolgo. Strjene beljakovine padejo polagoma na dno soda in vino postane lepo čisto. Enako se godi z vinskim kamnom.
Zato je pretakaiqe vinu zelo koristno. Óepiav postane koj po njem vino vsled zgubljene oglikove kisline bolj ubito, se to kiimlo, po preteku kakih 14 dni popi'avi. Vino se bolj nčisti in dobi bolj fin in gladek okus kot popi'ej. Prvo pi'etakanje vina se vrši navadno meseca decembra, drugo v ])ričetkn spomladi (marca). To dvoje pretakanj ne sme nihče opustiti, sicei- mu preti [levarnost, da nni vino v vročem poletnem času Kavre. Finejše vino je treba pretočili kasneje, nekako meseca maja še v tretjič, jeseni pa v četrtič.
Pi'i prvem pretakanju gledamo na to, da se vino dobio prepoji z zrakom. Zato ga pietakamo (,alio, da v škaf močno prši. Pozneje, zlasti pri tretjem in četrtem pretakanju tega ni treba.
Piedno vino pretakamo, ga Tiioramo pieskusiti, če ni podvrženo rjavenja.
Će ga pustimo poprej en ali dva dni v kozaicu stati in postane v tem času rjavo ali pa celo gosto, moramo pri pretakanju postopati zelo previdno. Pi'ed vsem ne smemo pretakati vina tako. da se preveč ziaka nasrka, temveč Jiaj teČe p{)Časi v Škaf in ga natakamo naravnost v pripravljen sod, ki ga moramo neposredno poprej dobi'0 zažveplati (en tenak trak Žvepla tia 2 hI vina ali B g natrijevega bisuliita na 1 Iil vina).
Ž v ep lan je je drugi iiilpomoček, ki pospešuje čiščenje in zorenje vina. Rjavenju podvi'ženo vino moramo pri vsakem pretakanju bolj močno ifažveplati. Vino, ki v kozarcu ne rjavi, je zažveplati le zmerno. En tenek trak žvepla zadostuje za 4 hI vina ali pa na mesto Žvepla 2 g natrijevega bisulfita za 1 lil vina,
Močneje žveplano vino moramo pustiti vsaj 4 tedne ležati, da se duh po Žveplu v njem izgubi, pi'edno ga nastavimo. Sveže žveplano vino ima oster okus in povzi'oči lahko glavobol. Će pa vino dlje časa leži, se v njem duh po žveplu pretvoii v drage spojine in se izgubi. Zato je treba postopati pri žveplanju previdno, žveplati se ne sme nikoli več nego je treba in še moja po žveplanju vselej pustiti vino primeren Čas ležati. Crno ali
rdeče vino izgubi, ako ga močno žveplatiio, nekaj barve. Tretji pripomoček, s kojim po-speSiDio naiavno čiščenje vina, je umetno čiščenje ali pa precej an je (liltri-1'anje) vina.
Umetno Čiščenje vina obstoji v tem, da primešamo vinu kako snov (čistilo), ki se v njem strdi rta droban prah. Ta piaii pada polagoma na dno soda in potegne nesnago v vinu sebnj.
Najbolj navadna čistila so beljakovine, ki se v vitui spajajo s čreslo-vino na diobau prah. Kot čistilo je pied vsem znana želatina ali žolica to je tin IVancosln liin. Ta se rabi posebno za bela. zlasti bolj trda, zagattia vina, ki jih ne samo nčisti, ampak vzame jim tudi nekaj barve in Čreslovine, tako da postane ž irjo čiščeno vino bolj svetlo in bolj milega, tinejšega okusa. Na vsak hektoliter vina vzamemo kakih 12 do 15 g (IV2 dkg) želatine. Želatino namočimo za 24 ur v mrzli vodi, da se omehča, potem nu'zlo vodo odlijemo iti nalijemo na njo par kozarcev vrele vode, nakar se raztopi. Raztopino vlijemo v škaf, dodenemo en ali dva litra vina in vse z obeljeno brezovo metlico dobro raztepemo. Nato pridenemo zopet nekaj vina in zopet dobro raztepemo. To ponavljamo toliko časa, da je škaf poln. Nato zlijemo čistilo v sod, tam ga z vinom dobro premešamo, zalijemo sod z vinom do vrha in ga zantašimo. Da odleti čistilo od dog, potikamo prvi in diagi dan večkrat s kladivom na doge. Po preteku 14 dni ali treh tednov pade ČisUlo in ž njim nesnaga v vinu na dno soda, nakar pretočimo vino V Čist, nekoliko zažveplan sod.
Če je vino napravljeno po novem načinu, to je brez kipenja na tropu, ima premalo čreslovine, da bi se želatina v njem strdila. Zato moramo pred čiščenjem čreslovine dodati it) sicer 8 do 10 g na Iiektoliter kake 4 dni prej, pi'cdno čistimo z želatino.
Ći'eslovino (tanin) raztopimo v vinu ali v liiiRiii špiritu, vlijemo v sod in tam premešamo z vinom.
Najbolj navadno čistilo, ki ga. ima vsak doma, je jajčji beljak. Na vsak hektoliter vina vzamemo beljak od dveh prav svežih jajčk. Beljak precedimo Čez go.sto platno v Škaf, dodenemo nekaj vina in ga raztepemo z vinom enako kot že-' latino. Ćistilo vlijemo v ,sod, premešamo z vinom v sodu, sod zalijetno, zamašimo, sploh izvedemo vse tako kot pri želatini.
Jajčji beljak jemljemo zlasti za Čiščenje rdečih ali Črnih vin, ker ne vzame viiui ne dosti barve, ne čiealovine. Zato tudi ni treba Čreslovine dodati.
P r e C e j a n j e ali filtriranje vina je hitrejše in bolj enostavno kot čiščenje. Rabimo pa zanj poseben aparat, filter imenovan, ki ni vsakemu na razpolago. Kdor se zanima za filtriranje vina, obj iie naj se do podpisanega. B. Skalický.
Razglasi Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Naredba poverjeništva za prehrano o določitvi tiigvišjih cen za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa, § i- Za
nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa se določajo za vse pokrajine v območju Nai'odne vlade SHS v Ljubljani nastopne najvišje cene: ^
6'—K s priklado; . 8-—K B priklado; . O'—K za kg;
goveje inoBO sprednjo
govejo moso iiaJnja . ......
jeïik......
pljuča......
tel«ejo meso 1. vrste ieioáje meso ]T, vrste
B - K za kg;
laOK za kg; 10 — K za kg B priklado; 9 — K za kg B priklado.
^ 2. Prestopki te naredbe se kaznujejo po § 19. CCS, nar. od 24/IIL 17. d. z, Št. 131. ~ § 3. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. Hkrati izgube moč vsi dosedanji predpisi, ki so določali cene za goveje in telečje meso.
V LjubljaHi, dne 1. decembra 1918.
Dr. Tavčar 1. r.
Poziv vsem brezposelnim! Po sklepa NaioJne vlade SHS. v Ljab^jiuii je urediti j)LÍ va(;h okrajnih glavarstvih in inestnili niagistralih avtonomnili mest iia ozemlju Narodne vUnie SHS. v Ljabljuni cyidenco brezposelni!) delavcev, delavk, uastavljeti-cev, na<itiivljenk, uradnikov in uradnic. Izvedbo tega sklepa ima izvršiti pover-jeiiiStvo za socialno skrb. Da dobi pover-jeništvo za socialno skrb, oddelek za brezposelnost, priigled Čez stanje brezposelnosti, ]o zankazalo vsem političnim oblastvom, da mo ta javljajo perijodično vse brezposelne svojih okrajev. V ta namen se poživljajo vsi delavci, delavke itd., ki so že sedaj brezposelni ali pa ki postanejo brezposeltii,-da se javijo osebno ali pa po kakšnem zastopnikti pri županstvih svojega bivališča, ki imajo nalog, te prijave sprejemati in naznaniti podpisanemu okrajnemu glavarstvu. Vsi brezposelni delavci, delavke itd. iz občin Novo mesto in Šmibel-Stopiče pa se naj javijo pii okr. glavarstvu v Novem mestu, I. nadstropje, soba št. 7. Ker ima omenjeni sklep Narodne vlade SHS. v Ljuliljani le ta namen, da se od-poniore v dogledneni času vsem slabim posledicam, ki jih ima brezposelnost za vsakega biezposelnega samega, kakor tudi za celokupni naiod, se priiakuje, da se bodo vsi brezposelni čimpreje odzvali temu pozivu, — Okrajno glavarstvo Novo mesto, dne 5. decembra 1918.
Loterija odpravljena. Narodna vlada SHS v Ljubljani je sklenila, da se mala številna loteiija za celo ozemlje v območju narodne vlade, ustavi. Glede razredne loterije, se je odločitev odložila na poznejši iaa.
Važno naznanilo.
Položnice dunajske poštne hranilnice veljajo samo do novega leta 1919. Zaraditega smo jih priložili danes našim dosedaryim naročnikom v svrho takojšnje odpošlljatve zaostale in ob enem nove naročnine. Naročnina za leto 1919 znaša 10 (deset) kron.
Kdor zamudi čas do Božiča, ne sme po novem letu več rabiti položnic, ampak naj pošlje denar po poštni nakaznici. Novi naročniki pa naj sploh pošljejo naročnino edino-le po poštni nakaznici in naj napišejo na odrezek nov naročnik. Prosimo tedaj prav vljudno, naj blagovoli vsak naročnik takoj o d p o s I a t i svojo naročnino. Po novem letu bomo ustavili, list vsem brez izjeme, kdor ne bo imel plačanega za nazaj in saj za pol leta naprej.	Upravništvo.
Re^fent Aleksander slovenski Narodni vladi.
{Zahvala v slovenskem jeïiku,)
Belgrad, H. decembra. Narodna vlada je prejela nocpj iz Belgrada sledečo brzojavno zalivalo:
Globoko ginjen sem prejel povodom proglajjitve Slovencev, Hrvatov iti Srbov v. enotno drŽavo pod žezlom Njegovega kraljevega Veličanstva mojega prevzvise-iiega očeta Petiu L Karadžordževića Vaš, v imenu ljubljanske, vlade mi poslani po-zdi'av iz Slovenije, katere težko oŽaloščenjo tudi meni prizadeva največjo in pivo vladarsko skrb. Narod in vlada hoíemo storiti vse, da se naša svobodna demokratična Jugoslavija zedini in razvije v svojih od Boga ji danih mejab, v katerih naj se združijo vsi bratje našega milega jezika. Naš troitneni narod je izvršil veliko delo zediiijenja. Zmagal je v težkih
bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem prepričan, da se tudi ta poslednji boj konča častno tem bolj, ker gre za uresničenje idealov, katere je v tako vzvišeni obliki slovesno proglasil predsednik Wilson, in katere so priznali naši plemeniti zavezniki. Prosim Vas, go.spod predsednik, da v imenu mojega prevzvišetiega očeta kralja Petra L in v mojem imenu sporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski bratski pozdrav. Sporočite jim mojo trdno sveto voljo, da se skupaj z njimi borimo za dobrobit in srečo naše mile domovine.
Brzojavka dr. Korošca iz Belgrada.
Dr. Korošec je poslal Narodnemu svetu v Ljubljani naslednjo brzojavko: „Veličanstvo prestolonaslednik odpotuje v petih dneh v Pariz. Pripravljen je s seboj vzeti ves informativni materijal in pa dva gospoda kot informatorja, ki ostaneta v Parizu na mirovni konferenci. Imenujem v to svrho dr. Rybara in inž. MačkovŠka. Tekom tega tedna odpotujeta imenovana gospoda.	Dr. Korošcc."
DomaČe in tuje novice.
Papež Benedikt XV. na mirovni konferenci. *Iz Pariza se poroća, da sta se kardinal primas Severne Amerike Gibbons in kardinal Mercier v Bruslju obrnila do Wilsona s prošnjo, naj zastavi ves svoj mogočen upliv, da bo zastopan na mirovni konferenci tudi Sv. Oče ter da se naj na miiovni konferenci končnoveljavno «redi tudi pereče rimsko vprašanje.
Zaradi narodne slovesnosti v nedeljo ob 9. uri v kapiteljski cerkvi odpade pridiga ob pol 10. uri. Ob 10. uri pa se bo služila tiha sv. maša.
Miklavž je prišel s svojimi raxličnimi darovi kakor vsako leto tudi letos v konvent Usmi^enih bratov v Kandiji v razvedi'ilo civilnim in vojaškjm bolnikotii in v posebno veselje otrokom, katerih se nahaja v bolnišnici precejšnje število. Zasluge za dobro uspeli Miklavžev večer imajo liraven gast. človekoljubnega konventa šeposebnookrajni glavar g. dr. Vončina s svojo gospo soprogo, zdravnik g. dr. Cliolewa in tigovka, gospa Oblakova. Bog povrni njihovo milosrčnosti Zahvala. Pri Miklavževem večeru sodelujočim gospodičnam in gospodom se za njih ljubeznjivi trud najlepše zahvaljuje odbor ženske C. M. podružnice v Novem mestu.
Dijaško podporno društvo v Novem mestu. Odbor podpornega društva za ubožne učence na tukajšnji gimnaziji se obrača do p. n. občinstva z vljudno pi ošnjo, da bi hotelo tudi letos pomagati društvu s članarino in 9 podporami v gotovini. VeČina naših dijakov je ubožriih staršev. Učni pripomočki, knjige, sploh vse, kar potrebuje učenec za svojo oskrbo, se je silno podražilo. V sedanjih razmerah društvo učencev sicer ne more podpirati z obleko in obuteljo, tudi ne posluje §e Dijaška kuhinja, kateri je prispevalo društvo redne podpore, pač pa podpii'a dijaštvo s knjigami in podporami v gotovini. — Članarina znaša na leto dve kroni, znesek, ki ga lahko vsak utrpi. Seveda bi društvo, če bi bilo navezano edino na Članarino, svoje naloge ne moglo vršiti v tisti mei'i, kakor če mu podporniki naše mladine naklanjajo Še višje doneske. Prav la preplaČila tvorijo bistveni dohodek našega društva. — Šolski sluga Kristen bo prihodnje dni nabiral pi'ispevke pri p, n, občinstvu v Novem nrestu in v Kandiji. S to proStqo se obračamo tudi ^do drugih naših rojakov po Dolenjskem. Če bi vsak vedel, kako dobro delo stori a podpiraiijem naših pridnih učencev, bi tem lajsi prispeval po svojih močeh. In koliko takih petiČnih mož premore dolenjska stran! Najvljudneje se prosijo, da se spominjajo podp. društva ali po poštni nakaznici ali naj
bi se, kadar se mndé po opravkih v Novem mestu, potrudili osebno k podpisanemu načelniku.in mu izročili primeren znesek. Naj bi ne bil nikomur v nadlego! — Letošnji občni zbor podpornega društva bo v nedeljo 22. dec. ob pot 11. uri v posvetovalnici na gimnaziji. Vsi člani in članice so dobrodošli. — Ravn. Wester, t. č. načelnik.
Občni zbor podpornega društva za ubožne učence novomeške gimnazije bo v nedeljo 22. dec. 1918 ob pol 11. uridop. v posvetovalnici tuk. gimnazije. Dnevni red: 1.) Poročilo društvenega načelnika.
2.)	Nadomestna volitev dveh odbornikov.
3.)	Volitev dveh računskih preglednikov.
4.)	Prememba pravil. 5.) Slučajnosti. K občnemu zboru se vsi gg. člani in članice najvljudneje vabijo.	Odbor.
» Koncesijo za zobotehništvo je podelila deželna vlada g, zobotehniku Filipu OgriČ-u v Novem mestu. Ordinacijo se vršijo tudi nadalje v hiši g. primarija dr. Strašeka poleg Ženske bolnišnice in sicer vsaki dan od 9. do 12, in od 3. do o. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. Domače podjetje kar najtopleje priporočamo.
Vabi se k predavanju, ki se vrši v Šmihelu pri Noveiň mestu v nedeljo, dne 15. decembra in sicer popoldan ob 3. uri po končanem krščanskem nauku v faini dvoiani. Predavalo se bo o pomenu ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vabi se k najobilnejši udeležbi tako od strani kmetov kakor meščanov. Vstopnine se ne pobira.	Predavatelj.
Sadjarski in víničarski tečaj. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi tudi prihodnje leto sadjai'ski in viničarski tečaj za mladeniče, ki se hofiejo praktično izvežbati v sadjarstvu ali pa vinarstvu. Sadjarski tečaj bo trajal od 15. fe.brua.ija do 15. maja 1919. Sprejme se 12 vajencev v staiosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa 10 K na mesec. — Viničarski tečaj, bo ti'ajal oci 15. februarja do 31. oktobra 1919. Sprejme se 8 učencev v staj'osti od 15 let naprej. Viničarski učenci dobijo istotako brezplačno hrano iti stanovanje na zavodu, v denai ju pa po 10 K na mesec. Prošnje za sadjarski in viničarski teČaj je vlagati pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najkasneje do 1. januarja 1919. Piošnjam je priložiti izpustnico ljudske šole in ki-stni list ali pa domovnico. — Ravnateljstvo kmetijske šole na na Grma pri Novem mestu, dne 5. decembra 1918.
Prvi dar za Narodni svet iz novomeškega sodnega okraja je prinesel v naše uredništvo g. župan Kline iz Gor. polja v znesku 352 K kot zbirko pri svojih občanih Župnije Soteska. Posamezne domoljubne darovatelje priobčimo ob drugi priliki. Čast zavednosti!
Poročil ne je dne 26. novembra 1918 v cerkvi Usmiljenih bratov v Gradcu stotnik gospod Sigmund Gandini z gdčno Adelo Chocholka, Obilo sreče!
Staršem. (Popravek.) Članek pod tem naslovom smo priobčili v zadnji številki Dol. Novic. Žalibog, da se je vrinilo v članek več tiskarskih napak, ki bi znale delati nevoljo posebno med uČiteljstvom. To nam je gotovo prav neljubo in prosimo pisca "in Čitatelje, da nam oprosté. — V 3. predalu 4. vrsta od zgoraj se mora čitati postopek in ne prestopek; v istem predalu v 10. in 13. vi-sti mora stati baubau in ne barbar. — Ves ostavek se ima torej glasiti: „...Njih postopek je bil v stari avstrijski vladi strog, da celo s telesnimi kaztiimi preoster proti neubog^ivi mladini. V novi vladi, novi državi naj izgine vsa čezmerna strogost^ vse hudo dejanje in učitelj, vzgojitelj naj nebo strog sodnik mladine kakor kakšen baubau, ampak Ijubeznjiv namestnik staršev, do katerega se vzbuja zaupanje! Enako naj ne bodo tudi nadzorniki učiteljstvu baubau ampak svetovalci!"
Članarina za leto 1919 za slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani. Novomeška kmetijska podružnica s tem opozarja svojo člane, naj pravočasno, to je v teku tega meseca vpošljejo članarino za leto 1919 v znesku 6 kron, da ostanejo še nadalje njeni Člani ter so deležni dobrot, ki so s tem v zvezi. Ob enem se ponovno opomnijo, da pravočasno prevzamejo umetna gnojila, ki so se v prvi vrsti za nje naročila, da jih ne dobijo drugi prosilci.
Smrtna kosa v Novem mestu. Dne 24. novembra je umrla Ana Jaklič, samska zasebnica, stara 81 let; dne 3. decembra Ana Štiniac, samska občinska uboga, stara 57 let in 8. dec. v ženski bolnici omožena soproga kovača Ana Videnšek iz Birčne vasi, stara 42 let. Naj v miru počivajo!
Umrl je v Žužemberku 7. decembra v 82. letu staiosti Franc Pečjak, po domače Gospodarin, ki je 50 Jet zvesto služil pri znani hiši g. Joaipine Vehovec. Bil je ves čas svojega življenja vzoren katolik in se je zadnje božje poti v Rimu udeležil Naj počiva v miru!
Umrl je v Sarajevu dne 9. decembra ponoči po 10. uii nadškof g. dr. Stadler. Pogreb je bil danes dopoldne. R L P.!
Tatvina. Pietečen petek proti večeru so bili izmed perila, ki se je sušilo na vrtu neke hiše v Kandiji, ukradeni trije damski nočni jopiči. Oseba, ki je to storila, je dobro znana in se ista s tem opomni, da" vzeto blago tekom dveh dni vrne, ker bi sicer sledila sodnijska ovadba z vsemi posledicami.
Telefon Kandija-Ruprčvrh se je moral odstraniti zaradi gnilobe stebrov. Nadomestila se pa pri sedanjem pomanjkanju za takšno prenovijenje dovolj zmožnih moČi ne more omisliti.
Osrednja pisarna Slov. Krščansko-socialne Zveze je urejena. Prostore ima v „Ljudskem domu" — Ljubljana, Stre-liška ulica 12, I. nadstr. levo. Na dopisih zadostuje naslov : Ljubljana — Ljudski dom. — Uraduje vsak delavnik od 8. do pol 12. ure dopoldne in od 2, do pol 6. ure zvečer.
„Rdeči križ", ki je bil doslej v nemških rokah, je prišel v slovenske roke ter se sedaj imenuje „Slovenski Rdeči kiiž". Ima še 400.000 kron premoženja.
Cena prašičem pada. Na Hrvatskem zlasti v Slavoniji, se nahaja velika množina pitanili prašičev, katere ponujajo tudi na Kraiqsko, in sicer za ceno 4 do 6 K za kilogram žive teže. Opaža se tudi, da bo cena goveji Živini v kratkem padla.
Pridne služkinje. Na Čaškem baje zahtevajo služkinje celo nedeljo (irosto, ob delavnikih pa bodo delale samo do 5. ure popoldne.
Prispevojte ze shlad S. L. S.!
Raznoiero.
čudne govorice krožijo baje po Trstu, katere naj izve naše ^jlldstvo. Govori se namreč, da nameravajo tržaške prekupo-valke živil in znane navljalke cen zopet prihajati na Dolenjsko po blago za živež. Upamo, da tega nova vlada SHS ne bo dovolila. Opozarjamo pa ljudstvo, da naj bo pri morebitni takšni kupčiji previdno zaradi denarja. Izplačevati bodo hotele Ženske z laškimi lirami, ki jih je izdala svojčas avstrijska vlada na italijanskem okupiranem ozemlju, ki pa nimajo sedaj prav nobene veljave. Torej previdnost za vsak slučaj.
Največja kazen za Viyema. Ves svet ugibljo, kako bi se na najbolj zaslužen načití kaznovalo največjega morilca in hudo-delnika, bivšega nemškega cesarja. Narodi so različnega mnenja, kakor vsak dan Čitamo v Časopisju. Neki mož je pa nasve-toval to-le kazen, ki bi bila gotovo najhujša za starega Vilkota; „Odda se ga naj
potovalni nietiftžaiiji, ki bi ga v železneiti kinetiku vozila i» kazala po celi EvroiTi. Kdor l>i ga gledal, niii srne v oliraz pljuniti."
Vzgíední Habsburžani. Bivši cesar Kaio) si je dat izplařati od države «a to, da je nosil naslov vrhovnega poveljnika, letno poldrugi milijon kron, in sicer tudi za nazaj od 6asa, ko je zasedel piestol. Ill to v času, ko se je nahajala di'žava, njegova država — v največjih denarnih stiskah, ko so mnogi milijoni njegovih podanikov stiadali in uiiiiiali iti tipcli vse mogoče moke. Ni se zadovoljil s 27 milijoni na leto, ki jih je dobival za svojo vladarsko službo, tenivefi si je dal izplačati mesečno plačo za november, dasi je Žc 2. novembi a izročil vrhovno poveljstvo pod-maršalu Kovessn. — Nadvojvoda Fiiderik, ta ostudni krvnik avstrijskili in ogrskih narodov, je kot vrhovni poveljnik stanoval T Tešinu v svojem lastnem gradu. Imel je seveda sijajno plačo in razkošno oskibo na državne sti'oške, vendar si jo dal od države izplavati posebej težke stotisoče za stanovanje v lastriem gradu. Za vsako vožnjo iz Tešiiia na Dunaj je dobil od države 40.000 kron potnih stroškov, dasi se je seveda vozil iti ime! vso oskrbo brezplačno. Kaj čuda, da se je dotični gospod zelo pogosto vozil na Dunaj. Država je posegala po sirotinskili denarjih ín izvabljala ubogim služkinjam zadnji vinar iz Žepa za vojna po.sojila zato, da je mogla polniti brezdanje žepe teh najvišjih lenuhov, ki so živeti od ljudskih žuljev in ljudske krvi.
Razkoânost v vojni. Takrat, ko so avstro-ogrski vojaki nmirali po bojiščih in bolnišnicah brez srajc, ko so po šotah izdelovali zanje odejo In podplate iz — papirja, je nakazala vojna uprava za balo hčeri podmaršala barona pl. Klepsch-Klotha iz vojaškega skladišča v Ebersdorfu brezplačno — 2000 metrov perilnega blaga. To se je zgodilo leta 1917. Naslednje leto meseca jànuarja je vojna uprava nakazala podmaršalovi hČcri ogromne mnužiiie namiznega perila: prtov in prtičev, potem obrisač, brisalk, frottrk, povojev in rat íz tetre itd. Vse to brezplačno.
Kako se piše v Ameriko. Cenzura za pisma v Švico je odpravljena ter lahko sedaj nasi rojaki svojcem v Ameriki vv,a-prtih pismih pišejo. Pisma naj se, kakor doslej, po.itjejo rekotiiandirano na našega rojaka, gospoda Albina Kunca, Basel, Zentrall)alitistraase 21, Švica, ter jo vsakemu pismu priložiti za pošttmio in stroške ti'i krone v bankovcili ter natančen naslov v Ameriki. Pisma pridejo gotovo in hitro v roke naslovnika. Na drug način ni sedaj mogoče odposlali pisem v Ameriko.
Dolenjci, več rodoljubja, več samozavesti!
(Obzorje ml je lu^irila tujina Ufila me je «poznavati ntiSo miilenkost,»
«Ravno ker bi nam nttj bi
e (naSa domovina) majhna, o vso v njej
velikega in največjega pomena.*
Kb. MeâkO.
Kranjska, naša stara majka, je v davnih dneh porodila tri hčere: Doletijsko, Notranjsko, Gorenjsko. Podedovala je vsaka svoj posebeti zaklad: hčeri Gorenjski jo dala vnehokipeSe anežnike, rouianMfijia jezera, bistre vode; hčerko Notranjsko pa je skoro preobložila s svetovno znanimi čudesi podzemeljskega kraljestva (Postojnska jama i. dr.). No in Dolenjska? Oh Bohinjska! Ta je tiekje tam doli, kjer je sveta blizo konec, kjer rase cviííek, od koder RibniČan Urban s svojo silho robo raziiaša kot edino dolenjsko slavo po širokem „svajť". In to je vse? Da, vse! Ako ravno že hočete, še veliki kup puSčobe vam damo za nameček. — S tem je bila še pred dobrimi deset leti javna sodba o Dolenjski od-prav^ena.
Poglejte si Gorenjci in Notranjci, osobito še pn;i)ivHld glavnega mesta Kranjske, našo Dolenjsko nekoliko od blizu! Ves leiii svet, ki ga namakajo valovi Save, Ljubljanice in daleč tam doli ob biatsko-hrvatski meji Uidi valovi Kolpe, je naš in tako velik, da spravite nanj Notraiqsko in še skoro celo Gorenj.sko. Skoro poltisočletje so stali ob Kidpi naši junaški Belokranjci in tostran Gorjancev smo stali mi hrabri Dolenjci kot Vaši stražarji pred vpadi krvoločnih Tin'kov. In če so ti razbojniki vkljiil) temu prodrli tudi do Vas, so drli najprvo preko trupel tiaših piadedov. Zažigaje velike kresove, smo Vas mi prvi raz naših gora opozarjali, svarili na njih vpad. Ubežna, vhoga srbska raja je bila prva stalna vojna straža na naših Gorjancih |)red več stoletij, ob kateri 80 se razbijati najdivji navali turške in druge sovražne druhali. In kje več, kakor ob obzidju dolenjskih gradov, ob dolenjskem delu Save tja do bregov Ljubljanice je teklo (fragocene kmetske krvi za svobodo, ne samo za našo, tudi za svobodo kmeta in ljudstva ostalih dveh pokrajin? In če se Vi ponašate na velike može, rojake Gorenjske in Notranjske, mar je naša Dolenjska brez njih? Nam ni ona rodila Trubarja, prvega aposlola slovenske besede? Ni bil Jurčič naš, in Levstik in Stritar — da tie naštevam še dičeti venec drugih naših slavnih mož? Kje na celi Gorenjski in Notranjski, imate tako čvrst, razvit, naobražeii, zaveden rod, kakor je naš na rojstni zemlji zgorej omenjenih treh mož? Kje na celi Kranjski se slovenska beseda čuje mileje, Čisteje, kakor Širom naše Dolenjske, posebno pa tam doli v naši Vipavi, to je v naši Belo ICrajini? Priznam, mi nimamo goi'skih orjakov, ki bi s svojimi sinjimi vrhovi vabili tujce nase; nimamo ne čarovitih goreirjskih jezer, ne Cerkniškega jezera, ne Postojnske jame. Imaitio pa tudi mi tudi neturistom lahko dostopno sredogorovjezrazgledabogtttimi vrhi kakor: Kum, Goi'jaiici, Velika Gora, Goteniški Snežnik, tioren, vetiec vrhov v Turjaških gorah, Kočevsko pragozdno pogorje itd. In naše ljubke, soliične vinske gorice? ICje na slovenski zemlji jim najdete jednake, če morda po legi, gotovo pa ne po veselem življenju, gostoljubnosti, ši'gah ín navadah ljudstva, ki z vinsko trto se takorekoč rodi, rase, živi in umira? Će mislite, da smo Dolenjci brez divje romantike v gorah, soteskah in dolinah, se motite. V kcičevski Švici (ob Ùabraiilti in Kolpi) dobite divje romantike v takem izobilju, da je ne najdete po ccili Gorenjski. Tuj Vam je naš Iški Vini gar, čeprav je komaj dve uri oddaljen od Vas. Koliko krasnih sotesk in očarujočih dolin nam nudijo sknpine n. pr. v Litijskem pogorju, v Turjaški planoti. Neznano ne samo Vfim, tudi našim šolam, je povirje naše skrivnostne Krke z izvirno slitco Cerkniškega jezera, čeprav ne v preoČitni obliki. Iti liras? Mar ni naša Dolenjska skoro dve tretjini kraševita, kakor sestrifïa Notranjska? Nimamo tudi mi neiiroj globokih brezitov, kapniškilt in ledetiih jam? Koliko tisočev ljudi tudi iz daljnih krajev je iskalo in našlo zdravljetija v naših treli Toplicah! — Skratka, s čemer se ponaša Gorenjska in Notranjska, vsaka zase, vse to, razen visokih planin in jezer, je združeno na tem lepem svetu dolenjskem. In kedo je kriv, če je bila naša Dolenjska tako mafo iipoštevana? Mi sami smo krivi, Če nas drngi niso spoštovali, če nas niso hoteli poznati. Ker mi sami sebe nismo spoštovali, mí sami svoje rodne grude nismo ne poznali. Še manj pa jo ljubili. Preveč smo se zastižnili vplivom tujine, ki nam je sicer razširila obzorje, a le za nje, za nas samih pa ga tem bolj omejila, ga u<iarila s slepoto, da niti svojega lasttifga doma, zemlje, ki tias je rodila, prav ne poznamo. Za Dolenjca iz Novega mesta je brat Dolenjec iz tvostanjevice že — tujec. Kako ponosen je Gorenjec na svojo rodno zemljo, kako Notranjec
ljubi svoja nerodovitna kraška tla! In mi Dolenjci? Bili smo priča, kako je na§ Dolenjec z lahkim srcem zapuščal svojo lodovito grudo, svojo di'užino in odhajal v daljno tujino, kjer je izguljil še to tnalo ljubezni, ki ga je vezala tia rodno zemljo. In Če so se zmučeni, ubiti na duhu in telesu, vračali domov, kaj so prinesli v srcu seboj? ^Mrzečo zavest, da je naša zemlja toliko še manja, kolikor večja se jim je videla tujina, da je življenje v nji še brezpomemhneje, kakor so si ga preje predstavljali. Će so drugi tiašo domovino zasramovali, ga je nje bilo sram, če so jo zatajili, jo je on zatajil. Če si v tej vojni našega Dolenjca kje tam daleČ na galiških }>oljaiiah vprašal, od kod? je odgovoril: iz Kranjske! — A Kranjska je velika, torej iz katere pokrajitie? — O, tam doti pod Ljubljano! — Torej ste Dolenjec? — Ne od tam, iz — Zatičine... Si nasprotno vprašat Gorenjca, od kod, je bil prvi ponosen odgovor: iz Gorenjskega! Zanj je zadnja pastirska koČa že du.Ša in telo, vsebina cele Gorenjske. Manjkalo nam je samospoštovanja, sanioljttbezni, sámozavesti. Bili smo še pred vojtio kot težak boltiik, brezčuten, lirezbrižen za vse poizkuse zdravljenja. Treba bilo težke, globoko v gtiilobo segajoče operacije.
In to operacijo tiad nami je izvršila — vojna. Kako, o teiii ob drugi priliki.
Fran Gorjanski.
Učenec
poštenih starišev, katert bi imel veselje do pleskarskega obrta (maler), se sprejme v poduk. Kje, pove uprava Dol. Novic.
MmM in hazenshi zogovornih
Đ^aihin Smole
uljudno naznanja, da zopet osebno vodi svojo pisarno, ki se nahaja v s/r LJUBLJANI, Dunajska cesta št. 20, nasproti gostilne pri „Figovcu",
Lepa liočijii („Vihtoria")
je na prodaj v RUPERČVRHU. — Cena 3000 kron.
Moško in žensko oblačila
perilo in čevlji na prodaj. — Kandya, št. 25, (Ostermanova hiša).
Uîn'i pritlična ali enonadstropna
niSu v Kondi i ali Novem mestu
se kupi. Ponudbe naupravništvo Dolenjskih Novic.
Različne
bonbone in slaščice -- za Miiilavžo in Božič
priporoča
HERMINA HROVAT
: Novo mesto, glavni trg : v g. Bergmann-ovi hiši
ŽENSKE LASE
zmešane in roKUiie, kupnjom po nnjviiiji dnevni ceni.
Izdelovalni u a kit:
I. SVETEC - Novo mesto - glavni trg nasproti rotovžu.
Razvedrilo.
v gostilni. Pivec: „Pivo je pa daties slabo, komaj za piti!" — Gostilničar: „Le zainižite, pa doli požrite!" — PiVec plača le polovico, kar jo dolžan. Gostilničar: „O, to je ptenialo!" — Pivec: „Le zamižite, pa spravite!"
Vprašanje in odgovor. Gospod odvetniku: „Gospod doktor, saj za etio samo vprašanje nič no raČnnite?" — Odvetnik: „Gotovo ne, le za odgovor!"
Izda! se je. Sodnik: „Vaša izpovedanja se v več točkah ne njentajo s tem, kar je vaš sokrivec izpovedali" — Zatoženec: „Seveda ne, — saj tadi on laže!"
Rdeč nos. Bavarski kralj Ljudevit L se je kaj rad zabaval s sicer osornim, toda šaljivim konjskim barantavcem Frenkljem iz Monakova. Nekega dtie mit reče: „Fren-kelj, vi imate tako lep rdeč nos, da mora bili gotovo iz pravega liakra; stopite vendar li kotlarjn iti ga prodajte, gotovo vam ga dobro plača." — „Sem že bil tam," — odgovori kupec — „pa so nii rekli, da itiora biti tisti pravi osel, ki mi je to svetoval."
Kakor ti meni, tako jaz tebi. Gost: „Jaka, to vino je kakor jesili, nimaš boljšega?" — Gostilničar: „Imam, pa moram tega prej potočiti!" — Ko je treba plačati, vrže gost staro desetico na mizo. Gostilničar: „To je stara desetica^ nimate drnzpga denarja?" — Gost: „Imam, pa mora ta najpi ej s poti !"
Vendar nekaj. A: „Si že slišal, da
je milijonarja Majerja zadel mrtvoud?" — B: „Prav, da ga je etikrat vendar nekaj zadelo."
V Šoli. Učitelj; Če bi tat rabljn lobec nkradel ravno, ko ga bi liotel obesiti, kakseti bi bil tak tat?" — Učenec: „Zvest do smrti svojemu poklicu."
Neprevidnost. Nedeljski loyec přišedši iz tova pravi ženi: „Ob, kako zelo sem se prestrašil v gozd», ko sem se pripognil, se mi je puška sprožila." — Žena: „Saj sem ti že večkrat rekla, da je puška nevarna stvar, zakaj jo pa vedno vzameŠ seboj, kadar greš tia lov ?"
Verjetno. „Kaj, da bi bile smešnice v Dol. Novicah za smejati? Me laliko obesite, pa se ne bom smejal!"
t
Potrte neizmerne žalosti iia-ziianjiiiuo v svojem iu vseb sorod-uikov imenu, vsem prijateljem iii ziiaiiccm prežalostno vest, da je naš dobri soprog in brat
Jožef Miktič
posestnik na Malem vrhu
bil ob povratku v domovino, pri napadli krutih Mažarjev ranjen in pO H dnevnem trpljenju v bolnišnici v Kecskemetu v 42. letu svoje dobe dne 26. novembra izdihnil svojo blago tluSo ter hil Ec tisti dan pokopan.
Svete niaSe xadiiSnice se bodo brale v več cerkyab.
Obranite ga vsi, ki ste poznali to hlago duëo, v blagem spominu in molitvi.
Mati vrti pri Mimi peSi,	1918.
FranCiSka Miktič,
soproE«.
Fran£tSI(a Jaklif In Aiia MIklif, tcttrl.

STílNOÍlilN]EizdvBÍiali treh sob
išče od 1, januarja v okolici kmet. šole v KANĐIJI ali NOVEM MESTU - mirna stranka brez otrok. Naslov pove uprava Dolenjskih Novic.