LETO IV.
UUBUANA, 27. FEBRUARJA 1926.
ŠTEV. 10.
A-Z A- J VCOS LA-V!10*ČETKTLETN0-DIN-I5’ CELOLETNO* DIN- OO/Z A’ iNOZEMStVO-lE-DODATI POŠTNINO/OCLASI-PO CENlKV/ POSAMEZNA
Številka- po-diN*I'50'
POŠT. ČEK. RRČ. 13.188
P
N
VREDNI JTVOINVPRAVA* V-VČITEL1SKI‘TISKARNI/ 'ROKOPISI-SE-NE-VRA-vCAlO/ANONlMNl*DO-'PI$l'SE*NE'PRIOBČV-lElO/POiTNlNA* PLAČANA-V; GOTOVINI
TEIEFOH ŠTEV. 906.
aaaagOMsiiu iiamm
vmi&s&m&sMisan
Zakaj se bori Orjuna s T P D.!
ciAUAncirn ?a«(a»5«55a aw T. P. D. - Za&tal se Itii& Orjuna proti T. P. D. - Teptanje socialnih - Pasle Plažo rudarjev T. P D. in tantljeme njenih voditeljev. - T. P. D. ubije> %?er® niene Institucije. - Avanziranje špSjoitov. - MaltreHranfe vojnih obvez-
ngJEBOBiao aiMe«!! w	—	-0—— ------- ---- -----------
cija~ delavstva
- PriviSSgifanš tMjerosžni tftastavljenci T. P, D. - Nemščina
Tujce«* stotisoee - domačinom smrt na cesti 1 - Zmiajte cene - premogu I raairedni boi, nego boi za interese cele nacije!
Boi s T. P. D., to oriviligirano bratovščino 100% delničarjev postala od dne do dne srditejši. Po uvodnem nastopu Orjune.. ki sc je brez nomišliania zvesta svojim tradicijam izpostavila na najtogrože-neiše mesto, ie postopoma sledilo tudi naše ostalo časopisje. Konsta-tiramo. da ie bil prvi za nami na mestu »Narodni dnevnik«, nato »Jutro« in končno šele »Slovenec«, ki pa ie navzlic temu smatral nujnim dokazovati, da ie »prvi« za počel borbo s finančnim orjakom na Aleksandrovi cesti. Z večjimi ali manjšimi prispevki se ie oglasilo tudi ostalo časopisje. Zaenkrat molči edino-le še starina »Slovenski Narod«, ki Da tudi menda ne bo premolčal tega boja. v katerem bi lahko kaj praktičnega pokazal po svojih bivših teoretičnih uvodnikih o socialnih reformah med nami
Tako imamo sedai ustvarjeno precej enotno fronto naprain T. P. D., naisi izleda še vedno, da imajo gotovi odločilni krogi zelo velik rešpekt pred komando bivših oficirjev v T. P. D. Glavna teža borbe pa leži še vedno na nas, ki smo v tej borbi doslej še tudi najboli nastradali. Mnogim ie nerazumljivo naše sedaisie stališč* napram T. P. D. in vidijo v nlem najrazličnejše , okolne-sti. o katerih na Orluna sama niti ničesar ne sluti
Zakaj s* bijemo nroti T. P. D.? Zategadelj, ker smo kot avantgarda nacije in izvršitelji oporok* stotiso-čev Padlih najboljših sinov naroda, dolžni z vsemi svojimi silami skrbeti za to. da se bo narodu trpinov in siromakov nudil v tei zemHi oni položaj, ki gre gospodarjem 111 državnemu narodu! Danes se pri nas teptajo naiprimStivneiši naturni socialni zakoni, ki so celo med živalmi boli spoštovani, kakor iih spoštuje _„krvoseška svečenica Mamo-na. ki meče do 40 do 50-letnem delu izmozgane svoje upokojence na cesto, kjer umirajo kot nekdai v dobi Faraonov in najboli cvetočega helotizma starovešlkj sužnji, v sramoto civilizaciji, dvajsetemu kulturnemu veku in celemu jugoslovanskemu narodu. K temu so molčali vsi! Orjuna kot nositeliica tra-dfcii noštenia 111 pravde tega g a-
ž e 11 I a zakonov ni 111 o g 1 a p r e t r p e t i.
Molčati tudi ni mogla k pasjim Plačani milijonske profitarice. ki ie plačevala svoje uslužbence tako. da niso mogli niti živeti niti umreti. Dočim ie bilo za tantiieme upravnih svetnikov na razpolago stotiso-če. kakor tudi za nagrade tropam satelitskih direktorjev, ni bilo niti pare za invalide, ki so po težkem delu in žrtvah za T P. D. prosjačili po revirjih, sobi na žalost. T. P,- D. na sramoto! Omenimo naj tu samo »ri delu za T. P. I). oslepelega Jožeta Košaka.
Kot nositeliica narodnega duha tudi ni mogla brez odpora preko premišljenega dela T. P. D., ki ie s sadno židom dano zvijačnostjo ubijala v naših ljudeh vero do naše države in menih institucij. Sejoča seme jugoslovanskega nacionalizma med ožuljenimi trpini iz črnih jaškov T. P. D. je spoznala, da so baš eksponenti te družbe, oni' ki so čez noč zadušili in poruvali to. kar ie
o	n n za ceno srčne krvi svojih najboljših vseiala čez dan. Videla ie zlo delo Nemcev, neinčuriev. Madžarov. ki* so z vsemi razpoložljivimi sredstvi omalodušili naš bedni narod in ga tolikanj zgniavili. da je obupal nad .vsem in se pričel trumoma izseljevati v mrzlo tujino. Avanziranle tujerodnih šniionov In domačih netoliznlh izdajalcev, ki so napredovali zato. ker so razdvajali delavske mase in ovajali svoje kolege. tudi ni ostalo brez vpliva/na mišljenje naroda.
Postopanje z voinimi obvezniki, ki so bili uživali za časa Avstrije naivečie ugodnosti, danes na v«’ meč* T. P. D. že nned nastopom vojaškega roka na cesto, tudi ne vzbuja posebnega veselia do v^vriške službe. Posebno še zbog tega. ker teh obveznikov 00 povratku jz vojaških edinic. večinoma nič več ne spreinte v delo.
T. P. D. ca ima nastavljenih tudi še. ne mal trop tujerodnih nastav-liencev. ki uživajo še vedno stare privilegije. Delavci in pazniki Slovenci imajo skoro vedno slabša stanovanja in manjše udobnosti, kakor Nemci, netnčurji in njim podobni elementi. '
Dočim ima paznik Slovenec z veČio družino po 25 letih službe še vedno delavsko stanovanje z 1 sobo. ima na razpolago mlaiši ood-uradnik. sin nemškega inženirja, ki Je vse preje kakor .lugosloven in brez otrok, kar tr? sobe.
Ti priseljeni tulci vajeni pretek-cii zahtevajo izjem še danes in to celo 7. grožnjami! In teh. navzlic znani »redukciji« tujcev, danes pri T. P. D. še vedno ni premalo! Med njimi ni eden, ki še danes ne mara znati državnega Jezika in ki dosledno uporablja tujščino v obratih njemu naklonjene dlodaialke. Radi tega ie umevno, da se še danes uraduje v tnne&ih teh obratih v nemščini.
Nismo sovražniki narodnih manjšin in priseljenih lojalnih tujcev. Smo oa najostrejši nasprotniki te kamarile nemško . židovskih ostankov v T. P. D., ki je z umetnim gojenjem DO&tala že prava kolonija z gotovimi tendencami in načrti! Da bi pa tvorili ti pri.tepenl nenado-mestljivci gardo opričnikov T P. D. ua tudi ne moremo dopustiti, čeprav se iili ta tako brani reducirati. Saj io že toliko ščiti država s svojimi orožniki, da j; še posebnih telesnih straž, v katerih gospodari tujec, ni potrebno- vzdrževati.
O redukciji T. P. D. smo že toliko pisali, da se nam ne ?di umestno tu znova navajati brezštevilno verigo tisočerih krivic, ki so bile pri tem izvršene nad našo brezpravno rajo lielotov T. P. D. Omenimo nai pri tem samo neizmerno razliko v postopanju T. P. D. napram onim slabo produktivnim tujerodnim redudrancem. ki jih ie morala odpustiti na zahtevo države in med sedanjimi reduciranci. Dočim ie dajala tem tujerodnim re-ducirancern stotisoče dinarske odpravnine. meče sedai našp. državljane po 40—50-letni težki in nevarni službi, bolne in pohabljene brez sredstev na cesto. Ko na so ti nesrečniki zahtevali od T. P. D. pomoči, se ie čutih še užaljeno!
In končno Pa še haivečii vzrok naše borbe, ki ie zahteva, da T. P. D. zniža daleč previsoke, cene nre-moga. s katerimi žanje T. P. D. čezmerne dobičke. Poraba dragega
premoga pri železnici, trgovini, industrij! in obrti povzroča, da te panoge gospodarstva ne moroto znižati cen svojih izdelkov. Tako tvori glavno povzročiteljico sedanje draginje pri nas T. P D., ki slabi kakor trakulja naše narodno gospodarstvo in ustvarja med narodom nezadovoljstvo vsled slabih socialnih razmer Naiisi so mezde že itak minimalne. ie padla tudi od 1. 1922.. ko ie bila sklenjena sedania kolektivna pogodba 7 delavstvom, cena vsega materiiala potrebnega za rove. skoro za 30%. Poleg tega Pa je T. P. D. od tega leta še dvakrat dvignila cene oremooa v oomnože-nje svojih superdivldend.
To so vzroki ki so prisilili Orju-no. da j* posegla tako odločno v boi zoper vsemogočno T. P. D. h njih ie moči razbrati, da ie. ta boj tako upravičen, kakor ie bil boi za naše politično osvobojen ie. V niem ni niti kali razrednega boia. neeo samo enodušna volja lugoslovenskih nacionalistov pomagati celi naciji, ki trol danes radi obzirov vlade rsod neznosnim pritiskom viiakov T. P. D. Boj proti T. P. D. pomeni danes boi ne samo za naše bedne rudarie. nego i tako za obrtnike, trgovce, in-
Vsebina „Orjune“ šfev. 10:
Zakaj se bori Orjuna s T. P D. — »Slovenec« in T. P. D. — Redukcija v Rajjhenburgu. — Kolonija ravnatelja inž. Paueria. — Kamenit d. d. — Orjuna Mirna. — Rušitelj .Jugoslovenskega Sokola. — Železniške nesreče. — Dopisi. — Pokrit: Novi pravilnik četniških sekcij Orjune. — Kronika: Nova faza — Nin-čičevo romanje. — Gospod direktor Huber odpotoval v inozemstvo. — Avanzement g. Albina Prepeluha. — Zrna: Strossmaver nije ni-šta ... — Prosveta: Promet. — Koroško vprašanje na mirovni konferenci.
dustriialce. seHake. uradnike, delavce, z ono besedo za vse stanove in končno najboli tudi za državo samo. ki mora odraitovati za dnevnih 270 vagonov premoga tudi lene milijone profita nenasitni T. P. D. Ta boi pa bo vodila Orjuna v dobro nacije in države do popolne zmage interesov cele nacije nad družbo par stotin židovsko-veleka-pitalistionih izkoriščevalcev, ki so mislili ustvariti menda pod zaščito dunajske in pariške bankdkraciie iz revirjev T. P. D. centralo afriškim razmeram odgovarjajočo kolonijo.
„Sfovenec“ in T. P. D.
lltis zadnje »Orjune« na Javnost. — »Slovenec« ob času Trboveljske tragedije in danes. — Dvoina mera. — SLS zaščitnica rudarjev. — Namesto pomoči dobri nauki in ukori. — Legalni boi in T. P. D. — Nepodkupljiva sila.
Naša zadnja številka posvečena trpljenju brezpravne raje v Pa-šaluku T. P. D. ie zbudila najširšo
pozornost vse naše javnosti, ki je bila naravnost zaprepadena nad iznesenimi dejstvi. Najsi so poznani ljudje uvedli metodo, da se zadnje čase pri nas vse neprijetno zamolči, vendar to pot niso mogli preko tega našega klica. Oglasili so se vsi po vrsti. Eni bolj, drugi manj srečno. Vsem skupaj pa ie. šla zelo. zelo nerada izpod peresa beseda obsodbe za brezprimerno postopanj« vsemogočne T. P. D.
Molčati ni moglo tudi glasilo stranke najbolj širokopoteznih postulatov modernega krščanskega socializma. Izpregovorilo pa ie po svoji stari navadi tako. da ie Orjuna malo manj. kot kriva sedanjih redukcij T. P D. in ničnega brezsrčnega postopanja v smislu znanih kalkulacijskih računov.
Menimo. *da ie za nas neumestno odgovarjati na te prikrite napade. katerih se niso mogli vzdržati
brezdelniki okoli SLS niti v vprašanju T. P. D., kjer bi moral biti ves narod enoten, kakor en mož.
Opozoriti pa moramo na one dni do nesrečni trboveljski tragediji, ko ie
taisti »Slovenec«, ki danes tako štedi s svojimi vrsticami Pri reševanju vprašani od vseh zapuščenega delavstva v revirjih T. P. D., izdajal kar posebne izdaje proti Orjunt Koliko ppotioriunaške-ga sovraštva ie bil tedaj izbruhal ta varovanček njegove Prevzviše-nosti. ie še sedai prav gotovo vsem v neizbrisnem spominu. Njegovi sotrudniki, tako blagoslovljeni kakor lajiki so tiste dni preobrnili polovico Trbovelj in iskali makar nai-ne verjetnejših in natenezanesliivei-šib izpovedi proti Oriunašem. katere so potem objavljali, zaščiteni po imuniteti odgovornega urednika Ni bilo dovoli, da ie bila Or-.iitna tiste dni že tako strašno okle-vetana po plačanih hujskačih. Proti njej naperjene laži ie, moral z vso večjo vnemo trositi še list. ki hoče
Prosveta.
Inž. ROGLIČ STANISLAV: Promet.
Kadarkoli gledam na zemljevid naše domovine in njene bližnje in daljne okolice, vedno se mi vsiljuje !t1ISe.i o prometu. Reke, ceste, že-ezmee in tudi široke morske ceste imam Pred očmi.
Nehote se *-• človeku stavljai« vedno vprašanja o Prometu preteklosti. sedanjosti in orihodnjosti Na podlagi stoletne preteklosti se mora čez resnično bežno sedanjost določiti v glavnih potezah razvoj Dr°meta v desetletno bodočnost, met ilsra stolet-ia se .ie razvijal pro-v^lniem0 rnor-iu- rekah in cestah. V
“lSe S,0,le,)" se fc "stvaril° 50
1	’;i te.s0 celokupni promet
po deseto id e m 0ostoterile< Nekaj
desetletij • in pa ie, da se je pridružilo ladjam, vlakom, cestnim vozovom in tovornikom^ še na milijone avtomobilov in zračnih letal.
Stojimo pred dejstvom, da se promet stalno veča. Ljudje se mno-žc, izpopolnjujejo, njihova ustvaril ost vsestransko raste — potreba rodi potrebo in tako pride, da sc mora vedno računiti z rastočim iz-
menjavanjem ustvarjenih predmetov.
Sredstva, s katerimi se izvršuje promet, so vobče znana. Vredno pa je. da se splošno resnico katerikrat ponovi. Temu sledi: tovorniki, vozovi z vprežno živino in avtomobili dovažajo in odvažajo robo do in od železnic, rečnih in morskih pristanišč; tu se vkrcava in odpe-l.iava dalje v druge kraje. tja. kjer se pač usvarjene predmete potrebuje.
Vzdrževanje naštetih in drugih prometnih sredstev se izvršuje na različne načine. Ceste ie potrebno najprej zgraditi in potem vzdrževati. istotako ie z železnicami, vsemi DOtrebnimi objekti, kar velja tudi za rečna in morska pristanišča z vsemi pripravami in pripomočki za izkrcavanje in vkrcavanje robe. živine in ljudi. Ustvariti in vzdrževati ie potrebno cestne vozove in avtomobile, železniške vozove in lokomotive, isto velja tudi za čolne, jadrnice in parnike. Zgodovina nas uči, da so za vse. to ustvarjenje in vzdrževanje potrebne razne delav-mce kot so: obcestne kolarnice hi kovacmce. avtogaraže. kakor tudi zelezn ske delavnice, ladjedelnice m nebi 01 d j uk ih ustcuiov jn n&piciv.
Uprav za Izvršno prometno
službo se potrebuje pri živini oves in krmo, pri stroiih pa premog, bencin. olje itd. Vse to se zopet pridobiva z raznimi sredstvi, kar iznova pomn&ži promet. Krmo in oves se mora spravljat raz travnikov In njiv v razne shrambe; premog, bencin, olie itd. se pridobiva po raznih potih iz zemlje ter se mora vse to zopet s prometnimi sredstvi spraviti na lice vporabe za nadaljno izvršno službo.
Vse navedeno uravnavanja življenja ima za posledfco večje In manjše transakcije denarnih vsot.
Želeti ie pač. da bi se vse te transakcije izvršilo v znamenju narodne in državne samozavesti. In ne samo želeti, tudi delati moramo, da se izvršuje celokupni promet po našem ozemlju iz naroda za narod.
Danes .ie pač še tako. da se mnogo teh denarnih transakcii Izvršuje v prid drugih narodov, čeravno na rovaš našega, na sebe še zelo malo ponosnega jugoslovenskega naroda.
Na marsikaterem koncu našega narodno - gospodarskega življenja nam manjka narodne in državne samozavesti. Nemci. Angleži. Francozi. Italijani in še marsikateri drugi večji in manjši narodi prednačijo nam. osobito Slovencem.
Spoznanje samega sebe ie prvi korak do osamosvojitve. Korakov je bilo že dosti narejenih, imeli smo tudi že uspehe, potrebno Pa ie še veliko več velikopoteznega in podrobnega storiti, da sc popolnoma osamosvojimo.
Tej osamosvojitvi naj služijo vse dosedanje in prihodnje razprave.
Ako se hočemo osamosvojiti tudi v prometni panogi našega narodnega gospodarstva, moramo v prvi vrsti delati to. da Se. celokupno prometno osobje sestavi^iz našega izpričanega narodnega življa. Od najmerodajnejših faktorjev pa do zadnjega snažilca cest, železnic in pristanišč, vsi moralo biti narodno zavedni ljudje, če je temu tako. potem je kai lahko na vse one panoge gospodarstva, ki so v posredni ali neposredni zvezi s prometnimi sredstvi vplivati tako kot je za naš narod prav.
Vzemimo dobavitelje materljaia za gradbo in vzdrževanje prometnih sredstev. Od teh tisočerih dobaviteljev vzemimo n pr. onega, ki dobavlja premog. Naivečia enotna postavka za izvrševanje prometa je pač ona premoga tvarino vobče.
ali silovsebu.jočo Kolikega velikan-
skega pomena za narodno gospodarstvo ie dobava premoga za prometne-svrhe. potrjuje samo dejstvo, da se porabi od celokupnega, v Sloveniji izkopanega premoga več kot polovico za prometna sredstva. Malodane cela Evropa ve. da se Izkoplje v trboveljskem revirju dnevno čez tristo vagonov precei dobrega premoga.
Torei zelo važno ie. da se nahajajo naša prometna sredstva v naših rokah in nič mani m važno, da se nahaja poleg ostalih ustanov in podjetij tudi premogokopna panoga v naših narodnih rokah.
Za narodne roke pa se ne more smatrati tiste, ki dajejo od večmilijonskih dobičkov letno no par sto dinarjev za dobrodelne, eventuelno tudi naše narodne namene. Mdjont morajo iti iz naših narodnih v naše narodne roke in te nai dajejo miloščino eventuelno ponesrečenim Nemcem. Madžarom in Židom.
Vodstvo prometnih sredstev z vsemi njihovimi podrejenimi faktorji mora biti narodno zavedno; potem se bodo najrazličnejše dobave gotovo vršile v prid narodnega gospodarstva in gotovo tudi v^mi-slu »Zakona o državnem računovodstvu, kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev«.
Si ran 2.
no niegovih izjavah zastopati idcie In nazore najboljšega bitJa. kar lih fe nosila kdai naša uboga zemellska obla. Saj so ga sejali tiste dni naravnost v tisočerih izvodih med ljudstvo, ki ie čitalo njegove podle klevete in iim žalibože tudi v nmo-gočem verovalo.
Kolika ie bila tedaj ta kampanja ie označil »Slovenec« sam naibobe. ko je deial. da so ga raznečati samo v Trbovljah dnevno okoli pol vagona
Z naravnost židovsko vsiljivostjo in iczuitsko premetenostjo so se tedai vsilievali delavstvu, kot edino zvclčavni zaščitniki. V pod-kreplienia tega vsilievania so vlagali zlobne in lažmive interoelaeiie in se izprsovali na mestih. kjer so bili zato najmanj poklicani. Ustvarili so v resnici s tem neko fiktivno domnevo med rudarji T. P. D., da so oni. kniib moč sloni na kaoi-talli mrtve roke in kapitalistično pridobitnih podjetjih najrazličnejših pano**. istinito branili kdai njihove interese To fikciio so znali nrekanieni trgovci z ljudsko zaupljivostjo prav dobro izrabljati posebno za volitev
Tako delovanj blaženega »Slovenca« ob času nred sedanio ki ko proletariiata v despotovimi T. P. D.
In sedaj 1 Pričakovali smo. da bodo prvi. ki bodo dvignili svoj glas proti sedanjemu nečloveškemu postopanju T. P. D., poslanci SLS, posebno na še oni. ki so bili izvo-lien z lepim številom žuliavih rok onih rnf^rev., katere gniavi sedal kruta in židovskega izkoriščevalne-ga duha nrežeta tuia družba. Pričakovanje ie bilo z malimi izjemami sikoro zaman. Gospodje sicer vedo. da ie »T. P. D. tako bogata podletie. ki državi in prebivalstvu tako drago prodaja svoj premog, da bi iz svoiih ogromnih dobičkov mogla brez škode vzdržati svoi obrat, v dosedamem obsegu, tako da bi ji ne bilo treba metati na cesto toliko slovenskih trpinov, k' so za dobrobit domačih in tujih akcionarjev pustili svoie zdravic pod zemljo. In če se reducira, bi se morali preje reducirati tuici. ne Pa domačini. Sicer pa. kakor ie splošno mnenje, za redukcijo ne tičijo nobeni stvarni razlogi, marveč ie le nova špekulacija. ki nal T. P. D. pomaga znižati delavske mezde, in dolžnost državne oblasti bi bila. da kot postavna zaščitnica dela poseže v sanioob-Iastnost in samovoljnost privatnega podjetja. od katerega so odvisni toliki interesi iavnega blagra.«
Namesto, da bi sedai brez pomišljanja priskočili na nomoč tepta-
»O R J U N A«
Stev. 10.
i niim brezpravnim sužnjem imunih satrapov T. P. D.; pa ie pričelo deliti njihovo glavno glasilo nauke in ukore vsem. ki se ne strinjajo z mislijo. da ie mogoče gospode tujerodne izsesovalce prisiliti tudi z drugimi sredstvi na kolena, kakor »z organiziranim in legalnim bojem«. ki ie. bodi Bogu potoženo. danes samo še za strašilo vrabcem v tej zemlji, česar se baš nrivandrani izžemalci, sami najbolje zavedajo. Kot dobri poznavalci in solastniki velikega kapitala cenijo, njegovo moč tolikani. da vidijo v T. P. D. »velekapitalistično družbo razpolagajočo z denarjem in oporo vlade, ki je kos vsaki drugi fizični sili.« Dalje so ti gospodje napisali še sledeče •
»Organizacija velekapitala se da zlomiti samo z organizacijo delavstva. z borbo na demokratičnih te-meliih. s političnimi sredstvi in strokovno močin in disciplino, nikoli pa ne s terorističnimi naoadi posameznikov na posamezne osebe, ki iz-zivIHn samo reakcijo.«
Konstatacija, da ie T. P. D. baš spričo nezavednosti in malomarnosti naših narodnih zastopnikov sko-rn vsegamogočna. drži! To tudi mi neprestano z ogorčenjem oovdarja-mo. Da ii ni kos nobena »fizična sila«, oa še daleč ni resnica, kar se ie ravno nred par dnevi izkazalo. T. P. D. ie vsegamogočna samo dotlej. dokler lahko maši usta, ušesa in oči z zlatom. Pri tem se morda spričo ogabnih prilik v naši zemlji lahko opira tudi na Jugurtov. klasični izrek: »Urbetn venalem et mature perituram. si emptorem inve-nerit.“ (Mesto, ki je pripravljeno biti na prodaj, če bi našlo kupca)
Nekaj pa ie v tei zemlji, kar ni moči podkupiti in to ie onih silnih nesti, ki so udarjale tei državi temelje na Mačkovem Kamnu. Ceru. Kajmakčalanu. Sokolu. Dobrudži in vsepovsodi. kler se te iugosloven-ski nacionalist nesebično boril za osvobojenie svojega naroda izpod jarma turih izkoriščevalcev in tiranov. In te pesti bodo nrav gotovo tudi ona sila. o kateri oa vrli »Slovenec« soričo svoie preteklosti ne more imeti pojma, ki bo orel ali slei poučila sedaj vsegamogočno T. P. D., da obstoi« poleg dividend milijonskih dobičkov, zlatih rtezervjiifa zakladov in izbornih zvez še tudi zakon v korist in zaščito onih. ki so temelj in iedro te države! Padla ie A vstriia. padla Da bo tudi T. P. D. s svolo sedanio še avstrijskim fevdalnim časom neprimerno formo in običaji, ki spominjalo na čase najtežjega suženjstva pod Faraoni in satrapi.
Redukcija v Rajhenburgu.
Preleli smo poročilo, da ie nameravana obširna redukcija tudi v rudniku Ralhenburg - Senovo, kjer bo Po dosedanjih zgledih vrženih na cesto
250 rudarjev.
Razbur?enfo med delavstvom raste vedno boli. Ali ie res ni sile. ki bi znala dopovedati T. P D., da so minuli časi. ko ie lahko s pomoči o i<n privoljenjem države prodajala svoi premog z ogromnimi dobički samo zato. da ie lahko daiala delničarjem 100% dividende? Strune, ki lih napenia T. P. D. so napete do skrajnosti Mena trolienia !o. napolnjena do roba! Državna oblast stori svojo dolžnost in pouči Profitar-sko družbo izmozgovalcev okoli T. P. D., da se poleg interesov njenih delničarjev, nahajajo sedai v vprašanju obstoja tudi bitni interesi celega sloja naroda, ki pač ne bo mo-
gel na ljubo rentabilitetnih in kal-kulaciiskih računov T. P. D. živ pod zemljo. Država, za katero so se tl sloll žrtvovan v najtežjih časih njenega obstoja, mora najti sredstva in način, s katerim bo urejeno sedanje vprašanje redukcij delavstva pri T. P. D. tako. da bodo obezbedile one tisoče, ki danes strme oolnl groze na bližajoče se dni groze in trpljenja.
Pred nami leže bilance T. P. D. za dobo večih let nazaj, iz kojih je razvidno, kako se je nje kapital dvigal letno za ogromne postavke. Ko ie sedai nastopila gospodarska kriza, pa hočejo velekapitalisti vso njeno težo samo in izključno prevaliti na delavske sloje. Tega država, ki ie zaiednica vseh. nikdar in nikakor ne sme dopustiti, ako ne mara preživeti oerturbacije. ki znajo omajati celo njene temelje.
Kolonija ravnatelja inž. Pauerja
naj bi bila tudi zasluga g. ravnatelja Pauerja. še večli oa ie kulturen škandal za trboveljsko dolino »me te kolonije, katera bi se morala imenovati po vsei pravici kolonija tistih trboveljskih trpinov, ki so bili za velike dobičke T. P. D. skozi 30 do 40 let slabo za svoje delo plačani in nazadnje brez sredstev, da bi mogli ob zatonu svoiega življenja vsaj skromno živeti, oo barbarsko na cesto vrženi. T. P. D. pa kopiči vsako leto stomilijonske čiste dobičke poleg zlatega kupa. — Lo iz žuljev tminov so nastale vse rudniške kolonile In vile. stomilijonsko igrišče za Nemce in Madžare. Kako se r-red T. P. D. maltretiralo ro revirjih iugoslovenske
nacionaliste In kako ie tisti g. ravnatelj Pauer. ki Je odlikovan z redom Sv. Save III. razreda, smelo zatiral in žalH nacionalni čut svoiih Hudi. ie neodoustlflvn in čaka nri-hodniič na temeljito sodbo v javnosti.
Nacionalisti trpini! Ne odjemaj-mo v boju proti T. P. D do končne zmage. T. P. D. uničuje z velikanskim drznim absolutizmom državljane in državo. Vrnimo ii zob za zob. da oade v lamo. katero Je Izkopala tisočim našim bednim bratom trpinom. — Bratje, strankarstvo na stran V slogi le moč.
Ali ie g. sreski poglavar opazil že vse to in podobno delovanje T.
1 P. D. proti našim delavcem in kal
| le proti temu ukrenil, zlasti v zaščito voinih obveznikov?
Oriuna ie na pravem potu, drži svoj nacionalni prapor v dobro domovine in državljanov visoko ter ne potrebuje tako posredno kakor neposredno nobenega nadzorstva, ker nadzorstvo samo vrši nad istimi. ki rušiio ali kakorkoli pomagajo
ali ne oviralo rušiti temeli naše države. — Nadzorstvo In vso pažnio v svoie m nečloveškem početju pa potrebuje T. P. D. od vseh oblasti in poštenih Hudi. ne na oaoirlu ali stiskanju rok kakemu nriteoenemu enostranskemu ravnatelju, nego dejansko in brezobzirno.
Upamo, da smo se razumeli!
„Kamenit“ d. d.
Sedania »Stavbna družba d. d.« v Ljubljani ima v Laškem trgu tovarno umetnega škrilja »Kamenit« Odkar je tovarno prevzela omenjena družba, še ni nastavila v njej odgovarjajočega vodje, kar znači vodno menjavanje. Od vseh dosedanjih se posebno odlikuje pravkar došli inž. Bohuslav Marek, baje Ceh (?), seveda neobhodno potreben kvalificiranec. Naš dvom o njegovem češkem rodu nam povzročajo niegove manire, ki niso nrav nič v skladu z običaji Cehov. Vedenje gospoda »kvalificiramca« napram našim poštenim in zavednim državljanom — če so tudi na najnižji socialni sopnji — je vse prej, kakor opravičljivo, posebno pa še za priseljenega g. ravnatelja. Morda je to pomanjkanje socialnega čuta glavna dika inozemskih kvalificl-rancev? Vprašamo »Stavbno družbo«, če se zaveda, koga ie posta-
vila na javno odgovorno mesto v tukajšnji tovarni, ki obratuje s slovensko delovno silo in leži na slovenski zemlji.
Vprašamo nadalie pristojno Inšpekcijo rada, če ii ie znano preteklo (Rajhenburg) in sedanje delovanje gospoda inženirja, njega sposobnost za službovanje v Sloveniji (!). niegov nastop napram državljanom naše kraljevine. Ker ie gospod inž. tudi drugačnih nazorov, kakor to veleva naš zakon o zaščiti delavcev, bi bilo umestno, da se za to uradno zanima. Končno smo globoko prepričani, da imamo Slovenci dovoli sposobnosti in dovolj toll naobraženih mož. ki bi bili v stanu voditi omenjeno podjetje. Smatramo vsakega inozemca brez socialnega čuta nevrednim uživati gostoljubnost naše države Tudi nai gospod inž. Marek ne računa s pregovorno slovensko potrpežljvostjo.
Oriuna Mirna.
Občni zbor, vršeč se dne 14. t. m. v prostorih br. Bulca ie ponovno dokazal, da je prištevati Or-juno Mirna med najboljše organizacije naše oblasti, kajti kljub neugodnemu vremenu, kljub oddaljenosti (Krmelj, Trebnje, Mokronog) in upravičene odsotnosti nekaterih članov, se je občnega zbora udeležilo okrog 40 članov, med njimi stare, še vedno borbene grče in mladi, navdušeni četniki, priprost j seljak-delavec poleg trgovca, obrtnika in intelektualca, vsi kot pravi bratje, katere druži velika nacionalna ideja!
Otvoril ie skupščino z daljšim pomembnim nagovorom agilni In od vseh . ljubljeni predsednik brat Franjo Bulc. ki ie s prisrčnimi besedami pozdravil navzoče . V svojem lepo zasnovanem govoru .ie podal tudi splošen pregled delovanja v j minulem letu in s pravo orjunaško odkritosrčnostjo, kateri nikdo ne more zameriti, grajal poedine primere nedelavnosti, pozivajoč vse navzoče in odsotne, da delujejo, kakor mora Orjunaš delovati!
Lepo in duhovito sestavljeno talnlško poročilo, ki se ni omeiilo le na suhoparno naštevanje dejstev in dopisov, ie podal delavni br. Saša Dominko, ki ie brez dvoma prosvetni pionir v organizaciji.
Tudi aktivno poročilo br. blagajnika so navzoči sprejeli z odobravanjem. na kar so na predlog bratov preglednikov podelili celokupnemu odboru absolutorii — saj je v resnici storil dovolj — razvil le prapor. ustanovil tamburaški zbor itd.
Sledile so Po parminutnem od- ; moru, tekom katerega sta se zedinili kandidatni listi odbora in članstva (v splošnem itak enaki) volitve odbora. Članstvo je izbralo enoglasno brate, ki so mu porok za agilno delo v organizaciji, ako bodo imeli zaslombo, razumevanje in pomoč tudi med ostalim članstvom.
Pri slučajnostih ie br. Bulc podelili besedo delegatu O. O. br. Po-harcu. čigar izvajanjem so bratje
POLOŽNICE
za poravnavo oz. obnovo aarofttine
PPiLOŽENE!
Ostali darujte za Tiskovni fond!
Rušitelj Jugoslovensfcega Sokola.
Ni bilo dovolj, da ie kraljevi prosvetni minister d. Stipica Radič po svoiem eksodusu iz temnice podprl z vso svoio avtoriteto že propadajočega »Hrvatskega Sokola«. Saj se ie pri tem poslužil vseh sredstev. Uspeh zagrebškega zleta in gomila mržnie sta lahko od tedai Se vsakomur v spominu.
Gospod Radič se pa ni zadovoljil s tem. da ie rešil pred popolnim ruinom »Hrvatskega Sokola«. Ruval ie naprej. Posrečilo se mu ie s pomočjo njega vrednih ljudi osnovati v Beogradu poleg obstoječega Jugoslovenskega Sokola še »Srbskega« s snecialno separatističnimi tendencami. Izdal ie te dni tudi od-
pazno sledili in koncem govora živahno odobravali. V zvezi z govorom br. delegata ie radi navzočnosti nekaj novo pristopivših članov povzel besedo še br. Dominko, ki je članom v temperamentnih besedah obrazložil zakai je nastala Orjuna, kaj ie in kaj hoče. Ta izvajanja so člani poplačali z živahnim ploskanjem.
Z orjunaške ideologije in zavednosti ter ljubezni do dela prepojenim daljšim govorom je zaključil krasno uspelo zborovanje br. Bulc, pozivaioč na nesebično delo, ki zahteva in bo še zahtevalo od nas žrtev, katerih se ne bolimo — nakar ie tamburaški zbor intoniral or-junaško himno, katero le pelo navzoče članstvo stoje
Takoj po občnem zboru se je vršila prva redna odborova seja. na kateri se ie konštatiral lep uspeh skupščine in izreklo upravičeno upanje za bodoče delo ter konstituiral odbor na sledeč način: predsednik br. Peček Fran; podpredsednik br. Belovsky Klement; tajnik br. Saša Dominko, blagajnik br. Janžek Martin; odborniki; br. Rugelj Polde, Kenda. Kolenc, Cimerman Jože
Namestniki: br. Jakopin, Gorjanc, Ponikvar. Računska preglednika br. Brovet in Rugelj ter častno razsodišče br. Bulc st.. Kovač in Benedičič.
Novi odbor ie z bodrilnimi besedami pozdravil br. delegat, ki .ie izrazil željo, da novi odbor s člani iz Krmelja, Trebnjega in Mokronoga stremi za tem. da se tam čimprej organizirajo samostojne organizacije ter povdaril, da bodo uživali pri tem popolno pomoč Oblastnega odbora. Končno sta imenom odbora predsednik br. Peček in imenom četnikov br. Rugelj Polde izrekla prošnjo, da nai imenuje Po novem četniškem Statutu — mestnim glavarjem — br. veliki čelnik priljubljenega in agilnega br Bulca ml., ki jp vsa leta kot predsednik dovedel organizacijo do te stopnje, na kateri ie danes.	J.	P.
p*a&aes^3cs3w&ae5<3Bs«B<3&a
n Kupujmojnpodpirajmo izvrstno ^
g Kolinsko cikorijo |
domači izdelek.	\
**rn'i i ■ m ii ji laTrjrjimcaajBu««. -•
lok. s katerim dovoljuje vpis dijakov v to separatistično telovadno organizacijo. Tako dejstev.
Radovedni smo. kaj bodo dejali k temu Jugoslovenski Sokoli, kojih marsikateri ie. zrl na naše delo s prepričanjem, da nima v tei zemlji zmisla. Mislimo, da ie no vsem tem, kar se godi sedaj na njegov rovaš že tudi čas. da izstopi iz svoje dosedanje pasivnosti. Kunktatorstva ia bilo doslei doveli! Odkriti boi nroti Radiču pomeni danes že tudi boj proti separatizmu in za narodno edinstvo. Vojska, ki ie doslej' iačala svoie mišice po telovadnicah, naj vendar že tudi v celoti poseže v sedanji gigantski boi za zmago on h načel, ki jih ie postavila sokolska ustava za temeli ideologije Jugoslovenskega Sokola.
Nadalnie obotavljanje in odlašanje bo povzročilo škodo, koie posledice bodo nepregledne tako za Jugoslovenskega Sokola, kakor splošno za vso iugoslovensko fronto. Napram premišljenemu razrovalnc-mu in protijugoslovenskemu delu g. Radiča ie potreba postaviti tudi vsaj toliko preračunan in enoten načrt obrambe in bodoče ofenzive vseh čestitih Jugoslovenov. ki bo morala dokazati, da hna celo potrpežljivost iugoslovenskih nacionalistov tudi svoie meje. J. T.
Koroško vprašanje na mirovni konferenci.
V soboto 20. t. m .ie priredilo društvo »Soča« predavanje o tej temi. Predaval ie prof. dr. Erlich. Predavanje je bilo v resnici zanimivo, zlasti še vsled tega. ker ie gospod predavatelj bil sam koroški ekspert naše delegacije na mirovni konferenci. Iz njegovih izvajanj je bilo lasno, da srno pravzaprav največ sami krivi na izgubi Koroške, ker naša delegacija za konferenco
ni bila popolnoma nič pripravljena, Zabeležbe vredna ie iziava predavatelja o italijanskem podkupovanju novinarjev, neke večie države. Zlasti ie to zanimivo za moralo časopisja te države. Glede naše zasedbe Koroške se gospod predavatelj ni hotel tako iasno izjaviti, vendar zvene njegove besede, da narod v takih slučajih mora najti vojake kjerkoli — jako lepo. Iz predavanja ie bilo lahko posneti, kaka nepopravljiva pogreška ie bila storjena v vojaškem pogledu .Danes je prepozno. Ako bi general Majster ostal na svojem mestu, bi mi danes imeli tudi Celovec v svoiih rokah. Tako Pa se ne morem striniati z izvajanji g predavatelja, niti onih. ki so bili enakih misli — da nam bodo odločili diplomati meie. Diplomatske meje že imamo! Prave meie pa bomo dosegli samo nrav gotovo kie drugje, kakor izza zelene mize. Predavanje ie bilo res vseskozi zanimivo! Zal. da onih. ki se jih je pravzaprav naiveč tikalo — ni bilo poleg.	•	_
Slavnemu potujočemu občinstvu naznanjam, da je
(tik kolodvora) zopet odprt.
Priporočani se posebno turistom in izletnikom za obilen obisk. —- Sobe vsakovrstne na razpolago, kuhinja in
gostilna znatno znizane cene.
Spoštovanjem
vdani najemnik hotela „Triglav“ Bohinjska Bistrica.
Dopisi.
Iz Slovenjgradca. Kdor ima maslo na glavi, nai ne gre na solnce. Na ta koristen izrek opozarjamo dopisnika, ki odgovarja v »Slovencu« dne 20. januarja na naš dopis »Česa M. O. tudi v letu 1926. ne sme pozabiti.« Misleč, da si jo »Slovenčev« dopisnik dovoli olajšal vest s tem. da ie poizkusil oprati v »Slovencu« dr. narpia, Kerta in dr. Bratkoviča in da bode potem zooet mir. nismo nameravali odgovarjati na brezpomembni dopis. Ker na se širijo oo mestu in okolici še vedno neosnovane govorice. ne bo odveč naslednie pojasnilo.
Da ie Or jun a opustila Gajškovo gostilno, to ie zasluga gospodov. ki so zahrbtno huiskali toliko časa, da .ie gostilničar Gajšek odstranil iz gostilne naša lista »Oriuno« in »Pobedo«. nato na hujskačem na ljubo in sebi v škodo nepremišljeno in žali:vo odrekel postrežbo v lastni gostilni mirnim stalnim gostom Orjunašem. Za neprijetne posledice, med katere spada med drugim tudi sod. obsodba, kazen in povrnitev vseli stroškov sodni.tekega postopanja, se ima g. G. zahvaliti edino-le omenjenim luiiskačem, katerih imena bi mogoče vedeli navesti »Slovenčev« dopisnik in morda tudi še kdo drugi. Sicer pa dopisniku lahko povemo, da ie gostilničar G. že spoznal, da .ie bil on pri celi zadevi ip slepo orodie v rokah onih, ki iim ie bil spor med Oriuno in njim potreben. Povemo mu tudi. da se bliža spor svojemu koncu in da ie popolna izravnava, ki io želi tako g G-. kakor tudi Orjuna in vsa poštena, slovenska družba Oz-vzemši »Slovenčevega« dopisnika), le še vorašanie časa. v katerem bo mogoče poravnati tudi od hujskačev narekovano krivico, ki ie povzročila odločni naston Orjune.
Drugi očitek, »da nam .ie marsikdo dober, ki nacionalno ni baš kristalno čist. samo da pošteno v naš rog trobi«, je smešen. Imenujte nam le enega in dokažite trditev. na bomo izvajali konsekvence, pa nai bo kdorkoli, če tudi sam predsednik/
Tudi očitek, da preprečujemo prisrčnost med slovenskim 'prebivalstvom. ipade le na vas, kj se v »Slovencu« imenujete »n;i}boljše, najmirejše in nedolžne«. Sai ie vsakomur znano, da se nahaja med »najboljšimi in najmirnejšimi tudi slovenski odvetnik dr. Bratkovič, ki ie sestavil in podpisal tako ne-osnovano in žaljivo ovadbo proti slovenskim nacionalistom, da ga ie moralo radi nje sodišče obsoditi in kaznovati, državno pravdništvo pa> ustaviti postopanje proti Orjuna-šem. Ali morda želi »Slovenčev« dopisnik od nas prisrčnosti tudi na-pram temu odvetniku, ki mu ie oblast radi »vzornega« poslovanja že drugič za tri mesece zaprla odvetniško pisarno? Ali ua nai gojimo prisrčne odnošaie z akademsko izobraženim Slovencem, kateremu se ie že javno v listu očitalo, da je v Schullerjevi gostilni mirno požrl težko žaljivko od strani nemčurja, ki ie bil pred kratkim radi nemoralnih dejanj obsojen na mesec dni ječe? (Ugotavljamo mimogrede, da neobčutljivi g. doktor ni tožil niti onega, ki ga ie žalil, niti niega, ki mu ie to javno v časopisu očital, dasi ie v zani mani razburljivih slučajih z ovadbo ali tožbo hitro na mestu).
Tudi z državnim nastavljencem, ki v družbi nemškutarjev hujska proti Orjuni zaradi m'ene ideje, je prisrčnost izključena. Trditev, da je Kertova stvar tako nedolžna, »da ie vrgla celo tukajšnja Orjuna svoječa&no že spisano javno ovadbo v koš, ker se ji ie zdela stvar prenedolžna«, je grda laž. dopisnik »Slovenčevega« članka na laž-nlk. dokler laži ne prekliče. Netočnega in neresničnega dopisovanja
tudi ne smatramo kot primerno sredstvo za ustvarjanje orisčnosti. Z vsemi poštenimi sredstvi pa bomo odslej kot doslei skušali ustvariti pošteno in resnično prisrčnost med značainim slovenskim in tudi lojalno nemškim prebivalstvom Slovenjgradca.
Celje. Kaj bi Cillierca in celjski »Nemci« radi? Dvojezične napise na filmih (mišljeno menda samo za mestni kino) in to vsled tega, ker jih imajo v Mariboru in Ptuju in ker mnogi loialni naši državljani ng, znajo državnega jezika itd., itd. Nam se zdi. da je s tem člankom Cillierca hotela zvedeti mnenje, recimo našega: »Iz tega ne bo nič!« in Vam za to tudi garantiramo. Svetujemo vam na. da se kar hitro priučite državnemu jeziku, da boste lojalni tudi v dejanjih. Da pa ne boste prikrajšani na pravicah, ki jih uživajo Nemci v Mariboru in Ptuju, vam Pa obljubljamo, da bo vsa dvojezičnost v Maribou in Ptuju prav kmalu izginila
Zagorje-Kotredež. Pri redukciji, če bo sploh prišla v poštev, se mora odstraniti najprei tuierodec, in sicer delovodja osrednje delavnice g. Pic h 1 e r, ki ima med Slovenci gotovo mnogo sposobnih namestnikov. Ta človek, ki živi tu pri nas 20 let, še danes šikanira po metodah ranjke Avstrije narodno zavedne delavce; a še do danes ne obvlada slovenskega jezika. Njegovo hajlanje s tuierodci je višek predrznosti z ozirom na naše gostoljubje »Svoji k svojim«. Pridno mu sekundirata g. Kanka in g. Kifer v njiiu delokrogih, kljub temu. da sta naša državljana ne obvladujeta našega iezika.
Zagori© - Kisovec. V žalostnih časih, v katerih se nahaia producira,icci delavec, ga gnjavi tudi v obratu njegov nadrejeni. Peza. ki ga tlači, ga sili do mržuiie tudi nanram onim, ki so po ieziku narodni in mislijo. da s svojim delom koristijo T. P. D., kar pa ie v resnici ravno nasprotno. Tako se ie prigodilo. da nadzornik obratovodia. izvršitelj redukcije v svojem obratu, meče na cesto fante, ki so bili potrjeni k vojakom, dasi še niso bili poklicani v aktivno vojaško službovanje. S tem svoiim dHr-v, ubi:a nih državljansko zavest, ter tako direktno škoduje državi. Isti gospod grozi v tem kritičnem času s takoišnio odpustitvijo vsakemu iz službe, čeravno dotični ni zakrivil nobenega prestopka. Nai ne misli, če ni bil imenovan ravnateljem, da sedaj prenaša svojo srd nad delavstvom. Nadalie za sedaj pika.
Žužemberk. Sokolska maškera-da na pustni torek je vrlo dobro uspela, tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Prav posebno nas ie razveselil ooset Dvorjanov in Sotesčanov. Zadnji čas kaže naše sokolsko društvo precei agilnosti. V kratkem" se prične tudi s telovadbo drugih oddelkov, dosedaj se vrši le redna telovadba članov. Na? Orjunaše to gibanje zelo veseli in želimo Sokolu, da razprostre svoja krila čez celo Suhokraji-no. Orjunaši bomo sokolsko gibanje podpirali kolikor mogoče, ker tias veseli, ako sc bratski nam pokret širi. Le tako in čvrsto naprej!
Naš pokret.
OBLASTNA SKUPŠČINA ORJUNE ZA MARIBORSKO OBLAST sp vrši v nedeljo 28. februarja 1926 ob 10. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red:	1.	Po-
zdrav br. predsednika. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volitev novega odbora. 4- Slučajnosti.
Oblastni odbor Maribor.
Občni zbor ortone Hrastnk-Dol
ic izpadel navzlic neugodnim razmeram. ki vladajo za Oriuno v Hrastniku, še dokai dobro Pokazal pa ie tudi. da ie v njem teren ugoden za Orjuno. ker delavstvo ^.Mediije in spoznava, kako ie bilo varano radi te organi-
udeležil Ln OMneea zbora se >e k- ri delegat Oblastnega odboia br D. Verbič, ki ie orisal sedarae stanje Orjune. države, posebno pa se porbe Orjune s T. P D. Po njegovem govoru ie sledila volitev odbora, katerega ie prevzel sedai v roke br. Roš. ki nam s svojo osebo iamči, da bo Orjuna Hrastnik-Dol v kratkem času zavzemala ono mesto, ki ji gre med ostalimi or junaškimi postojankami.
Sestanek članstva sklicuje Orjuna Zagorje za soboto, dne 27. fobr.
ob 7. uri zvečer v »Sokolskem domu«. Na sestanku poroča brat Dr. Verbič
Redni letni občni zbor Orjune Pragersko se ie vršil dne 21. februarja. Udeležilo se ga ie lepo število članov in prijateljev Orjune. Opažati ie. da ie zanimanje za Oriuno na Pragerskem dan na dan večje.
Skupščino je otvoril br. preds. Rodica, ki je pozdravil navzoče, posebno delegata . Obl. odbora br. dr. Vauhnika. Podal ie pregled delovanja Orjune na Pragerskem, v gnezdu številnih nemčurjev. Kon-statiral ie. da Orjuna na Pragerskem konstantno napreduje.
Poročilo br preds. je članstvo z odobravanjem sprejelo, nakar je podala poročilo s. tajnica M. Voje.
Poročilo s. tajnice se je soglasno odobrilo.
S. Tre ven Iieda jo podala blagajniško poročilo, iz katerega ie bi-m razvi<Ino, da se ie pasivni položaj agajne v zadnjem času zelo izboljšal. Poravnan je že nad 1 leto
v f.°pu. blagajni ter plačani listi za 1. 1926. Skupščina da
na prc J'Og br. preglednika .s bla-
gajnici absolutorii in izreče zahva-
lo in priznanje za njeno marljivo delo.
Pri sledečih volitvah ie bil izvoljen stari odbor s predsednikom br. Rodica.
Pri slučajnostih podeli br. predsednik besedo delegatu Obl. odbora br. dr. Vauhniku, ki pozdravi skupščino in obrazloži namen in delovanje Orjune. Poziva članstvo k agitaciji za pridobitev čim večjega števila delavcev, kateri Še vedno misli io. da za nie ni prostora pri Orjuni, katere člani so po njihovem mnenju samo frakarii in kapitalisti. Opozarja, da ie treba proti izzivan-niem nemčurjev odločno nastopati ter ščititi nredvsem delavstvo. Prepričal se ie o vzornem delu naše Orjune. ki stoji čvrsto kot kdai poprej. pohvalil delavni odbor in spodbudil članstvo, nai hodi hrabro naprei po začrtani poti Orjune do viška cilia. do popolne zmage. Članstvo ie njegovemu lepemu poročilu z zanimanjem sledilo in na koncu poročila burno aplavdiralo-
Doinžale Dne 7. marca t. 1. se vrši v »Sokolskem domu« v Domžalah ob 3. uri popoldne občni zbor z običajnim dnevnim redom. Tem potom pozivamo vse člane, da se zborovanja udeleže brez izjeme, da s tem nokažeio disciplino, katera mora da diči vsakega Oriunaša. Na občni zbor pride tudi en oblastni odbornik, da nam poda poročilo
o današnjem stanju organizacije v državi
Vsled nepredvidenih težkoč se zvečer ne vrši igra »Kain«. katera se bode vršila enkrat pozneje. Ob 7. uri zvečer nastopijo naši bratje iz Radomelj z igro »Vozel« Po iffri je koncert, solospevi itd. Cela prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vabimo vse naše člane in somišljenike. da prisostvujejo zabavi. Vstopnina ie 5 Din za osebo.
Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo poziva svoie članstvo, da poravna svoio zaostalo članarino za preteklo leto. Ker se organizacija reorganizira, se bode vodilo v imeniku le one člane, kateri imajo poravnano članarino.
Zato	bratje in	sestre, storite
svoio dolžnost in poravnaite članarino za lansko in tekoče leto.
Plača	se	lahko	v	društvenem
lokalu Emonska cesta 8. vhod z dvorišča	ob	sredah	in	sobotah od
18.—20, ure	ali pa	po	položnicah,
katere so bile svoičas poslane vsemu članstvu
Odbor Orjune Kamnik ie bil glasom sklepa Oblastnega odbora radi nedelavnosti razpuščen in imenovan komisar, ki bo po dosedanjih ugodnih poročilih v kratkem času to našo organizacijo v sicer tako naprednem Kamniku zopet dvignil na višino enako ostalim Orjunam naše Oblasti.
Službene objave.
Pravilnik za četniške sekciie Orjune. Te dni je izšel v založbi Oblastnega odbora Orjune v Ljubljani nov pravilnik za četniške sekcije ki ie bil sprejet dne 2. februarja t. 1. na prvi seji Štaba Velikega Čelnika v Zagrebu. Pravilnik tvori lično, priročno knjižico, ki je tiskana
v	iugoslovenskem ieziku in stane 3 Din. Dolžnost vsakega četnika, v prvi vrsti pa vsakega oficirja Orjune ie, da si ga čim preie nabavi. Naročila sprejema Oblastni odbor Orjune v Ljubljani
Bataljonska seia Snežniškega bataljona se vrši dne 28. februarja ob pol sedemnajsti uri v Sokolskem domu v Dolenjem Logatcu. Udeležba za vse četnike Orjune Logatec
strogo obvezna. Ravno tako za vse glavarje, niih zamenike in vodnike vseh organizacij spadajočih pod okrožje Snežniškega bataljona.
Bataljonski.
Orjuna Rakek priredi dne 7. marca v Sokolskem domu Meško v o dramo »Mati«.
Organizacije opozarjamo, da pod nikakim pogojem ne daieio denarnih podpor potujočim članotm. Orjuna ni ferijahii savez.. da bi omogočala svojim članom brezplačno potovanje po zemlji.
Oblastni odbor.
Občni zbor Orjune Radovljica se vrši v sredo, dne 3. marca ob 8. uri zvečer v »Sokolskem domu«. Poroča delegat Oblastnega odbora.
Kronika.
NOVA FAZA.
Pretekle dni so Objavili »Magno karto« sporazuma, ki ie. pokazala, kako prazne so fraze onih. ki vodilo v teh sramotnih dneh narod naš. Najtrdnejše zgradbe se rušijo in navidez neosvojiive trdnjave padajo. kakor papirni gradovi. Zmešnjava in zbeganost, objemlie vedno boli na široko vse plasti javnosti, ki ie že skorai povsem izgubila smisel 7.a čast in ponos. Poimi o drža-
vi	se mešajo že v glavah sivih politikantov. Narodno edinstvo je postalo predmet, nad katerim brusi nekaznovano svoi jezik veliki mučenik in požrtvovalni vožd hrvat-skih mirotvorcev. O preureditvi države se razpravlja tako nekako, kakor o restavraciji trgovske hiše. Federacijo pa tretfraio naši politiki z vidika, kot da bi hoteli z njo obdarovati BuŠmane in Hotentote.
V sedežu države zavladala era. M s svoiim smradom kuži že vso zemljo. Strun pronicava vedno globie v živčevij naroda.
Danes se nahajamo že na predvečeru one dobe, ko bo oo vsem bakhanalu razbičanih plemenskih in partizanskih strasti stopilo bolj, kakor še kdai doslei pred nas vprašanje obstoja države v sedanji formi, ki postaja obenem že tudi vprašanje narodove morale fri narodne bodočnosti.
Čas. ki smo ga doslej neprestano napovedovali, ie tu! Jugoslovanska fronta se mora ustvariti. Oriuna sprejema historično ulogo organiziranja akcije proti zlu nokretov. ki uničuieio narodne temelje in rušilo pridobitve nacii<> stečeno s tolikimi neprecenljivimi žrtvami.
Gospod direktor Huber ie odpotoval pretekle dni nekam v inozemstvo. Pred odhodom ie bilo dvignje* nih v eni ljubljanskih banic še
100.000	Din na njegovo lastno ime. Gospodu direktorju želimo vesele zabave. Sploh bi napravil v interesu javnega miru in svoiih delodajalcev najbolje. če bi ostal kar za vedno v inozemstvu. S tem bi močno razbremenil v sedanjem času štednje državo, ki mora zanj vzdrževati policijske agente...
Mussolini in Madžari. Poznani so dobri odnošaji, ki vladajo med črnosraličnimi in madžarskimi fal-siilkatorskimi banditi. Njih posledice nismo imeli prilike samo enkrat občutiti na naših ledjih. Našli na so se navzlic temu še med nami ljU-die. ki vidijo v zvezi 7. izdajalsko Italijo nekak pendans proti bodočemu vplivu Nemčije na Madžarsko. Koliko je vredna ta zveza z Mussolinijem proti madžarskim iredentistom pa je nailetoše razvidno iz govora enega voditeljev madžarskih fašistov Tiborja Echardta, ki je dejal: »Mi izjavljamo odkrito, da hočemo fašistov skn diktaturo in da obožavamn Mussolinija ki da smo sigurni na njegovo pomoč. ko bo prišel čas akcije.« Sooredno s tem govorom ie bil Mussolini odlikovan tudi z najvišjim madžarskim ordenom. Kar se tiče transportov orožja in municije iz Italije v Madžarsko pa niti ne govorimo.
Vse to ie neznano staremu ita-lofilu in diplomatičnemu zvodniku k jugo-italijanskemu posili prijateljstvu. Njemu brni po glavi samo misel na to »iprljatelistvo« in drvi slep in gluh v objem in zavezništvo s poklicnimi verolomci. ki pa jih pošteni Jugosloveni nikdar ne bodo priznali svojim prijateljem, dokler ne bodo naše meje na Soči! Zato ie tudi igranje s frazo o. olajšanju bremen zasužnjenim bratom po tej zvezi povsem neumestno. Italija Mussoliniiev ne nožna oriza-našania. Ona ie in bo hodila v tem oziru svoja pota. makar ti potem obljubi g Ninčič. da bo sam ali pa cel nigoslovenski narod branil Brener. kar oa se tako gotovo ne bo nikdar izvršilo, kakor ne bodo Jugostovem tudi nikdar branili nasilno ugrabljene Besarabije pred nienimi pravimi posestniki. Jugo-sloveni smo pošten narod! Hočemo svoie. a prepuščamo tudi drugim. kar ie niihovega. če na misli drugače g. zunanli minister, ie to njegovo privatno mnenje, kakor le privatno niegovo romanie k čmo-sraičnlškemu papežu morilcev in ubijalcev našega zasužnjenega naroda v Prmorlu
G. Albin Pr^oiifh. bivši socialist in avtonomist, sedai radi^jvec
ie bil glasom časopisnih vesti izvoljen 21. t. m. v upravni svet velepodjetja »Doberlin-Drvar«. Za težko delo so upravni svetniki, ki se morajo zbrati po parkrat na leto plačani z boro okroglo tantiiemo
200.000	Din.
Novoizvoljenemu uprav, svetniku čestitamo k njegovi kariieri. Tako pač postajajo bivši socialisti, sedaj Seljaki, buržuiski upravni svetniki in posestniki dobro nesočih mest.
ŠTABA TOVARNA NOGAVIC !N PLETENIN.
Ustanovljena leta 1888.
M. F R A N Z L & SINOVI.
Lastnik: FELIKS FRANZL. — LJUBLJANA, Privoz 10.
Poročila sta so člana Orjune Zagorje Ivan Gričar in Jakob'11 Angela. Čestitamo! -
Zbirko v korist reduciranih pri T. P. D. ie uvedla Orjuna Brežice v posavskem okrožju. Obenem bo priredila v najkrajšem času tudi posebno prireditev v korist te zbirke. Vse te nabrane zneske se pošilja naravnost Orjuni Trbovlje, da jih razdeli med najbolj potrebne. Prvi dar, ki ie že vpisan na nabiralno polo ie
500 Din.
ki jih ie votiral odbor. Orjune Brežice
Kako zapirajo Orjunaše. Prošle dni sta bila v Zagrebu pretepena dva novinarja. Najboljše informirani zagrebški tisk ie videl v tem napadu takoj Orjunaše, kot napadalce* Radi tega ie bil predan sodišču nam dobro poznani br. Slavko Grubišič, ker je tudi eden napadenih novinarjev izjavil, da ga ie ta ftapadel. Ko je bil naknadno dotični novinar predstavljen Grubišiču ie izjavil, da ga ni napadel ta. ker je imel napadalec brazgotino, katere pa Grubišič nima. Seveda so morali na podlagi te izpovedi Grubišiča takoi izpustiti.
Tako smo doživeli zopet, da ja moral Orjunaš brez nadaljnjega romati v zapor, samo na podlagi netočnih navedb nekih ljudi, ki so sc slučajno stepli med sefooi v nekeni javnem lokalu Po vsem tem pa se Še najdejo ljudje, ki imaio dovoli drzno čelo trditi, da Orjuna uživa neke posebne privilegije pri sodišču...
Cesare Battisti. Ob priliki zadnje debate med krvavim uzorpator-.iem Italije in dr. Stresemannom ie napovedal Duce tudi postavitev spomenika Battistiju v Bolzanu. Delo in zasluge tega moža za njegove ljubezni nevredne Ialiiane že poznamo. Nagrada, ki io je prejel za to od nabije herojev, pa ne! Bil ie namreč ranjen, v boiu z Avstrijci uiet, nakar so ga njegovi bratje Italijani 7. naivečjo naslado in škodoželjnostjo izdati Avstrijcem, da so ga ti obsodili na smrt in ustrelili. O tem dejstvu sedaj Italijani neradi govore, kakor tudi o onih nesrečnih čehoslovaških »tradittorih«. ki so morali končati na konoocu v cvetu svoiih let, radi nezvestobe njihovih laških plašljivih in iudežko izdajalskih sobojevnikov.
Pri nas oa nekateri saniaio. da bi s takimi brezdušnimi in naiveč-jega zanlčevania vrednimi Izdajalci sklepali garancijske pogodbe. Uver-ienl pa so lahko že sedaj, da bi io morali v slučaiu uresničitve tudi sami Izvaiati. ker ga ni med Jugosloveni človeka izvzemši g. Ninčča. ki bi za Italijane v slučaiu niihovo vojske s komurkoli samo za hip pomislil. kie mn Je mesto v tel borb'!
Proti preganjanju gasilcev v Slovenili ie vložilo več poslancev razuih strank ostro vorašanie na notranjega ministra Po naših informacijah gre samo že za zdavnai potrebni nastop g. velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmajerja, ki hoče nemčurske »fajerklišmane« primerno poučiti, da bi se že no osmih letih lahko priučili jugoslovanskega poveljevalnega fezika
Gospodje narodni poslanci, ki so podpisali omenjeni strogi upit, bi storili že mnogo bolie, če bi posvetili svojo pozornost hvaležnejšemu predmetu, kakor oa so gasilci. ki govore celo na občnih zhorh hote samo nemško! Posebno vel a še to za slovenoborce. od kate-ih bi pač človek ne pričakoval tako agresivnih Izipadov za »stara nra-va« nemčurskih organizacij.
-»ine aparate.
THE REX CO., Ljubljana.
GROM” nn-nni is
Podružnice: Maribor, Jesenice
Zastopnik društva spalnih vetzog S. O. E. xa ekspresne pošiljke
Telefon interurban
Brzojavni naslov: „
Risanke, dnevniki in beležnice*
(YOUGOSLAVE EXPRESS RECLAME C 0 M P A N Y)	•	d.	Z	0.	Z.
_ J—jjp GRADBENO PODJETJE vmmmmmamm.
ING. DUKIČ IN DRUG ' LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24 e*™8H9B”m5Br
Profesor. V nekem našem mestu živi profesor, ki ie po imenu vsai Slovenec, po delaniih in obnašamo pa mnogo prej v sorodu s Teu-toburžani, ki so v leutoburskih sozdih želod brali. Poročen ie z Nemko, ki ie vzgojila tudi otroka leno po nemški. Kar ni izvršila ona, ie dodejala še guvernanta, ki zna govoriti z otrokom samo »stram-deutsch«.
Mož pa ie pri šolskih slavnostih velik narodniak in vzgoiuie po vseh predpisih narodni čut v našem di-iaštvu. Jedva prestopi prag svojega zavoda pa že zamarnia v blaženi nemščini, ki jo tako rado čuie uho našega inteligenca. Kai si k temu misli potem mladina, ni težko uganiti Od todi tudi vsi neuspehi takozvane oficielne šolske vzgoje v narodnem in državnem duhu, ki žanje baš zbog sličnih slučajev vse preje, kakor dobre uspehe.
Dvoma pravica. Zagrebška policija je aretirala Vekoslava lijana, jugoslovanskega d;ržavlia:na. ki je ubil znanega reškega fašista Ljubi-čiča. Bil ie radi tega že pred sodiščem, ki pa ga ie oprostilo, ker je dokazal, da je LjubiČiča ubil v silobranu. Sedaj so lažnjivi fašisti doprinesli zopet nove dokaze, na podlagi kotih' ie bil Tijan aretiran.
Kdor ie imel že s fašistovskimi »dokazi« opraviti, ta ve dobro, koliko resnice ie v njih. Osobito se ie to izkazalo tudi pri razpravi brata Molka. Sicer imajo naši možje čudne pojme o silobranu. Radovedni smo le. kai bi storili oni. če bi se nahajali v istem položaju, kakor se . je Tijan, ko ga ie napadel ubiti Lju-bičič. Najbrže bi mu v svoji neskončni pohlevnosti padli ored noge in se s solzami v očeh odrekli svoiemu fbdu samo zato, da ne bi kršili zakona.
Italijanskemu parlamentu pock prcdseduie požigalec in notorični morilec Giunta, ki ie zakrivil s svojim zapaljenjem smrt tugoslo-venskih državljanov. In vendar se ne nalde v tei zemlji oblast, ki bi imenom teh nesrečnih žrtev laškega podivianstva zahtevala, da se postavi g Giunto pred sodišče. Našel Da se ie seveda tdkoi forum, spre-lemljiv za laške klevetnike, ki se hočejo za vsako ceno maščevati nad Tijanom.
Orjuna Brežice ie imela svoj redni občni zbor dne 20. februarja t. !. Dosedanji predsednik br. Poljanšek ie v svojem poročilu zelo stvarno pozival k izboljšanju družabnih razmer, ki so zelo nepovoli-ne. Tudi tajnik je v poročilu po-vdarial potrebo sloge in obsojal ločitev družbe po kastah, ki ovira razmah nacionalnega pokreta, spravlja v nevarnost rmfbgo lepega in dobrega, kar se ie svoiečasno ustvarilo. Torej več človekoljubno-
sti. Pristaši nacionalne ideie naj iste povsod in iavno priznavajo. Takoj po izvršenih volitvah se ie konstituiral novi upravni odbor z bratom dr. Drnovškom kot predsednikom na čelu. — Novi brat predsednik je izvajal potrebo socialnega čuta pri vseh. ki se prištevaio k nacionalistom. Sama nacionalistična politična gesla v današnjih težkih časih ne zadostujejo. Br. predsednik je tudi opisal tragične redukcije delavcev in nastavliencev T. P. D., ki gre v tisoče. Na občnem zboru ie bil objavljen sklep odbora, da s iiitro akcijo priskočimo do svojih močeh na pomoč tistim, ki jih ie dobičkarska T. P. D. čez noč vrgla na cesto in ki so s svojimi rodbinami dobesedno brez kruha. Člani so nato pozivali k energičnemu izvajanju gesla »Svoji k svoiim«, ki je v Brežicah aktualno boli kot kedaj.
H koncu se ie večletni tajnik mestne organizacije br. F. Zajec poslovil od članstva, ker odide vsled premeščenja v Ljubljano.
Občni zbor je bil pod utisoin težkega položaja tisočerih delavcev T. P. D., katerih redukcija po-menja eno naivečiih narodnih nesreč naše ožje domovine Slovenije v povojni dobi. Zato vsi nacionalisti na okup proti izkoriščevalcem naših trpinov!
ZRNA.
»Sv. Sava znači za Srbe nešto. Prešeren znači za Slovence nešto. Strossmaver rriie nlšta!«
Tako besed iz izjave našega ministra prosvete, ki uoravlia in penzionira tudi tako slavno Zagrebško — reete Strossmaverjevo univerzo, katero bi brez tega našega jugoslovenskega genija narod sedanjih mirotvorccv gotovo prav nikoli ne postavil. Sicer je tem večji »nešto« gospon Radič s svojim brbljavim jezikom, ki je in bo še povzročil naši državi marsikatero bridko uro gorja. Zato pa ie bil tudi odlikovan z redom sv. Save in lento.
Narodno priznanje. Med najboljšimi narodnimi delavci na jugu naše države ie bil brezdvomno učitelj Nikola Divllakovič. Ob priliki okupacije Srbije so ga zajeli Bolgari, ki so mu odrezan iezik 7 razbeljenim železom In mu nato razrezali
še vse nebo. Zahvaliti se mora slučaju. da le ostal še Dri življenju.
Sledovi bolgarskega divjaštva pa so mu ostali za celo življenje. Šfi danes so mu usta ena sama velika rana ... Nesrečni človek ne more Izgovoriti niti besedice.
Hvaležna domovina mu ie poklonila mesečnih 100 Din kot narodno priznanje. S to vsoto ni mogoče po budgetu prehraniti niti policijskega psa, ki je tudi navajen na ničlo državno oskrbo.
Pred nedavnim časom je prišel ta nesrečni mož v Beograd moledovat. da bi mu po osmih letih že odobrili boro pokojnino. Prosil je zaman. Gospodje niso imeli časa razpravljati z njim. Darovali so mu le 200 Ehn z naročilom, da naj čim preje izgine iz Beograda. Glede pokojnine na so mu prijazno dejali, da jo bo moral »još čekati. ier ima vremena«.
Plamencovi prošnji za reaktivi-ranje pa so gospodje takoj ugodili. naisi ni bilo zanjo nobene pravne podlage. Uverjeni smo celo, da imajo pripravljen kak položai celo za gospodina Saksa ali Sarkotiča. Čakajo samo še, da se skesata in poljubita mater zemljo proti kateri sta vodila tudi »ludo« politiko, kakor sedanji ministrski omnibus g. St. Radič.
RESTAVRACIJA
LJUSIJJINfS® DVOR
Gospodarstvo.
Seiem za kožuhovino v Ljubljani. Izredni uspeh zadnjega organiziranega kožnega seima v Ljubljani. ki se ie vršil dne 26. in 27. januarja t. 1.. ie napotil Upravo velesejma in Lovsko zadrugo, da se priredi prve dneve meseca marca ponovni sejem za kožuhovino, na katerem se bodo prodajale kože vseh vrst divjačine dražbenim potom.
Neprodanega blaga ie še veliko, katero nai lastniki nemudoma pošljejo na Upravo velesejma v Ljubljani, oddelek Divja koža.
Književnost.
F. M. Dostojevski; »Idiot«, roman. I. del, poslovenil dr. Vlad. Borštnik. V Ljubljani 1926. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna Splošna knjižnica štev. 62. Strani 284. Cena broš. 32 Din. vez. 40 Din.
V založbi Zvezne tiskarne in knjigarne ie izšel pravkar v okvirju
agilne »Splošne knjižnice« I. d.el veličastnega romana velikega ruskega pisatelja »I d i o t«. Ta roman stoji med prvimi svetovnimi pripovednimi spisi in je vzbudil povsod naivečje zanimanje, ker ie v tem romanu do najmanjšega detajla razgaljena v mojstrskem pripovedovanju in risanju vsa mehka ruska duša. Obenem razpravlja v njem Dostojevski o najvažnejših človeških, socialnih in znanstvenih problemih, ki morajo hočeš nočeš, pritegniti pozornost vsakega mislečega človeka. Poleg tega pa ima roman toliko pestrega, napetega deianja. da priklene tudi bravca. ki išče v knjigi zgolj poštenega razvedrila. Roman ie zelo obsežen, štel bo preko 1000 strani »Splošne knjižnice««. Založba bo izdala slovenski prevod romana v štirih knjigah, kakor ie Dostojevski razdelil roman v 4 dele. Nadaljnji trije deli izidejo postopoma v najkrajšem času., tak o. da bodo imeli slovenski bravci v kratkem ves roman na razpolago. Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani. Marijin trg štev. 8.
ZLATOROG
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN) Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
1811 lil Bi
da se oblačila za gospode, dečke in otroke, kakor tudi raznovrstna obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi ^cesti št. 2 in v Gradišču št. 4.
Centrala in tovarna:
Emonska cesta 8 ftlijalac
Beograd, Sremska ulica 4
Katera gospodinja ne pozna v modro-rumene škatljle paketiranega
Zlatorog terpeatifiovega mila,
katero je vsled čudovitega uspeha pri pranju in velike izdatnosti splošno priljubljeno 1
Zlatorog terpentinovo milo se izdeluje iz najboljših surovin z dodatkom terpentina, je torej tudi za najfinejše perilo popolnoma neškodljivo 1 Zlatorog - terpentinovo milo je najboljše, najdragocenejše, zlata vredno 1
Da to simboliziramo in vzbudimo tadi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10-frank-zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila. Dosedaj se je našlo že mnogo zlatnikov!
Poskusite tudi Vi srečo in kupite komad
ZLATOROG
terpentinovega mila,
perite z njim in prepričajte se o njegovi izvanredni kakovosti.
Morda boste tudi Vi našli zlatuik!
Šolski zvezki za osnovne in sredn je šole
m upu
je najmodernejše nrejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela td najpripro-L.nL. d0 najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in . _ t—ij VnitorA v enA- ali vpfharvtiPtn tisku. —
ikov m
v«
upi
eno- ali ye£barvnem tisku. —
znanstvene knjige. Ilustrirane knjige * ‘“»i «*■
Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
znan
Last lik in izdajatelj Oblastni odbov Orjuna v Ljubljani.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: JožeSpan.