GOSPODAR LETO 1944 17. MAJA V maja je čas poznih spomladanskih setev. Ce nismo aprila še posejali lucerne, jo lahko že sedaj. Tudi za krompir je še vedno čas, saj v maju posejani krompir hitreje kali in se njiva manj zapleveli. Tudi za letos to velja, ker je bila aprila zemlja tako izsušena in mrzla, da krompir sploh ni mogel kaliti. Prve dni maja posejemo koruzo, nekoliko pozneje buče in fižol, nazadnje pa proso. Ker so posebno zadnje tri rastline za mraz zelo občutljive, moramo biti s setvijo previdni. V drugi polovici maja presajamo ob deževnem vremenu peso in zelje. Letos bo posebno važno in potrebno, da bomo z rednim in pogostim okopavanjem rahljali zgornjo plast zemlje in s tem preprečili izgubljanje tako bornih zalog, vlage. Zato okopavajmo vedno, kadar se napravi skorja in tako dolgo, dokler rastlinska odeja ne pokrije zemlje. Zadostuje plitvo okopa-ranje. Pri prvem okopavanju preredčimo v vrsto posejano peso, sončnico in koruzo. S tem delom nikar ne odlašajmo, da se lahko rastline takoj v mladosti nemoteno razvijajo. Krompir kakor tudi koruzo prebranamo, če se je napravila skorja, že pred kalitvijo in kmalu po ozelenitvi. Pobijajmo metulje kapusovega belina, da samica ne bo mogla žaleči jajčec na zelje. Posebno uspešno je pobijanje samic, ki jih lahko spoznamo po tem, da imajo ob zad- njem robu sprednjega krila dve, na »pred* njem robu zadnjega krila pa eno črno pego. Zelo uspešno pobijamo kapusovega belina tudi, če uničujemo jajčeca, ki se pojavijo na spodnji strani zeljnih listov ▼ zlatorume-nih kupčkih. V ječmenu in pšenici potujemo sproti vse rastline s prašnato snetjo, da preprečimo okuženje za prihodnje leto. S košnjo sena ne odlašajmo, ampak ko-i simo, če je ugodno vreme takoj, ko je Večina trav v cvetju. Tako bomo pridelali boljšo krmo, več otave in več otaviča, plevela bo manj, ruša pa bo ostala močna. Ko pokosimo seno, razvozimo po prvem dežju gnojnico, ki pa ne sme biti premočna, ampak razredčena. K. 0. Važno! > Pri presajanju pese in zelja je treba paziti na to, da napravljamo dovolj globoke jamice. Nikakor ne sme biti glavna korenica zavita navzgor. Ce je koreninica zelo dolga, jo je nekoliko prikrajšati. Tudi je paziti na to, da pri presajanju dobro pritisnemo zemljo k korenini in to v vsej globini. Ce pritisnemo zemljo samo na vrhu, obvisi ostali del korenin v zraku; taka saditev ne obnese, ker so ravno konci korenin najbolj važni za vkoreninjenje. Po presaditvi je treba zaliti z vodo. PRI.CEBELICflH Maj imenujemo navadno najlepši mesec, toda večkrat je za čebelarja najslabši. Pogosto vladajo zimski možje ves mesec. Ce ni čebelar dodal družinam jeseni zadostne zaloge, mora sedaj krmiti, če noče, da mu poginejo čebele od lakote. Dnevna poraba je namreč zaradi obilne zalege jako velika. Ker je bilo v aprilu ugodno vreme in nekaj paše, so se čebelne družine dobro razvile, da zasedajo ves prazen prostor pod sati in za okencem v plodišču. Tedaj začne čebelar širiti plodišče. Prestaviti mora tri do štiri sate z zalego v medišče in izpolniti prazen prostor ▼ plodišču in medišču s praznimi satniki in satnicami. Ob dobri paši, če je vreme ugodno, čebele dodane satnice kmalu izdelajo. Njih delo nadzorujmo in preglejmo, če se satnice pri gradnji niso zve-rižile. Take odstranimo in dodajmo novel Proti koncu meseca bo plodišče zaleženo. Tedaj prestavimo še sate s pokrito zalego v medišče, na njih mesto pa izdelane sate iz medišča. Kdor čebelari s kraniiči, bo imel v tem mesecu že prve roje, Posamezne roje je lahko ogrebati. Težje je, če roji reč panjev .hkrati in sede več rojev skupaj. Skušajmo tedaj roje ujeti v ujemalnik! rrvce denemo v čebelnjaku skupaj, panje z drujci pa označimo z različnimi predmeti, barvastim papirjem itd. Najlepše so pač slikane končnice. Potrebno je to, da matice laže in bolj gotovo najdejo ob prahi svoj panj. Stari in umni kranjičarji so ▼ prejšnjih časih naveznili panj na panj. Navadno so plemenjak dvigniti in mu podložili prazen panj. Tako so širili plodišče in zabranjevali rojenje. Ce je neugodno vreme, ne pozabimo roje krmiti. Delo in trud bodo bogato plačani. - K. O. — ŽIVINOREJA V. kolikor živinorejci niso pričeli z zelenim krmljenjem že v mesecu aprilu, bodo pričeli z njim v mesecu maju. V krajih, kjer je količkaj mogoče, spuščajmo živino na pašo, kjer bo dobila najbolj naravno hrano. Poleg tega pa se bo navžila na pašniku svežega zraka in sonca ter se bo razgibala in s tem utrdila kosti in zdravje, da bo odporna proti boleznim tudi v mesecih, ko jo zapiramo v hlev. Zeleno krmo pokladajmo vedno v svežem stanju. Da od suhe krme na zeleno ne bo prehiter prehod, mešajmo v začetku zeleno krmo s suho tako, da polovica od celotne količine krme odpade na suho, polovica pa na zeleno. Polagoma zvišujemo odstotek zelene krme, dokler sčasoma lahko krmimo samo zeleno. Najboljša zelena krma je lucerna, ki jo kosimo pred cvetjem. Ako živine ne puščamo na pašo, pa ji na vsak ffačin preskrbimo vsaj teka-lišče, kjer bo živina, zlasti mladina, lahko stalno na svežem zraku. Tudi za prašiče bomo napravili tekališča, mladi pujski pa naj bodo sploh več na prostem, kot pa v sviniaku. Pričeli jim bomo dajati zeleno krmo. Zlasti mlada lucerna in detelja pospešujeta razvoj in rast pujskov. Na zeleno krmo kakor tudi na gibanje zunaj svinjaka pa moramp prašiče navajati postopoma. Kajti hitri prehodi morejo škodovati zdravju. V maju bomo že začeli misliti na vodenje svinj, da bomo dobili zgodnje jesenčke, kateri so mnogo odpornejši proti mrazu kot pozni in se lepo razvijajo tudi v zimskih mesecih. Mislite na zaščitno cepljenj« prašičev proti rdečici. Ako v tem mescu nasadite kokljam, bodo piščeta do jeseni popolnoma dorasla. Nasadite, v kolikor še niste, čim več, da bo dovolj kokoši. Mlade kokoši bomo namreč potrebovali v krajih, kjer je bila kokošjereia prizadeta, obenem pa bomo lahko odstranili starejše kokoši, ki slabše nesejo. Še je čas za pripuščanje kobil; pripuščaj-mo jih čim več. Zrebetom preskrbimo prostor, kjer se bodo lahko gibala na svežem zraku. Skrbimo za pravilen razvoj žrebet. Zlasti pazimo m rast konit in iih pravočasno spodrezujmo, da se bodo pravilno razvila. Od nege žrebet r prvem letu starosti zavisi delovna sposobnost odraslega konja. Privoščimo živini zraka in sonca ter skrbimo za zdravje, K. O. Vzgojne bolezni pri konjih V »Gospodarju« smo že pisali o vzgojnih boleznih pri goveji živini in prašičih. Rekli smo, da razumemo pod vzgojnimi boleznimi vse one motnje, ki škodijo pri vzreji domačih živali ali pa jo ovirajo in celo onemogočajo. Razlikujemo motnje, ki ovirajo normalno oplajanje živine, dalje motnje, ki povzročajo zamiranje zametka v maternem telesu in končno motnje, ki uničujejo ter slabijo podmladek živine v njihovi rani mladosti. Bolezen, ki uničuje pri kobilah zametka še v maternem telesu je paratifus, ki pobere največ žrtev med četrtim in osmim mesecem nosečnosti. Povzročitelji bolezni dospejo v materino telo navadno s hrano ali pitno vodo ali pa ob priliki zaskoka po žrebcu. Kužne klice povzročajo neko vrst zastrup-ljenja v razvijajočem se zametku, ki kmalu zaradi tega podleže, na kar ga mat: izvrže. Pri zatiranju paratifusa kobil je potrebno temeljito odstraniti izvrženi plod in posteljico ter še temeljiteje izvršiti desinfekcijo hleva. Pri žrebetih igra važno vlogo več vrst kužnih klic, ki povzročajo na različnih organih iste živali različne spremembe. Način okuženja je trojen. 1. žrebe se okuži v zadnjih dneh bivanja v materinem telesu; 2. okuženje nastane v popkovini v prvem tednu življenja, in 3. žrebe se okuži s hrano v teku kasnejših mesecev. Najpogostejši povzročitelji obolenja žrebet so navadno gnojne bakterije, nazvane koki. V kolikor se žrebe okuži z njimi že v materinem telesu, pride na svet kilavi novorojenček, ki v najkrajšem času pogine. Če pa vendarle ostane pri življjenju, stalno boleha. Na popku navadno mi nikakšnih sprememb. Drugače pa je v slučaju, ko se že rojeno žrebe okuži z gnojnimi bakterijami preko popka. Prvi znaki bolezni s,e javljajo po 14 dneh, največ žrebet na pogine med tretjim in četrtim tednom. Bolezten traja pri- bližno 10 dni. Tu in fam se dogaja, da na oko zdravo žrebe pade in pogine, kar pa ni pravilo. Prve spremembe po okuženju se odigravajo v notranjih popkovih žilah, kjer se nabere večja količina gnoja, ki se potem razširi po vsem telesu, v prvi vrsti po jetrih, trebušni opni in po vseh sklepih, ki močno otečejo in so zelo boleči. Večkrat se sklepna opna odpre, kar smrt še pospeši. Če obolelo žrebe vendarle ostane pri življenju, je to neuporaben slabič. Tretja redkejša vrsta obolenja je okuže-nje ▼ kasnejši dobi po hrani. Obolevajo po večini starejša žrebeta z znaki pljučnice in vnetja rebrne mrene. Zdravljenje obolelih žrebet ni bogvekaj uspešno, uspešneje pa je preprečevati okuženje s pomočjo higienskih mer, desinfekcija nožnice pred porodom ter pravilna nega popka. Iz popka je treba po porodu izmolzti zaostalo kri, popek podve-zati s prekuhano svileno nitjo in vst skupaj premazati z jodovo tinkturo ali vsaj z oljem. Druga vrst bakterij, nevarnih za žrebeta, so pioseptične bakterije, ki povzročajo, da žrebeta naglo obolevajo konec prvega sli drugega dne svojega življenja. Bolezenski znaki so precej burni. Obolela žrebeta po večini ležijo, stokajo in težko diha!o. Ce bolno žrebe vstane, ima glavo na poseben način iztegnjeno, hrbet pa ima ukrivljen. Koža je vsa znojna in diši po seči. Ztebe v kratkem času popolnoma ohromi, v treh dneh pa pogine. Pri infekciji s tretjo vrsto v poštev prihajajočih bakterij, imenovane kolibakte-rije, prevladuje približno ista slika. Značilno za kolibacijo je zelo smrdeča driska in boleče otekline v sklepih. Bolezen v kratkem konča s smrtjo. Ponovno poudarjamo, da je pravilna nega in smoterno krmljenje v prvi mladosti odločilno za zdravje, odpornost in kasnejšo sposobnost živali. Podmladek naše živine ima še vedno premalo prostosti in gibanja na zraku in soncu, ki je vir vsega zdravja, ne samo za govejo živino, ampak tudi za prašiče in posebno za konje, Zato ne more vzgojiti dobrega in zdravega konja, kdor mu ne' more nuditi V mladosti vsaj vsak dan nekaj gibanja na prostem. K. O. 191«» imnm"iHB3in»n«B«tffWHttBi«KHmtMm«u,intftIPf Jgr SR& HM ffik fljf ' • •in^ai^sB^mmftBiRiitaiasi^Nmii^iiiifio««^^ iBt^jmtM^^inmctflhiiiiTOnmiufiMiMfltKiii«! Vrednost bora in macesna Bor raste pri nas največ po gričevju in po izčrpanih peščenih tleh, ali pa tudi na goli kraški skali, kjer se drugo drevje ni moglo zasidrati, Navadni bor d3seže na boljših tleh v 100 letih višino 20 m in 30 cm debeline. Na enem hektarju borovja zraste v 100 letih do 300 m* lesa (z vštetim vejevjem 600 ma). Da nam torej veliko manj lesa kot jelka aH smreka. Zahteva veliko svetlobe in zato raste na redko. Glede tal, toplote in vlage je bor zelo skromen. Seveda uspeva vse boljše in hitreje, če ima dobra tla in pravo mero toplote, vlage in luči; toda tudi v slabših razmerah, kjer drugo drevje ne mara več rasti, se razvija zadosti dobro. Lastnost, da dora-šča tudi na zanemarjenih tleh, kjer preti suša in mraz, daje boru veliko vrednost za nekatere kraje. Igličevje, ki odpada boru od kakega 30. leta starosti v zadostni meri, ohranja tla dokler je borov gozd mlad. V starosti po 30. letu pa bor ne gnoji več zemlje pod seboj dosti in tla začno pešati. Zato bora ne bomo gojili v čistih (nemešanih) gozdovih, ampak le primešano takemu drevju, ki daje zemlji dosti hraniva. Čistih borovih gozdov se bomo ogibali tudi zaradi nevarnosti, ki ogrožajo b->r. To so predvsem razne glive in žuželke Prelec in lubadar objed^jo poleg smrekr (udi borovce. Vetru se kar dobro upirajo s svojo inftllllCUlS um««««« ......U»............. m»iii!iif*»8ttmHf »l:i:ii.iilir