SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Nfi) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30 de octubre - 30. oktobra 1997
■ r NHMMNNNMa MM '^MMMMMMMM
Kot zavedni Slovenci Dva p°m|adna kandidata
V našem listu z dne 2. oktobra smo objavili obvestilo o razpisu volitev za predsednika Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 26 novembra in kako naj se teh volitev udeležimo Slovenci po svetu. Podatke so nam posredovali iz tajništva SKD k°t tudi iz osrednjega urada Svetovnega slovenskega kongresa. Pisali smo tudi o sporočilu našega poslanca Marjana Schiffrerja o postopkih SKD pred ustavnim sodiščem. Novica je povzročila veselje, ker sta narodna in državna zavest med nami
čvrsti in želja po udejstvovanju na zavidljivi višini.
A že začetek sam je nakazal, kakšen bo Poznejši razvoj. Prvo sporočilo je bilo takorekoč privatnega značaja. Čakali smo uradnega obvestila Republiške volilne ko-Uusije, notranjega ali zunanjega ministrska; a zaman. Kot državljani, ki stalno bivajo v tujini, smo takorekoč obsojeni, da vsakokrat posebej zahtevamo vpis v volil-Ui imenik, kar predpostavlja dodatne zapreke in napore. Pričakovali smo tudi obrazcev za ta vpis. Ničesar ni bilo. Spoznali smo torej kot že mnogokrat v preteklosti, da smo prepuščeni sami sebi in da )e le od nas odvisno, če hočemo doseči, da Se čim večjemu številu rojakov omogoči udeležba na volitvah.
Pričeli smo široko akcijo, ki so jo orga-nizirali vodstvo Konference za Argentino Svetovnega slovenskega kongresa ter načelstva Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke v Argen-ni. Tiskali smo obrazce, ki smo jih potem razpečali po vsej tej ogromni državi. Preje-so jih rojaki po vseh okrajih Velikega
li
Bui
enos Airesa, dospeli so v Mendozo, Ba-nloche, Miramar in celo v Comodoro Ri-vadavia. Z isto naglico so jih rojaki morali Vrniti izpolnjene, da smo jih potem zbrali v Pisarni Zedinjene Slovenije in jih poslali v Ljubljano. Osebno jih je odnesel rojak, ki )e tiste dni potoval v Slovenijo. V četrtek, oktobra, en dan pred zapadom objavl-
jenega roka, je bilo vse že varno na Republiški volilni komisiji. A ko smo mi že odpošiljali zahtevke, je šele iz Ljubljane na veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu prišlo navodilo, kaj naj Slovenci v Argentini storimo, da bomo lahko volili.
Ob vsem opravljenem pa je treba posebej poudariti, da tega ne bi bilo mogoče izvesti v tako kratkem času in v tako težkih razmerah, kot so v Argentini zaradi razdalj in zaradi razstresene naseljenosti rojakov, če ne bi bilo med nami toliko idealizma, pa tudi discipline in uspešnosti. Na tem mestu naj vsem, ki so tako požrtvovalno in nesebično sodelovali, izrečemo najiskrenejšo zahvalo. Posebej razveseljivo pa je dejstvo, da je bil odziv mladih močnejši kot kdarkoli prej.
In še z nekega drugega kota hočemo osvetliti vse to delo. Opravljeno je bilo, ko dejansko sploh še nismo vedeli, kdo bo kandidat, ki ga bomo lahko volili; še več, ne da bi vedeli, če bomo sploh imeli kandidata, ki ga bomo mogli mirne vesti voliti. V tem se je naša emigracija znova izkazala kot zrela, idealistična in požrtvovalna.
Zavedamo se, da so volilni roki tudi v naprej izredno kratki. V prid nam je, da je na pobudo SKD ustavno sodišče za pet dni podaljšalo rok za ugotavljanje glasov, ki pridejo po pošti iz tujine. A tudi če bo volilna komisija poslala zahtevane volilni-ce pravočasno, jih bo treba potem overiti, izpolniti in vrniti. Čaka nas nov napor, a smo nanj pripravljeni.
Ob vsem tem pa zahtevamo in trdno upamo, da se spremeni volilni zakon na tak način, da se Slovencem po svetu ne bo treba nenehno boriti za možnost voljenja kot srednjeveškim tlačanom za „staro pravdo". To ni miloščina, za katero bi morali nenehno prositi, to je pravica, ki nam pripada in kateri se nočemo in kot vestni državljani sploh ne moremo odpovedati.
Ustavno sodišče podaljšalo sprejem glasovnic
Od našega poslanca v Državnem zbo-111 Marjana Schiffrerja smo dobili naslednji Prepis sodbe Ustavnega sodišča RS, ki je prav zaradi težav pri sprejemanju pošte z 8 asovnicami od izseljencev po svetu
odločilo, da se podaljša za pet dni po volitvah sprejem glasovnic. Enako se prestavi datum za morebitni drugi krog volitev za en teden, da tako izseljenci lahko dobijo in odgovorijo vnovič.
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku, začetem na pobudo politične stranke Slovenski krščanski e>n°krati, na seji dne 9. oktobra 1997
odločilo:
L Del zadnjega stavka 87 člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/ 1 ki se glasi: „pri čemer upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu s psovanja", se razveljavi, kolikor se nanaša na glasovnice volilnih upravičencev, ki so na dan <s osovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo.
2. Ce Državni zbor ne nadomesti delno razveljavljenega dela določbe iz prve točke tega izreka '!OVo določbo tako, da bi ta veljala že za volitve predsednika republike v letu 1997, morajo stoP>i volilni organi pri ugotavljanju izida glasovanjam po pošti iz tujine na volitvah
R ednika republike v letu 1997 upoštevati glasovnice, ki so prispele do njih najkasneje do 12. e Petega dne po dnevu glasovanja.
3. Republiška komisija mora v primeru, da pride do ponovnega glasovanja (drugega kroga) na 1 vah predsednika republike v letu 1997, razpisati ponovno glasovanje tako, da bo opravljeno
° nedeljo 14. decembra 1997.
V prostorih poslanske skupine krščanskih demokratov so se 24. t.m. trije predsedniki pomladnih strank sešli z obema predsedniškima kandidatoma, dr. Jožetom Bernikom in dr. Ludvikom Toplakom. Po dokaj ostrih tonih med voditelji pomladnih strank Janezom Janšo, Lojzetom Peterletom in Marjanom Podobnikom je očitno, da bosta SKD in SDS vložili kandidaturo dr. Jožeta Bernika, podprto s podpisi desetih poslancev, SLS pa bo s podpisi treh poslancev podprla kandidaturo dr. Ludvika Toplaka.
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik je po predstavitvi dr. Jožeta Bernika - ki sta ga za predsedniškega kandidata že podprli SDS in SKD - pred izvršilnim odborom SLS dejal, „da bi bilo prav, da bi vse tri stranke slovenske pomladi podprle oba kandidata, torej dr. Jožeta Bernika in dr. Ludvika Toplaka".
Predsedniki strank so se v soboto zvečer pogovarjali tudi o tem, kako naj stranke ravnajo v drugem krogu; če bo do njega prišlo in če bo na njem nastopil kakšen od njihovih kandidatov. Ljudska stranka je že pred časom predlagala, zdaj pa na tem predlogu vztraja, da naj v drugem krogu vse tri stranke podprejo tistega od dveh kandidatov, ki bo zbral več glasov. A krščanski demokrati in socialdemokrati nad Podobnikovim predlogom tudi v soboto niso bili preveč navdušeni: „0 tem se bomo pogovarjali, ko bo in če bo do drugega kroga sploh prišlo," je dejal Peterle. Janša pa pravi, da se ne misli obvezovati za nekaj, za kar se sploh ne ve, ali se bo sploh zgodilo. Menil je, da bi volilce zgolj zmedli, če bi morali podpreti le enega kandidata v drugem krogu.
'
* S
■
Možni kandidat za predsedniške volitve Ludvik Toplak, ki ga podpira Slovenska ljudska stranka, se je 25. oktobra predstavil vodstvoma Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke. Predstavil je programske teze in svoj pogled na posamezna tekoča programska vprašanja.
Ludvik Toplak je po srečanju povedal, da še ni dčkončne odločitve o tem, ali bo dobil podporo SKD in SDS, saj se morajo o tem med seboj dogovoriti prvaki strank. Zatrdil je, da je še vedno pripravljen kandidirati s podporo vsaj ene od strank.
Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da predsedstvo stranke svoje odločitve o podpori Jožetu Berniku, ki jo je sprejelo prejšnji teden, ne bo spreminja-
lo.	Toplak je po ocenah SDS namreč bistveno manj primeren kandidat od Bernika.
Predsednik SKD Lojze Peterle je po predstavitvi Ludvika Toplaka na organih te stranke izrazil določene zadržke do njegove kandidature in ocenil, da je Bernik primernejši kandidat.
TOPLAK ODSTOPIL
Tik pred zaključkom lista smo zvedeli, da je v torek, 28. zvečer dr. Toplak odstopil od kandidature za stranko SLS, kot pravi „zaradi napadov v tedniku Demokracija7'. Člani SDS in SKD se sprašujejo, če ni bilo že prej načrtovano, da bi kot edini pomladni kandidat tik pred koncem odstopil in bi tako vsa desna stala brez kandidata.
Po drugi strani pa sta na ljubljanskem gradu predsednika Peterle in Janša predstavila dr. Jožeta Bernika kot skupnega kandidata SKD in SDS.
dr. Jože Bernik
Amandma k proračunu
Parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu (KSZS) je na seji 24. oktobra soglasno sprejela amandma k predlogu proračuna za letos, ki predvideva, da se postavka Urada za Slovence v zamejstvu poveča za 490 milijonov tolarjev.
Predstavniki vlade so že večkrat ponovili, da proračun v nobenem primeru ne bo povečan, državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar pa je dejala komisiji, da se vlada o amandmajih še pogaja in da odločitev o tem še ni sprejeta. Po besedah Logarjeve vendarle „obstaja majhna možnost, da pridemo skupaj". Opozorila je še na „izrazito neenakopravno obravnavo" pri dodeljevanju sredstev organizacijam Slovencev po svetu: Slovenska izseljeniška matica dobiva veliko denarja, s katerim financira tudi svoje osnovne dejavnosti, plače, material, itd., (čeprav je na-
STRAN 3: flflHfl
loga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izključno financiranje programov posameznih organizacij), Svetovni slovenski kongres dobiva zelo malo sredstev, ostali dve organizaciji (Slovenija v svetu in Rafaelova družba) pa takorekoč nič. Zato je urad v predlogu svoje proračunske postavke za proračun v letu 1998 predvidel le dve postavki - za ustavne obveznosti do Slovencev v zamejstvu in za ustavne obveznosti do Slovencev po svetu. Tako bo lahko urad sam razporejal sredstva in zagotovil bolj uravnoteženo financiranje.
Amandma predvideva, da se podpora slovenski narodni skupnosti v zamejstvu poveča za 310 milijonov SIT, podpora Slovencem po svetu, kar je ustavna obveznost, naj bi se povečala za 50 milijonov SIT, postavka Svetovni slovenski kongres za 10 milijonov SIT.
_ < ...   |
'
£ 4s
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V četrtek, 16. oktobra, je sanmartinska Zveza žena in mati imela svoj redni sestanek. Predaval je dr. Jure Marin.
V petek, 17. oktobra, je bila v Slovenski hiši seja upravnega sveta SSK-KA.
V soboto, 18. oktobra je Luka Debevec, ki je dobil prvo nagrado na „IV concurso bienal juvenil 97/98", imel koncert v dvorani „Centro de arte y diseno".
Isti dan je bila v Slovenskem domu -San Martin tombola, z bogatimi dobitki.
V nedeljo, 19. oktobra, so se po vseh naših krajevnih domovih vršile materinske proslave z nastopi mladine in prisrčno počastitvijo mamic.
V soboto, 25. okrtobra, je bil izlet slovenske ljudskošolske mladine na pristavo Baragovega misijonišča v Glevv pod vodstvom svojih učiteljic.
Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je 22. t.m. izvolil Bogomirja Kovača za predsedniškega kandidata te stranke na bližnjih predsedniških volitvah. Gre za uglednega liberalca in gospodarstvenika, člana nadzornih organov več podjetij.
ŠE DVA KANDIDATA
Krščansko-socialna unija (KSU) je 24. oktobra objavila, da bo na novembrskih volitvah za predsednika države kandidirala predsednika stranke Franca Miklavčiča. Za vložitev kandidature so pridobili podpise treh poslancev državnega zbora.
Kandidaturo na novembrskih predsedniških volitvah je napovedal še Milan Robič, konzultant, svetovalec in raziskovalec. V sporočilu se je predstavil kot samostojen in neodvisen kandidat za predsednika republike in z geslom: „Naj bodočnost mlade države pooseblja človek, neobremenjen s politično- in strankarsko preteklostjo."
DVOJNO DRŽAVLJANSTVO
Združeni ob lipi sprave so v zvezi s kandidaturo dr. Jožeta Bernika poudarili, da je njihov glavni zadržek za morebitno podporo Bernikovo dvojno državljanstvo. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa ima zato določene obveznosti do ZDA, ki se utegnejo kdaj v prihodnje križati z interesi Slovenije, menijo v združenju. Bernik bi se moral po njihovi presoji ameriškemu državljanstvu odpovedati že zdaj in ne šele ob morebitni izvolitvi za predsednika države. Tudi Grosova Liberalna stranka je javno nasprotovala dr. Berniku zraradi dvojnega državljanstva. Seveda sta obe skupini odločni podpornici dr. Toplaka za predsedniškega kandidata. Socialdemokratska stranka je odgovorila, da je ob dejstvu, da v LS vedo, da ima Bernik slovensko državljanstvo in izpolnjuje vsa zahtevana merila za predsednika države, čisto sprenevedanje, še zlasti ker so vsi funkcionarji LS člani Svetovnega slovenskega kongresa, katerega predsednik je Bernik in ki so ga člani LS tudi sami podprli.
PROTI KUČANOVI KANDIDATURI
Na ustavno sodišče je 24. oktobra prispela pobuda za oceno ustavnosti ponovne kandidature Milana Kučana za predsed-
V nedeljo, 26. oktobra, je bila v Slovenski hiši ura duhovnosti, katero je vodil dr. Alojzij Kukoviča.
Isti dan so bile v Argentini obvezne volitve za poslansko zbornico. Svoj glas so oddali tudi naši rojaki, kateri imajo tukajšnje državljanstvo.
Zlato poroko so pred kratkim praznovali Tončka in Jože Rožanec ter Cilka in Vinko Pucko.
90 letnico je praznovala ga. Ema Kessler Bleje, dolgoletna neutrudna sodelavka v naši skupnosti. Na njenem domu sta darovala sv. mašo delegat mons. Jože Škerbec ter prelat Jože Guštin. Navzočih je bilo veliko prijateljev ge. Eme ter članic Zveze slovenskih mater in žena.
nika države, ki jo je poslal Matjaž Gerlanc iz Velenja. To je po nedavni vložitvi vsebinsko podobnega predloga s strani Liberalnega foruma že druga taka pobuda. Ustavno sodišče bo o tej razpravljalo v sredo.
PRVI FORMALNI KANDIDATI
Republiška volilna komisija je 23. oktobra prejela prvi dve formalni kandidaturi za predsednika države. Matjaž Kmecl in Emil Zakonjšek sta vložila predlog kandidature »neodvisnega" Milana Kučana, pol ure prej pa predstavnika Liberalne demokracije Slovenije kandidaturo LDS Bogomirja Kovača.
V SLOVENIJI 1.551.790 VOLIVCEV
Republiška volilna komisija je 24. t.m. objavila, da je na podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za vodenje stalne evidence volilne pravice, v Republiki Sloveniji 1.551.790 volivcev.
MED SLOVENIJO IN ARGENTINO 4 URE RAZLIKE
Zakon o računanju časa določa, da se v nedeljo, 26. oktobra, izvede prehod s poletnega časa nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Tako so omenjenega dne ob 3. uri pomaknili Slovenci urine Jcazalce za eno uro nazaj, tako da je urni zamik med Slovenijo in Argentino 4 ure.
ANKETA
Rezultati Dnevnikove javnomnenjske ankete o predsedniških volitvah so pokazali, da je Milan Kučan v prepričljivi prednosti (66,1 %), ali vsaj tako trdi časopis.
„ Zanj bi namreč volilo ne le 100% volilcev Združene liste socialnih demokratov in 86,4% volilcev Liberalne demokracije Slovenije, temveč bi pri volilcih Ljudske stranke Kučan na primer pobral 57,1 % glasov. Kandidatom pomladnih strank daje anketa malo možnosti.
Ne vemo, kaj bi si mislili o tej novici, ki smo je dobili preko Interneta od STA. Lahko je dana v javnost samo zato, da naredi zmedo med člani SLS in poglobi razpoko med pomladniki. Če pa je resnična, moramo le premisliti, kdo vse so člani te stranke in da ni čudno, če se ta obnaša, kakor se.
Prišla je tako pričakovana nedelja in volitve so prinesle marsikatero presenečenje. Vendar ne bi mogli reči, da se je dogodilo kaj izredno čudnega. Vse se da razložiti, vse je razumljivo in do neke mere logično. Vlada (ali bolj točno, vladna stranka), ki je bila poražena, bo morala sprejeti prav to dejstvo logičnosti. To bo pogoj, če hoče čez dve leti spremeniti današnjo volilno nesrečo.
NOV POLITIČNI ZEMLJEVID
A vrnimo se nekoliko v predvolilno dobo. Ankete so kazale, kako je Povezava radikalov in frentistov močna. To je bilo zaznati domala v vseh velikih volilnih okrožjih. Govorilo se je o »tehničnem remiju", debatiralo se, če je upravičeno seštevati glasove radikalov in frentistov v tistih provincah, kjer nastopajo ločeni, itd., itd. Vlada je sicer vedela, da ji grozi nevihta. Hud poraz v prestolnici je bil neizogiben, a upala je na uspeh v velikih provincah: Santa Fe, Entre Rios in zlasti Buenos Aires. V tej zadnji so ankete do petka, ko se je zaključila kampanja, kazale na zmago peronizma nad Povezavo za kakih 5%.
Že v petek zvečer pa je vladna agencija za merjenje javnega mnenja zaznala nenaden preliv glasov na stran Povezave. Že v soboto zjutraj so nekateri dnevniki opozorili na to dejstvo. Razlaga je bila enostavna. Domala celotno število »neodločenih", ki jih je v anketnih poročilih vedno precej; se je nagnilo na stran Povezave in to zlasti v provinci Buenos Aires, kjer je Graciela Fernandez Mejhide začela prehitevati Duhaldejevo ženo. V nedeljo, še predno je bilo volitev konec, so se v vladi zavedli poraza. Menem je naslovil na ljudstvo govor, v katerem dejansko ni omenil izida volitev. Kot da dejstva ne more sprejeti.
Zmagala je Povezava. Če seštejemo samo njene glasove v trinajstih provincah, v katerih je nastopala, sama prekosi pero-nizem (sicer le za desetinke odstotkov), ki je nastopil v vseh 24 volilnih okrožjih. Če pa prištejemo še glasove radikalov in Fronte tam, kjer so nastopali ločeno, razlika pride skoraj na 10%. Peronizem je dobil okoli 36%, radikali in fronta pa 46%.
še bolj jasno se vidi poraz vlade, če primerjamo poslanska mesta. V vladni stranki jih iz parlamenta odhaja 63; novih pa bo prišlo le 51. Pri Povezavi jih odhaja 46, novih pa prihaja 61.-Razlika je prehuda, da bi kdo govoril o izenačenju. In vendar je predsednik še v ponedeljek v nekem intervjuju trdil, da »smo dejansko izenačili", in se bahal, da on ni bil »nikdar poražen".
Še bolj bi moralo vlado skrbeti, če se ozira na province. V najhujšem navalu peronizma pred štirimi leti so bile v vladnih rokah skoraj V9e province razen treh radikalnih in dveh krajevnih. To pot je peronizem zmagal v desetih, Povezava v petih, radikalizem v štirih, provincijske stranke v treh, Solidarna fronta pa v eni. Ni čudno, da so v ponedeljek dnevniki poudarjali, da se je spremenil »politični zemljevid" Argentine.
ZAKAJ, OJ LE ZAKAJ?
Gotovo se danes vsi sprašujejo po vzrokih takega izida. Ne le v vladi, tudi v zmagoviti opoziciji, ki hoče izkoristiti ta val glasov in si zagotoviti vsaj podoben izid čez dve leti, ko bodo predsedniške volitve in si lahko zagotovi pot do. oblasti.
Seznam posameznih vzrokov bi lahko bil izredno dolg, a omenili bomo Je nekaj glavnih. Vse doslej je bilo zaznati, da je predsednik Menem priljubljenost svoje vlade gradil na gospodarski stabilizaciji.
Vedno nižja porast cen in dokončen poraz inflacije, ki ga ni mogoče zanikati, je doslej bilo glavno volilno orožje vlade. A vsakdo ve, da se tudi najostrejše orožje počasi skrha. Ljudje so že pozabili na inflacijo za časa Alfonšina in bi poleg stabilizacije sedaj radi še kaj drugega. Kaj? Zaposlenost, več varnosti, manj korupcije, večjo prozornost vladnih ukrepov, bolj zanesljiv sodni sistem in še in še. Zlasti pa, da bi se rastoča proizvodnja, ki jo vlada nenehno opeva, poznala tudi v njihovem žepu. In to ni zahteva kake »skrajne levice", t0 nenehno svetujejo tudi ustanove kot so Svetovna banka in Mednarodni denarni fond in to je svetoval tudi severnoameriški predsednik Clinton, ko se je pred dnevi mudil v Buenos Airesu.
Spričo teh želja in teh zahtev je bil predsednik gluh. Le pred volitvami je nenehno ponavljal obljube izboljšanja. S tega vidika je bila tudi vladna volilna kampanja precej napačno zastavljena, ker so obljube zvenele prazno, ker so bilo obrabljene. Saj opozicija tudi ne bo mogla sedaj takoj izpolniti svojih obljub, prvič ker ni na vladi, in potem, ker je za to treba • precej časa, ter končno, ker so nekatere dandanes praktično neizvedljive. A opozicija obljublja sedaj, Menem pa obljublja že osem let. V tem je razlika.
S tega vidika je taktika predsednika Menema, da je zavzel celotno ospredje kampanje, bila zgrešena. BuenosaireŠki guverner Duhalde se je tega zavedal in skušal delati na lastno pest in jasno nakazati razliko med državnimi oblastmi in provincijsko vlado. Šele proti koncu je popustil in verjetno mu je žal.
In končno eden izmed važnih činite-ljev, ki jih opazovalci niso jemali v poštev-V Argentini se volilci obnašajo precej drugače, kadar so predsedniške volitve in kadar le parlamentarne. Strah pred spremembo na marsikoga vpliva. Zato je Menem pred dvema letoma zmagal bolj prepričljivo, kot pa so kazale ankete. Zato je bil sedaj poražen. Ljudje so vedeli, da ne bo nobene bistvene spremembe. Volili so bolj prosto in poslali vladi jasno sporočilo svojega nezadovoljstva. Če predsednik tega sporočila noče razumeti, bo le v škodo njegovi lastni stranki.
KAJ SEDAJ?
. Lahko bi rekli, da bolj malo. Morda bo zaznati počasen premik zlasti, ker sedaj vlada nima v poslanski zbornici lastne večine, in bo primorana v nenehna pogajanja ali z opozicijo ali s provincijskimi strankami. Ta položaj pa ne bo oviral delovanja vlade, kot se nekateri bojijo, marveč ga lahko celo pospeši. Kadar peronizem ni imel lastne večine, je tudi parlament bolje deloval.
Gospodarsko tudi ne bo sprememb, ker vlada je še vedno ista. Še več, podjetniki upajo (in zahtevajo) da pride do bolj resnega dela, da se končno izglasuje resna delavska fleksibilizacija, zlasti pa, da naj pride do zakonov o sprembi sodnega ustroja, ki jih predpisuje ustava, pa jih splob še niso vzeli na znanje, ker vladi ni prijalo, da bi se pogajala z opozicijo.
Politično pa bo prišlo do velikih sprememb. Najprej v vladi, kjer bo gotovo nekaj ministrov moralo zapustiti svoje sedeže. Nato v strankah, ker bodo zmagovalci zahtevali svoj plen, poraženci pa ne bodo pripravljeni na hiter odstop. To bo imelo svojo težo ob pripravah na predsedniške volitve, ki bodo čez dve leti, a se je tekma začela komaj je zadnji volilee oddal svoj glas. Pojavile so se nove osebnosti na precej spremenjenem političnem odru. A o tem kaj več prihodnjič.
Tisk. ref. ZS
Zgodilo se je v Sloveniji
LDS IMA KANDIDATA
Spomenica vladi države Slovenije
AVSTRIJA IZSILJUJE
V neodjenljivem stremljenju za popolno resnico, ki je nujna podlaga pravice, kakršna naj poslej za vse čase vlada nad in med Slovenci, slovenski domobranci zahtevamo od svobodno izvoljene oblasti, da s Primernimi ukrepi nujno reši vrsto vprašanj, na katera so navezani sprava, mirno sožitje Slovencev in napredek Slovenije:
1. Razveljaviti vso zakonodajo, ki ima za idejno podlago t.i. osvobodilno vojno (NOB).
2. Vrniti slovenskim domobrancem čast ln priznanje, da so z odporom proti komunistični revoluciji prav v obdobju sovražne okupacije moralno upravičeni in po meddržavnem pravu legitimno podprti branili eksistenčne interese slovenskega naroda ter s tem stali v službi najvišjih vrednot civiliziranega človeštva: BOG - NAROD - DOMOVINA.
3. Rehabilitirati ustanovitelja in vrhovnega poveljnika slovenskega domobranstva generala Leona Rupnika in škofa dr. Gregorija Rožmana.
4. Objaviti kraj, kjer je bil zagreben general Leon Rupnik ter njegove ostanke prenesti za časten pokop. Na republiške stroške repatrifrati ostanke škofa dr. Gregorija Rožmana ter jih častno pokopati na mestu, ki ga naj določi slovenska cerkev.
5. Objaviti kraj, kakor so bili zagrebeni na Orlovem Vrhu ljubljanskega gradu pokopani domobranci, kakor tudi omogočiti iskanje raztresenih grobov žrtev revolucije.
6. Kočevski Rog, Teharje, Brezarjevo brezno in druge kraje, ki so že poznani ali bodo še odkriti, kjer so bili masovno pobiti slovenski domobranci, drugi nacionalni borci in tudi civilisti, proglasiti za zgodovinske kraje in jih zaznamovati s primernimi spominskimi objekti.
7. Objaviti sezname v transportih vrnjenih domobrancev ter drugih nacionalnih borcev in civilistov. Na podlagi teh sestaviti sezname pobitih in zanje izdati uradne
mrtvaške liste.
8. Izslediti na mučenjih in pomorih udeležene krivce ter jih postaviti pred pristojna sodišča za sodbo po zakonu.
9. Razveljaviti vse medrevolucijske in povojne politične procese z vsemi pravnimi posledicami, rehabilitirati in v kolikor je to še mogoče odškodovati njih žrtve.
10. Razveljaviti vse vrste privilegijev, ki jih uživajo bivši partizani in njihovi svojci. Slovenskim domobrancem in drugim nacionalnim borcem izplačati v aktualizirani višini zaostalo in tekočo pokojnino in druge odškodnine.
11. Vrniti vso po komunističnem režimu zaplenjeno ali pod pritiskom odtujeno imovino njihovim izvirnim lastnikom ali njih zakonitim dedičem.
12. Pregledati premoženjsko stanje vseh funkcionarjev bivšega komunističnega režima in v republiške svrhe zapleniti vsakršno neupravičljivo obogatitev.
13. Odstraniti vse spomenike, imena krajev in cest komunističnim vodjem in za komunistični sistem zaslužnim osebam.
14. Postaviti spomenik ustanovitelju slovenskega domobranstva Leonu Rupniku in spomenik neznanemu slovenskemu domobrancu, ki je branil slovenski narod pred komunističnim terorjem.
15. V šolah odstraniti vse učne knjige, ki imajo članke o komunistični revoluciji (OF).
Brez jasno zavzetega stališča in odgovarjajočih ukrepov z ozirom na te minimalne zahteve, je vsakršna sprava jalova in obsojena na neuspeh, s čemer je nevarno ogroženo mirno sožitje Slovencev.
Delegati, zbrani na 41. občnem zboru TABOR ZDSPB, podpirajo polnomočno resolucijo, odobreno na tem občnem zboru.
Zborovalci Tabora, Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev
Cleveland, Ohio ZDA, 30. avgusta 1997.
Milan Zajec, predsednik
VESELKA ŠORLI PUC - Celovški Zvon
(3)
Ob srebrni reki sem sedela
A s seboj so ti ljudje nosili še drugačno Popotnico in ta jim je v težkih trenutkih Prišla še kako prav. S seboj so prinašli prislovično slovensko marljivost, skromnost lr> poštenost. V kaotični in ležerni latinski svet so prinesli svoj smisel za red in organizacijo. In ta svet jih je lepo sprejel...
Slovenski begunci so se pred petdesetimi leti znašli na pragu dežele, za katero bi še danes lahko rekli, da je mlada. Tudi Prebivalci s svojo neodgovornostjo ne delujejo preveč odraslo. So nekašni večni otroci (kar sicer ni povsem nesimpatično), )e pa z njimi nekoliko teže shajati. Slovenci š® danes ne morejo sprejeti argentinsko Površnost in nepremišljenost, kako težko s° jo morali, strogo in skromno vzgojeni, kot so bili, trpeti šele na začetku! Odrasli v stari slovenski in evropski tradiciji so se morali znajti v deželi, ki je tedaj šele dobro stoletje pisala neodvisno zgodovino in si je v petdesetih letih tega stoletja bila priborila mesto med desetimi najbogatejšimi državami na svetu (zato da bi v nadaljnjih štiridesetih po besedah argentinskega pri-jatelja in diplomata Abela Posseja zaigrala Vse, kar je bila poprej storila. To je že druga zgodba...)
Že leta 1852 je Alberdi, oče argentinske ustave, z znanim izrekom „Gobernar es P°blar, poblar con Europeos". (Vladati Pomeni naseljevati, naseljevati Evropejce)
Združenje za ogrožene narode je 24. t.m. posredovalo kopijo pisma, naslovljenega na slovenskega predsednika Milana Kučana, v katerem poziva k priznanju „nemško govoreče manjšine" v Sloveniji.
Združenje poleg tega poziva Slovenijo, naj „nemško govorečo manjšino ščiti pred diskriminacijo, pospešuje njihovo kulturno dediščino, financira pouk v nemškem knjižnem jeziku in v vseh 62 občinah, v katerih živijo pripadniki nemške jezikovne skupine, postavi dvojezične krajevne napise".
V pismu med drugim beremo, da „v 62 občinah Slovenije živijo pripadniki majhne nemške jezikovne skupine, slovenski državljani, ki še vedno ne uživajo nobenih manjšinskih pravic". Slovenija, piše združenje, priznava italijansko (3500) in madžarsko (8500) jezikovno skupino in tudi za pripadnike romske manjšine obstajajo ustavne pravice. „Te pravice naj bi veljale tudi za nemško jezikovno skupino," zahteva omenjeno združenje.
„Priznanje nemške manjšine vodi do razrahljanja narodnostnih sporov in pospešuje tudi onstran avstrijskih meja, na Koroškem in Štajerskem, ozračje za pogovor," prepričuje združenje. Kot zatrjuje, je
spodbudil naseljevanje iz Evrope in s tem sprožil proces množičnega naseljevanja oziroma kolonizacije redko naseljenega zaledja bodočega glavnega mesta. Leta 1876 je argentinski parlament sprejel zakon o priseljevanju. Vodilni argentinski zgodovinar Felix Luna v svoji odlični in berljivi „Kratki zgodovini Argentincev" priznava vse zasluge za dvig dežele evropskim priseljencem. Bolj od Italijanov in Špancev, ki predstavljajo glavnino iz Evrope izvirajočega prebivalstva, so v Argentini obenem drugi Evropejci. Nemci in Švicarji, za njimi pa še drugi: Angleži, Valežani, Irci, Poljci, Ukrajinci in Rusi ter drugi slovanski narodi... Poleg teh so v Argentini zelo vplivna tudi armenska, pa judovska in arabska skupnost (sam predsednik Menem je potomec Sirijcev). Tudi severnoameriške države so plod prizadevanj evropske emigracije, a je beseda „emigrant" vedno imela slabšalen pomen. V Argentini pa je ravno obratno. Vsi Slovenci, ki so nam opisovali svoj prihod v Argentino, so posebej poudarjali, kako so jih Argentinci lepo sprejeli. Niso se norčevali iz njihove reve in nepoznanja jezika, pa čeprav so včasih klatili velike neumnosti. Kot Evropejci so veljali za nekaj več, kar jim je vlilo poguma in samozavesti tudi za naprej. Obojega pa so bili na svoji trnovi poti zares potrebni.
,,Vidiš, Matilda, edino tukaj še lahko koroški deželni glavar najde nemško manjšino...
„Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali", se glase prve vrstice znamenitega psalma. Govori o izgnanstvu, o tistih, ki se želijo vrniti v obljubljeno deželo a se ne morejo vrniti. Govori o ločenosti, ki se prepleta skozi Biblijo vse od stvarjenja sveta. Stvarstvo nastaja z ločevanjem neba, zemlje in morja, živali od rastlin, ženske od moškega. Prvemu izgonu sledijo vedno novi in novi... Danes vemo, da mitološka govorica Svetega pisma ni enoznačna in da nam vsakič ponuja nov način branja. Tudi k usodi izvoljenega naroda se je mogoče vračati, ne da bi tvegali prehitre in cenene paralele, le pripravljeni moramo biti razumeti njeno občečloveško sporočilo in veljavo. Vsekakor pa od pamtiveka ločenost in izgnanstvo za človeka predstavljata največje hudo. Izgon iz domovine je v zgodovini velikokrat pomenil sicer oprostitev od smrtne kazni, v resnici pa kar počasno in mučno umiranje samo.
Nekateri antropologi menijo, da se civilizacija prične s pokopavanjem mrtvih. Obeležen grob govori o tem, da je nekdo bil in da je tudi po svoje še vedno z nami. Povojni politični begunec je trpel zaradi ločenosti in izgnanstva. Bilo mu je odvzeto državljanstvo in imetje, izgubil je dom in domovino, še več, izgnan je bil iz splošne zavesti lastnega naroda. Njega ni smelo biti. A on je imel vsaj golo življenje. Na svoji poti v tujino pa je nosil še eno breme. Oprtal si je namreč duše svojih pokojnih. Tistih, ki ne le da so morali iz narodove zavesti. Ker jim je bila odvzeta temeljna civilazicijska pravica, pravica do groba. Potemtakem tudi zares obstajati niso nikoli mogli?..
samo že pozvalo avstrijsko Štajersko, naj v smislu 7. člena avstrijske državne pogodbe prizna 5000 pripadnikov slovenske jezikovne skupine v okolici Radgone, prav tako pa koroško deželno vlado, da v vseh slovensko-nemških občinah končno postavi dvojezične krajevne napise in popolnoma izpolni 7. člen ADP.
Združenje za ogrožene narode primerja usodo nemške manjšine v Sloveniji med obema vojnama z usodo koroških Slovencev, nato pa potegne vzporednico še z usodo Slovencev v Italiji. Spominja tudi, da Italija ščiti le del slovenske jezikovne skupine na svojih tleh.
V pogovoru za Mladino 27. t.m. je dejal zunanji minister Boris Frlec, da mora Slovenija priznati vsako manjšino in ji dati enake pravice, kot jih imata italijanska in madžarska, toda vprašanje je, kako je neka manjšina opredeljena, in dodal, da v Sloveniji ne pozna nemško govoreče manjšine, ki bi jo lahko - tudi z najboljšo voljo - spravili pod pojem manjšine.
Protestna akcija
Ob 25. obletnici nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 na avstrijskem Koroškem je 9. oktobra več slovenskih organizacij pred sedežem koroške deželne vlade izvedlo miren protest, ki so ga poimenovali Vidna dvojezičnost. Več kot dvesto koroških Slovencev, med njimi veliko mladih, je pred poslopje deželne vlade položilo 142 dvojezičnih napisov imen vasi in krajev, ki so omenjeni v zakonu o dvojezičnih napisih iz leta 1972, a so do danes ostali brez njih.
Miroljubno akcijo so pripravili Narodni svet »koroških Slovencev, Enotna lista s svojo mladinsko organizacijo in slovenski študenti. Zveza slovenskih organizacij (levičarska) kot druga osrednja politična organizacija ni sodelovala pri demonstraciji.
Nekoliko sem mogla pobliže zaslutiti, kaj pomeni za človeka bivanjski vakuum, ob srečanju z neko begunko iz Srbije, ki se je zatekla v Bariloche. (Sprejeli so jo, kdo drug, ko naši izseljenci). Dekle se je po čudnem naključju in mučnih blodnjah znašlo sredi Argentine brez vsake možnosti, da pridobi kakršnokoli državljanstvo in vsi, na katere se je obrnila s prošnjo, naj ji izdajo potni list, so se je otepali. V hudi stiski je menda zaječalo: „Saj mene sploh ni..."
Prej omenjenega psalma nisem citirala zato, ker bi mi bilo do poudarjanja zgolj tragične plati slovenskega izgnanstva. Saj tudi Slovenci v Argentini niso kazali nagnjenja, da bi kar sedeli ob Srebrni reki in jokali, ampak so vzeli usodo v svoje roke. Angleški zgodovinar iz Cambridga John Corsellis, ki je leta 1945 opravljal civilno službo v angleških enotah na Koroškem, opisuje, da so se slovenski begunci v koroških taboriščih že od vsega začetka razlikovali od drugih beguncev. Slovenci so bili sicer po njegovih besedah od vseh najbolj žalostni, kljub temu pa najbolje, pravzaprav presenetljivo, organizirani. Gospod John Corsellis, ki se je že tedaj zelo zavzemal zanje in je z nekaterimi izmed njih tudi kasneje ohranil pisne stike, že dlje časa pripravlja obsežno študijo o življenju in delu slovenske politične emigracije. Daljši prispevek izpod njegovega peresa je v času njegovega delovnega obiska v Argentini oktobra 1995 izšel tudi v osrednji argentinski reviji za zgodovinopisje, ki se imenuje Todo es historia in jo ureja že prej omenjeni znameniti zgodovinar Felix Luna.
Nadaljevanje prihodnjič
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 30. oktobra 1997 =======«■■■
Slovenija ne more biti ateistični otoček
NEKDAJ SMO PISALI...
Prvo plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference, ki se je začelo 20. oktobra s slovesnim somaševanjem v ljubljanski stolnici, je dobilo povsem nove razsežnosti.
Zastopniki sosednjih škofovskih konferenc so na srečanju predstavili pri njih že sklenjene sporazume med državo in Cerkvijo. Tovrstna izmenjava izkušenj po mnenju dr. Rodeta potrjuje, da „Slovenija ne more biti ateistični otoček", ampak se mora z ureditvijo tega odnosa, zvesta svoji zgodovini in kulturi, enakovredno vključiti v evropski prostor.
Škofje so največ govorili o urejanju odnosov med Cerkvijo in državo (te so, kot je poudaril dr. Rode, v nasprotju s Slovenijo v sosednjih državah že uredili), o šolskih sistemih in mestu verskega pouka v njih, o financiranju, cerkvenih dejavnosti in o pastoraciji posebnih kategorij državljanov: bolnikov, ostarelih, zapornikov in drugih.
Na tiskovni konferenci je dr. Franc Rode poudaril, da so v slovenski Cerkvi veseli, da se je proces urejanja odnosov s slovensko državo začel, in izrazil upanje, da bodo ti pogovori z vlado naposled le pripeljali do sporazumnih rešitev, ki naj bi jih tako kot v nekaterih drugih državah potrdili tudi na mednarodni ravni - s podpisom pogodbe med Svetim sedežem in Slovenijo. Ob tem je bilo mogoče slišati, da obstaja možnost, da bosta vlada in ljubljanska nadškofija podaljšali rok, v katerem naj bi poiskali sporazumno rešitev o vračilu gozdov in druge posesti, če se jima do 31. oktobra, tako kot določa julijski sporazum med ljubljanskim nadškofom in premierom, o tem ne bo uspelo dogovoriti.
Ljubljanski nadškof je poudaril, da je položaj Cerkve na Madžarskem in Hrvaškem že rešen, kar pa ne velja za Slovenijo, in izrazil upanje, da bosta RKC in slovenska država to uredili v novo ustanovljenih paritetnih komisijah, vladni in cerkveni. Rode pričakuje, da bo Slovenija uredila položaj Cerkve podobno, kot so ga v sosednjih državah, to je z mednarodno veljavnimi sporazumi, ki ga bosta v sklepni fazi podpisali Republika Slovenija in Sveti sedež.
Vsebino dveh pravkar sklenjenih mednarodnih sporazumov med državo in Svetim sedežem sta novinarjem v glavnih
črtah predstavila škof Csaba Ternyjak in nadškof Josip Božanič. Na Madžarskem, kjer sta tovrstni sporazum država in Sveti sedež podpisala junija letos, so se na tej ravni dogovorili, da bo država v celoti financirala vseh 200 katoliških šol, da bo Cerkvi vrnila okoli 800 cerkvenih stavb, za tisto imetje, ki ga ni moč vrniti v naravi, pa izplačala odškodnino. Dogovorili so se tudi, da bodo madžarski davkoplačevalci poslej en odstotek davka, če bodo želeli, namenili izbrani verski skupnosti. Na Hrvaškem sporazum o financiranju Cerkve še pripravljajo, s sporazumom s Svetim sedežem pa so se decembra lani zavezali glede ureditve nekaterih drugih ključnih vprašanj: potrdili so ureditev pravnega položaja cerkvenih ustanov, civilno priznanje cerkvene poroke, podpisali sporazum o tem, da je verouk obvezna sestavina programa v državnih šolah vse do univerze, kjer je odločitev za seminarje o religioznih temah prostovoljna. Podpisali so tudi dogovor o financiranju katoliških šol in kulturnih dobrin, za katere skrbi Cerkev, ter o ustanovitvi posebnega vojaškega ordinariata, kjer bodo skrbeli za pastoralo vojakov in policistov katolikov. Na vprašanje, ali želi slovenska Cerkev, da bi naša država s Svetim sedežem sklenila podoben sporazum, je dr. Franc Rode odgovoril, da so ti sporazumi vsekakor spodbuda, da se za tak korak na koncu odloči tudi Slovenija, kakšen bo, pa je še stvar dogovora.
V zvezi s pravico do splava in morebitnimi akcijami Cerkve za ukinitev tega določila iz slovenske ustave, je Rode odgovoril, da vztraja pri pridigi s 15. avgusta letos na Brezjah, in ponovil, da „direkten splav ni dovoljen kristjanom". Na tokratnem zasedanju vprašanje splava ni bilo na dnevnem redu, prav tako Cerkev ne pripravlja posebnih korakov v tem smislu, je dejal Rode. Pričakuje pa, da bodo ljudje takšno prepričanje prenesli na tiste, ki jih bodo volili v državni zbor. Ko bo v parlament izvoljenih dovolj poslancev, ki takšno prepričanje podpirajo, bodo lahko sprožili vprašanje umika za Cerkev nesprejemljivega člena iz ustave.
Na vprašanje, kako ocenjuje odnos medijev do predstavljanja Cerkve javnosti, je Rode le menil, da ga „nekateri mediji ne obravnavajo preveč ljubeznivo".
površine, podržavljene z odločbo komisije za agrarno reformo Ljubljana, ne pa za vse ostale upravne postopke denacionalizacije drugega imetja katoliške Cerkve. „Ti morajo teči normalno naprej." Drugi pogoj pa je pisni odgovor vladne strani na- cerkveni predlog sporazumne poravnave, ki ga je 31. julija letos vladi predložil Gospodarski svet ljubljanske nadškofije.
Nadškofov odgovor
Vlada bo najverjetneje podaljšala veljavnost dogovora o začasni zamrznitvi vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja, ki sta ga podpisala predsednik vlade in ljubljanski nadškof. Veljavnost dogovora poteče 31. oktobra. Premier dr. Janez Drnovšek pa je poslal i\adškofu dr. Francu Rodetu predlog, naj bi podaljšala veljavnost dogovora do konca leta. Med drugim tudi zaradi tega, ker so se pogajanja med vladno in cerkveno skupino o načinu vračanja cerkvenega premoženja komaj začela in ker posamezna preverjanja, od katerih bodo odvisna pogajalska izhodišča, še potekajo.
27. oktobra pa je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode v pismu premieru Janezu Drnovšku izrazil pripravljenost za podaljšanje dogovora o sporazumni rešitvi vprašanja vračanja gozdov ljubljanski nadškofiji, če bodo odpravljene nekatere nedoslednosti.
Nadškof je pripravljen sprejeti premie-rov predlog o podaljšanju mirovanja upravnih postopkov, če ta velja samo za
Zbral in uredil Lojze Rezelj
Velikega potnem za begunce je bila tiskana slovenska beseda. Treba je bilo ljudi informirati o dnevnih dogodkih, o življenju v domovini in v taboriščih. Treba je bilo sproti paralizirati komunistično propagando, ki je pronicala v taborišča.
V Lienškem taborišču je tiskarniška podjetnost na višku. Vsak dan izhajajo za slovenske begunce „Novice" na enem listu, za ruske emigrante pa „Novosti". Redno izideta okrog enajste ure dopoldne. V popoldanskih urah izidejo „Domači glasovi". Prinašajo zanimiva poročila iz domovine. Razkrinkavajo komunistično propagando. Za mladinon izhaja vsakih 14 dni lepo ilustrirana „Begunska mladina". Kmetski fantje imajo list „Za lepšo bodočnost”, učitelji ,,Šola in dom", dijaki izdajajo „Cvetje v tujini", vsak teden obišče vse družine „Cer-kvena oznanila", ki taboriščnike seznani s
cerkvenim življenjem nastopajočega tedna, Vsak mesec obišče vse družine „Bogoljub".
V spittalskem taborišču vlada do preSelji-tve slovenskih beguncev iz Št. Vida na Glini kulturno mrtvilo. Šentviški begunci prinesejo s seboj ,,Taboriščnika", ki izhaja dnevno. ,.Begunček" izhaja za mladino.
Judenburžani izdajajo svoj dnevni Usi „Dom ob Muri".
Že v Vetrinju pa je okrog 15. maja 1945 začela izhajati ,,Domovina v taborišču". Se preje pa v Lienzu pri Narodnemu odboru „Demokratična Slovenija" (11.5.1945).
Tiskovna podjetnost in tvornost se kaze tudi na drugih kulturnih področjih. Od časa do časa izide kulturna revija „Slovenska beseda". Za dekleta izhaja „Slovensko dekle". Sami tiskamo šolske knjige in ljudske igre, delo slovenskih begunskih pesnikov in pisateljev.
SSK - Konferenca za Argentino
V petek, 17. oktobra je zasedal Upravni svet Konference za Argentino Svetovnega slovenskega kongresa. Zastopanih je bilo osem ustanov, ki skupaj predstavljajo 31 delegatov v svet.
Navzoči so najprej pregledali delo Upravnega odbora konference, zlasti ob zadnji seji, ki je bila 12. septembra na Opčinah pri Trstu, kjer je bil določen nov finančni odbor (vodi ga rojak dr. Božidar Bajuk) in so sprejeli večje število resolucij, ki so odjeknile tudi v Sloveniji. Povzetek teh resolucij smo že objavili v našem listu.
Naslednja točka, ki so jo obravnavali delegati, je bila podpora, ki jo prejemamo iz Slovenije. Dejstvo je, da se preko Sekretariata za Slovence v zamejstvu in po svetu financira razne obiske iz Slovenije in v Slovenijo, ki so sicer pozitivni, a ne krijejo naših potreb. Naša skupnost bi bistveno potrebovala podpore za ohranitev temeljnih struktur delovanja domov in organizacij, zlasti naših šol in našega tiska. Pereča je tudi točka socialnega stanja nekaterih najbolj prizadetih posameznikov. To pa ni predvideno s strani slovenskih
oblasti. Trudili se bomo zato, da se spremene kriteriji pomoči bolj skladno z našimi potrebami, kot se to že dogaja s Slovenci na Koroškem in Primorskem.
Na seji se je obravnavalo tudi razmerje s predvojnimi naseljenci. Ponovno je bilo izraženo, da se pusti odprta pot, da se tudi njihove organizacije pridružijo Konferenci. Obenem so delegati z veseljem sprejeli novico o namenih slovenske emigracije izpred druge svetovne vojne, da se poveže v neko skupno ustanovo.
Naslednji predmet debate je bilo popisovanje Slovencev v Argentini. To je ideja, ki so jo v sklopu Svetovnega slovenskega kongresa sprožili argentinski Slovenci, povzeli pa so jo takoj v Kanadi in tudi v Avstraliji. Sklep delegatov je bil, naj se nemudoma začnejo pripravljalne akcije in naj se poišče potrebna podpora za izvedbo tega načrta.
Končno so na seji tudi sklenili, da se prihodnje zasedanje (občni zbor) Konference za Argentino SSK izvede v mesecu decembru. O tem bomo še podrobno obveščali naše bralce.
Schengenski sporazum
UVELJAVA
ROJAKA
Na XIV. kongresu „Asociacion Argentina de Derecho Internacional" in X. kongresu de „Derecho Internacional", ki je bil 25. septembra v Mendozi, je odvetnik prof. Jože Dobovšek predaval o „Las insti-tuciones del Mercosur y el VI. Encuentro Internacional de Derecho de America del Sur de Santiago de Chile;, El Derecho Comunitario en la optica del Derecho Internacional Publico" in bil formalno izvo-
26. oktobra je na slovensko-italijanski meji začel veljati schengenski sporazum, kar pomeni, da bo poslej na meji s Slovenijo kontrola potnikov in vozil poostrena. Sporazum bo 1. decembra začel • veljati tudi na meji z Avstrijo.
Za Slovence, ki bodo v Italijo vstopali s potnimi listi, to pomeni, da bodo vsaj v prvih dneh (tednih) dlje čakali na mejnih prehodih, da bodo pogosteje kot doslej odpirali prtljažnike in da jih lahko doleti tudi podroben pregled avtomobilov. Potne liste pa bodo preverili s pomočjo neposredne povezave s „schengenskim" računalnikom v Strasbourgu, če namreč lastnik sodi na seznam nezaželenih oseb.
Strožji pregledi Slovencev bodo' najbrž trajali le določen čas, saj se Slovenija z obema sosedama dogovarja za sklenitev dvostranskih sporazumov. Tudi v Italiji
ljen kot titulami član društva AADI (Aso-ciacion Argentina de Derecho Internacional). Predavatelj je že meseca maja 1997, kot zastopnik Pravne Fakultete Universi-dad del Salvador - Bs. As. predaval na VI. mednarodnem kongresu v mestu Santiago de Chile o „Aspectos Institucionales del Mercosur".
pa se zavedajo, da bi uvedba strožjih ukrepov brez sočasnih olajšav lahko prinesla veliko škodo italijanskemu obmejnemu gospodarstvu, predvsem trgovini, posledice pa bi se lahko pokazale tudi pr' večjem številu brezposelnih.
Italijani bodo kopensko mejo s Francijo ukinili marca prihodnje leto, na meji s Slovenijo in švico pa nameravajo vpeljati „preferencialne koridorje" za potnike iz EZ. Kaj to pomeni, še ni povsem jasno, najbrž pa bodo ostreje določili „ potniške" mejne prehode od „tovornih". Ostrejša kontrola slovenskih državljanov bo tudi na tržaškem letališču Ronki, pa tudi na vseh mednarodnih letališčih, preko katerih bodo potovali slovenski državljani.
Italijanski mejni organi so v ponedeljek, 27. oktobra v skladu s Schengenskim sporazumom začeli pregledovati dokumente vseh potnikov, zato so se na nekaterih mejnih prehodih zjutraj pojavili zastoji. Največji zastoj je bil na mejnem prehodu Kozina, kjer so v Italijo potovali predvsem hrvaški državljani, ki so jih italijanske oblasti veliko zavrnile zaradi pomanjkljivih dokumentov, tehničnega stanja vozil ali računalniške informacije s črne liste. Težave so imeli tudi slovenski državljani, ki se vozijo na delo v Trst.
NOVICE IZ SLOVENIJE
SV. TROJICA - V Sv. Trojici pri Lenartu v Slovenskih Goricah se je začelo jubilejno dvodnevno 25. srečanje piscev začetnikov. Odprli so razstavo o zgodovini dosedanjih srečanj ter odkrili spominsko ploščo na kulturnem domu. Zvečer so pripravili literarni piknik in srečanje z domačni v Lovskem domu Sveta Trojica, v ok-Vlru katerega so kulturna društva in posamezniki iz občine Lenart prikazali stare ljudske šege in navade, najzaslužnejšim sodelavcem pa so podelili priznanja.
ZAVRČ - V okviru prireditev ob 1. občinskem prazniku so v občini Zavrč odprli novo šolo, s katero so pridobili 2114 kvadratnih metrov površin. Gradnja nove šole je bila nujna, saj se je stara, dotrajana šola februarja lani podrla. V novem poslopju so uredili 11 učilnic in dva oddelka otroškega vrtca.
LJUBLJANA - V prenovljenih prosto-r’h stare stavbe na Petkovškovem nabrežju 67 se je predstavil Gledališki dokumentacijski center (GDC), ustanova, katere „glavni kapital" je foto- in videodo-kumentacija, ki obsega fveč kot 119.000 fotografij s 316 gledaliških predstav in Projektov ducata in več slovenskih poklicih in drugih gledališč, več kot 200 celotnih predstav, posnetih na beta formatu (°d teh nekaj več kot 130, posnetih z dvema kamerama) ter 81 zmontiranih Predstav. Gre za bogato in dragoceno gradivo in dokumentacijo, ki je plod skoraj treh desetletjih vztrajnega in ustvarjalnega dela fotografa Toneta Stojka (kasneje tudi sma Simona Stojka Falka) na področju dokumentiranja ustvarjanja slovenskega gledališča.
LJUBLJANA - Založba Družina izdala knjigo Marija Pomagaj na Brezjah z besedili patrov Odila Hajnška in Cirila A. Božiča ter fotografijami Tomaža Lauka. Spremno besedo h knjigi, ki v besedi in sliki predstavlja najbolj znano slovensko b°žjo pot k Mariji Pomagaj na Brezjah, ^jeno zgodovino in sedanjost, vključno z janskim obiskom papeža Janeza Pavla II., je dr. Franc Rode.
BREZJE - Letos mineva 100 let od ščetka gradnje Frančiškanskega samosta-113 na Brezjah, 90 let od kronanja Layerje-Ve podobe Marije Pomagaj in 50 let odkar
je podoba Marije Pomagaj vrnila na , rezje iz pregnanstva druge svetovne vo-jne. Ena od prireditev, posvečena tem jubi-®jem, je tudi znanstveni posvet v rančiškanskem samostanu na Brezjah. Rastni predsednik posveta je predsednik AZU France Bernik. Na posvetu naj bi kušali predvsem opredeliti nadaljnje Perspektive raziskovalnega, muzejskega ln galerijskega dela na Brezjah, kjer želijo razviti kulturno in znanstveno žarišče, Posvečeno marijanstvu in romanjem. Prispevke s tokratnega posveta pa bodo obja-yili v Brezjanskem zborniku leta 1998.
HINTERTUX, Avstrija - Tu so potekale klepne priprave slovenskih alpskih smučarjev pred začetkom olimpijske sezo-ne 1997/98. Izmed slovenskih reprezen-‘an‘ov so najboljšo pripravljenost pokazali . ene Mlekuž (na posnetku v ospredju), pitja Valenčič in Jure Košir. Glavna cilja v etošnji sezoni sta udeležba na zimski lrnpijadi v Naganu in osvojitev olimpij-ske kolajne.
MARIBOR - Na gledališkem festivalu Borštnikovo '97 v Mariboru je 26. oktobra Borštnikov prstan, najvišje priznanje za igralske dosežke, dobila članica Drame SNG Ljubljana Ivi Zupančič (na posnetku med prihodom v gledališče). Med predstavami je žirija odločila veliko nagrado Ukročeni trmoglavki Williama Shakes-pearja v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
LJUBLJANA - Zbirka Klasiki Kondorja pri založbi Mladinska knjiga je bogatejša za komedijo Revizor ruskega avtorja Nikolaja V. Gogolja; zbirka Kondor pa se ponaša s štirimi novostmi in sicer z zbranim delom nemškega literata Georga Bue-chnerja z naslovom Drame in proza, zbirko novel Alef Argentinca Jorgeja Luisa Borgesa, poezijo Srečka Kosovela z naslovom Izbrane pesmi ter pripovedjo Nekropola tržaškega Slovenca Borisa Pahorja.
SLOVENCI IN ŠPORT
ZAGREB - Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je na svetovnem prvenstvu s samostrelom v Zagrebu z novim svetovnim rekordom 686 krogov osvojil naslov svetovnega prvaka. Slovenska reprezentanca pa je z Avstrijci in Nemci osvojila bron.
PARIZ, Francija - V finalu McDonald's košarkarskega turnirja v Parizu so Chicago Bulls premagali pirejski Olympiakos s 104:78. Tekma med prvakom NBA lige in evropskim prvakom je končala z visoko zmago moštva Michaela Jordana, Tonija Kukoča, Domžalčana Borisa Gorenca in ostalih. Nastop slednjega je v Sloveniji vzbudil veliko zanimanja, saj se je prvič v zgodovini na televizijskem zaslonu v ekipi iz ZDA pojavil kakšen slovenski igralec, poleg tega pa je Gorenc svoje štiri minute tudi odlično izkoristil. Izmed peterice igralcev Chicaga, ki so vstopili ob koncu tekme, je bil daleč najbolj opazen in celo Jordan mu je -ob koncu čestital. Slovenski reprezentant je že ob prvem dotiku z žogo zadel oba prosta meta. V naslednjih minutah je zadel težak met z razdalje, prav ob koncu je s črte prostih metov dosegel še tri točke, torej skupno sedem.
LJUBLJANA - V kvalifikacijskem nogometnem srečanju tretje skupine za uvrstitev na 16. evropsko prvenstvo (reprezentance do 16 let) je Slovenija doma premagala Turčijo s 3:0. Za Slovenijo je dvakrat zadel Preininger, Pate pa je bil uspešen izvajalec nastrožje kazni.
MONTE CARLO - Na svetovni teniški lestvici ATP je najvišje uvrščeni, Slovenec Borut Urh na 390. mestu. Iztok Božič je 440., Blaž Trupej pa 583. Potem so še Marko Tkalec (686.), Andrej Kraševec (749.), Borut Martinčevič (799.), Miha Gregorc, Gregor Krušič, Marko Por (vsi 954.), Goran Jankovič (1070.), Andrej Bizjak (1108.) in Daniel Šantl (1355.).
HIMALAJA - Slovenski alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar se po večini izpolnjenih ciljev vrača s Himalaje. Po amputaciji dveh prstov leve roke pravi, da zanj več ni ovir za plezanje in smučanje v Himalaji. Naslednje leto spomladi bo skušal preplezati in presmučati doslej še ne-presmučani Daulaghiri ter jeseni uresničiti enega največjih podvigov sodobnega časa-neprekinjeno smučanje z Mount Everesta.
SLOVENCI V ARGENTINI
SQOKiraCDSQSB Ssfe □OD S]0QlMkO^ [pGK30[leK78
Vsako leto se meseca septembra spominjamo smrti „očeta slovenske šole" A. M. Slomška. Letos je poteklo že 135 let, odkar njegovi telesni ostanki počivajo v mariborski stolnici. Slomšek je vse življenje goreče ljubil svojo materinščino. Že kot dijak je presenečal svoje profesorje s slovenskimi spisi. Pozneje je kot spiritual celovškega semenišča posebno skrbel za slovenske študente, da so se dobro priučili slovenskega jezika. Kasneje je kot duhovnik in lavantinski knezoškof želel duhovno in versko prenoviti slovenskega človeka, ga izobraziti in slovenski jezik postaviti na raven drugih evropskih jezikov. Zato je pisal molitvenike, katekizem, abecednik, berila za ljudske šole, povesti za otroke, Blaže in Nežica idr. Slomšek je znan tudi kot pesnik. Ko je začel izdajati „Drobtinice" je leta 1847 v njih napisal: „Slajše reči na sveti ni, kakor je pesem lepa". In potem, ko pove, kako pesem spremlja človeka vsepovsod, nadaljuje: „Ni jih pa ljudi na svetu, ki bi rajši peli, kakor Slovenci in lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Rečem, da je vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, da je le vneta, brez vsega greha. - Lepa pesem je zlata, draga reč".
Letošnje praznovanje škofa Slomška je bilo 27. septembra v Slovenski hiši. Že ob devetih je bila sv. maša za vse rajne učitelje in duhovnike. Delegat Jože Škerbec je v pridigi otrokorti priporočal, da posnemajo našega svetniškega kandidata A. M. Slomška v ljubezni do Boga, ki je naš Oče, da bi se izročali angelom varuhom, da bi kot Slomšek radi peli slovenske pesmi, radi hodili v slovensko šolo, si poiskali dobro katoliško družbo, predvsem pa, da bi radi molili. Sv. mašo je vodila prof. Ana Marija Hren, učiteljica ABC po slovensko.
Po sv. maši, kratkem odmoru in malici je v dvorani škofa Rožmana šolski referent France Vitrih pozdravil predsednika ZS Marjana Lobodo in delegata dušnih pastirjev Jožeta škerbca. Poudaril je važnost delovanja ZS in duhovnikov, ki od vsega začetka podpirajo naše šole in skrbijo za ohranjevanje slovenskega jezika.
Pozdravil je učitelje in učence in dejal, da je vsako tako srečanje zahvalni dan vsem tistim, ki so že pred 50 leti pričeli s poukom slovenščine, zahvalni dan tistim učiteljem in katehetom, ki so že v večnosti, zahvalni dan tistim učiteljicam, ki že od tistih prvih začetkov stoje kot stebri šol, ki
so jih same osnovale in jih še danes vodijo. V znak priznanja in zahvale so vse navzoče učiteljice in učitelji prejeli rdeč nagelj. Vsi šolarji so nato zapeli več Slomškovih pesmi, med njimi tudi Le predi, dekle, predi...
Tako smo pričakali Rdečo kapico v izvedbi Slomškove šole', ki je igro prvič uprizorila teden dni prej, za obletnico Slomškovega doma. Zato so imena igralcev in oseb, ki so igro oblikovale, opis in ocena že bila objavljena v eni od prejšnjih številk. Rada pa bi podala par besed zahvale mlademu režiserju Štefanu Godcu za bistrovidnost, da - v slogi je moč in tudi uspeh -. Kajti brez harmoničnega sodelovanja režiser - glasba - ples - petje - spremljava - scena, igra ne bi bila, kot je bila: V veselje vseh, nastopajočih in gledalcev, starih in mladih. Pa še hvala očetom, za spretno in hitro menjavo kulis. Pa še brez ropota! Hvala tudi tistim, ki so pri igri sodelovali na odru in za njim, pred predstavo in po njej.
Hvala Slomškovi šoli za lep sobotni dopoldan.
Hvala, za praznovanje učiteljskega dne.
Hvala za Slomškovo proslavo. Hvala!
M. S.
Rojstvo: V Tucumanu se je 18. oktobra rodil Patricio Gabriel Porcelo Žakelj, sin Sergia Porcela in inž. Ane Žal^elj.
Iskreno čestitamo!
Poroka: Poročila sta se v cerkvi Marije Pomagaj Franc Močnik in Ana Aleksandra Strle. Za priče so bili starši Franc in Tilka Močnik ter Jože in Vida Strle. Poročil je novi par Franci Cukjati.
Novemu paru želimo velijo sreče!
Smrti: Umrla sta v Villa Madero Branko Barbovič (70), v Ciudad Evita Stanislav Buda (84).
Naj počivata v miru!
V DOBRODELNI SKLAD Zveze mater in žena so darovali: ga. Mara Kužnik v spomin na Jožeta Peternela $ 100.-; ga. Jožica Peternel v spomin na soproga $ 100.-; ga. Pavlina Dobovšek v spomin na sotasta $ 100.-; ga. Vida Pograjc v spomin na Staneta Budo in Jožeta Peternela $ 60.-
Bog plačaj!
Okvirni program pastoralnega obiska nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta
sreda, 12. nov. ob 11,15: prihod na letališče Ezeiza
ob 19. uri pozdravni večer v Slovenski hiši: v cerkvi sveta maša, v
dvorani srečanje z nadškofom; vabljeni vsi rojaki!
četrtek, 13. nov., protokolarni obiski in srečanje s sorodniki
petek, 14. nov., srečanje z dušnimi pastirji, ob 15,15 duhovniški >
sestanek in ob 20. srečanje z Medorganizacijskim svetom
sobota, 15. nov., srečanje z otroki naših ljudskih šol in pozdrav na
radijski oddaji Okence v Slovenijo
nedelja, 16. nov., Slovenski dan v Lanusu
sreda, 19. nov., med sobrati lazaristi.in birma v Slovenski vasi
četrtek, 20 nov., obisk rojakov in birma v Mendozi
petek, 21. nov., obisk rojakov in birma v Bariločah
sobota, 22. nov., vrnitev iz Bariloč in sklepna prireditev
Srednješolskega tečaja
nedelja, 23. nov., birma v Slovenski hiši, popoldne srečanje s primorskimi rojaki v Devoto ponedeljek, 24. nov., vrnitev v Slovenijo.
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tej. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 CD PLOŠČE
Marko Fink (basbariton) in Nataša Valant (klavir) Schubertovi samospevi v slovenščini. Naročila sprejema Andrej Žnidar 766-6861 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Mor6n Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmš. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — FODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.-30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,-
OBVESTILA
NEDELJA, 2. novembra:
Malgaški asado ob 12,30 uri v Hladnikovem domu v Lanusu.
SREDA, 5. novembra:
Razgovor z inž. Jernejem Dobovškom pri ZSMŽ ob 17. uri.
SOBOTA, 8. novembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob
15.	uri.
Ponovitev veseloigre „Ljubezen za bolezen" ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 9. novembra:
Vsakoletno tranijsko srečanje v Cara-pachayu ob 10.15 uri.
V LJUDEH VIDIM TEBE, DOMOVINA
V nedeljo, 16. novembra v Hladnikovem domu v Slovenski vasi
42. SLOVENSKI DAN
11.30 dviganje zastav
12.00 sveta maša, ki jo bo daroval nadškof dr. Franc Rode med mašo bo pel Domžalski komorni zbor
13.30 kosilo.
17.00 Kulturni program z udeležbo nadškofa.
Sodelovali bodo: Domžalski komorni zbor, Mladinski pevski zbor San Justo, Foklorne skupine s Pristave, Carapachaya in Hladnikovega doma, deklamirala bo mladina iz Slovenskega doma San Martin in Slomškovega doma iz Ramos Mejia ter otroci naših osnovnošolskih tečajev.
Slavnostni govornik: g. Božidar Fink.
Nakaznice za kosilo so v prodaji po slovenskih Domovih, v Slogi in v društveni pisarni v Slovenski hiši do srede, 12. novembra.
Cena za odrasle $ 15, za otroke $ 9. Pohitite z nakupom.
Za glasbo in ples bo poskrbel Slovenski instrumentalni ansambel
Na Slovenskem dnevu bodo tudi na razpolago vstopnice za koncert Domžalskega komornega zbora, ki bo v petek 28. novembra ob 20.30 v Slovenski hiši.
To bo dan srečanja in veselja. Ob slovenski besedi in pesmi bomo obudili zavest pripadnosti narodu in zvestobo domovini.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociaci6n Civil Eslovenia Unida rlaccion y Administration: i RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEOPAGADO Concesion N0 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani (Š.O.U.)
prireja seminar
.Slovenija, tvoja priložnost'
m
H
od 12.1.98 do 23.1.98 z brezplačno oskrbo in prevozi v Sloveniji. Prijave sprejema Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica do 17.11.97 Informacije osebno ali po tel: Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia.
Tel.: 658-6574 / 656-6565
Slovenska kulturna akcija
v soboto, 8. novembra, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
Predstavitev knjig Ivana Korošca
Z dolge ceste tujine, Zakasneli galebi, Beli spomini
O delih bodo govorili: Tine Debeljak, Vinko Rode in seveda avtor sam
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C' Čeke na ime »Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
NAGRADNO ŽREBANJE
ZA DVE LETALSKI VOZOVNICI
BUE - LJU - BUE
je ena izmed mnogih priložnosti, ki jih imajo vsi, ki so si nabavili Karto Slogo ($ 200.- v navadni vlogi). Veliko je zanimanje za MASTERCARD - CARTA SLOGA. Slednji imajo pri žrebanju dvojno možnost.
NE ODLAŠAJMO VEČ!
VSE INFORMACIJE: 656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
ČETRTEK, 13. novembra:
Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 14. novembra:
Izredno srečanje razširjenega Medor-ganizacijskega sveta ob 20. uri v Slovenski hiši. Ob tej priložnosti bomo pozdravili in sprejeli v naši sredi ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. SOBOTA, 15. novembra:
Sklepna seja Srednješolskega tečaja. NEDELJA, 16. novembra:
42. Slovenski dan v Slovenski vasi z obiskom ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franc Rodeta.
SOBOTA, 22. novembra:
Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja.
NAS DOM	SAN	JUSTO
Ponovitev veseloigre
LJUBEZEN ZA BOLEZEN
Sobota, 8. novembra 1997, ob 20.30 uri Hipolito Yrigoyen 2756 - San Justo
t
Po kratki bolezni je umrl naš dobri mož, oče in stari oče
Stanislav Buda,
DOMOBRANSKI NADPOROČNIK
Pokopali smo ga 22. oktobra 1997 na pokopališču „Los Ceibos" -Gonzalez Catan.
Zahvaljujemo se g. Kožarju in g. Erjavcu za pogoste obiske v njegovi bolezni. Še posebej gospe Vidi Šerjakovi za vso pomoč in tolažbo pri pogrebu, vsem njegovim preživelim soborcem, ki so ga spremili na zadnji poti, g. Erjavcu za ganjljive besede ob grobu ter vsem, ki so nas tolažili in zanj molili.
Žalujoči: žena Anica
sin Marjan z družino hčerka Lidija sin Peter z družino vnukinje: Alenka, Andreja, Veronika, Guadalupe, Štefanija pravnukinja Florencija