JtevJ*.---.>POMOLJUBc 1928__stran 283
1928	GOSPODAR	Št. 9.
Poglavje
o zadružni vzgoji.
Socijalni čut v zadrugah.
Samopomoč je tista sila, na kateri sloni zadružno delovanje, socijalni čut je tista moč ki združi in drži zadružnike pri skupnem delu. Socijalni čut je za zadružništvo potreben ,in kakor je samopomoč glavna lastnost zadrug, tako mora biti socijalni čut glavna lastnost zadružnikov. Kaj naj razumemo pod socialnim čutom? Socialni čut je zavest ljudi, da imajo enake interese in, da hočejo te interese skupno varovati. Socialni čut se uveljavlja v tem, da ne gleda samo vsak samo na se, in vsak po svoje dela, ampak da se ozira na druge in z njimi združi v svrho, da skupne interese uspešnejše zastopa.
Več ljudi združenih premore več nego posameznik. 0 tem je gotovo že vsak prepričan in to je tudi, kar opravičuje zadruž-I no delovanje. Socialni čut pa zahteva, da posamezniki vsakokrat ko spoznajo, da imajo skupne interese, jih tudi skupno varujejo. S skupnim nastopom pomaga eden drugemu, a pomaga tudi vsak sebi.
Mogoče bi se res katerikrat zgodilo, da posameznik nima enkrat od skupnega nastopa, cd združitve, nobene koristi. A pri zadrugah se to zgodi le malokdaj in še to mogoče le za kratek čas. Toda vkljub temu naj nihče ne misli, da mu ni potrebna združitev z drugimi, da on lahko stoji in dela sam zase.
Vzemimo slučaj iz življenja, kakor jih imamo danes polno! Premožni kmetje so dostikrat odklanjali sodelovanje pri kreditnih zadrugah, češ mi ne rabimo posojil, a svoj denar bomo naložili tam, kjer nam bodo plačevali višje obresti. A življenje je polno izprememb in zelo pogosti so slučaji, da tisti, ki so včeraj posojila dajali, aanes sami prosijo zanje. In kam se obračajo/ Na kreditne zadruge, ki računajo naj-nuje obresti. Prej, ko so imeli denar, rajtajznovk niso poznali, šele ko ga rabijo, sP('m.nijo nanje. Taki ljud je kažejo, da nimajo tiste lastnosti, ki je zadružnikom po-irepna,^ to je da nimajo socijalnega čuta. aajti ce bi ga imeli, bi vedeli, da je le nn 1 T, . rist> če se zadruge držijo ved-'Vv 00nh in slabih časih. Le če ima trfluga zyest kr°S članov bo lahko po-Ikti f -edno Podala. Zato naj se tudi » arzi zadrug, ki je danes ne potrebuje,
V bodo^ "0 možno> da bo potreboval
Va da0 SG1V imonu socialnega čuta zahte-z nalLanireije ^dpirajo zadruge, n. pr. gah	j denarja pri kreditnih zadru-
WilLul ^t0'ker 80 kmetJ'e v p™
vsak sam I' , 1 pomagajo sami, pa ne
IW$ ampak vsi skuPaj-toalenkn , onemogoči zadružno delo da čeTiv0 naziranje posameznih članov, taksna stvar, ki jo zadruga hoče
uvesti, ne bo koristila njim, se ne sme uvesti, čeprav pa b0 koristila večini članov. Znan mi je slučaj, 1<0 je neka mlekarska zadruga hotela nabaviti motorno mlatilnico, ki bi jo mogla uporabljati velika večina članov. Bili so seveda tudi člani, ki je ne bi rabili, ker ne pridelujejo žita ali pa so preveč oddaljeni in ti so napeli sile in se niso vstrašili nobenih intrig in zavijanj, da so nakup mlatilnice preprečili. V tem primeru je nad socialnim čutom zmagal egoizem. Kajti, če se kdo postavi na stališče, da če on nima od kakšne stvari nobene koristi, jih tudi drugi ne smejo imeti, je to stvar, ki se ne da označiti drugače kot z egoizmom. Egoizem pa v zadrugah ne sme imeti prostora, ker on postane grobokop zadruge.
Toda žalibog se egoizem posameznikov dostikrat vtihotapil v zadrugo in jo spremlja že od njenega začetka. V teh primerih se ne smemo čuditi, oe zadruge ne uspevajo.
Naj navedem še en primer iz življenja. Na Gorenjskem nekje se snuje mlekarska zadruga. Več vasi se je potegovalo za to, da bi postale sedež te mlekarne. Slednjič so sklenili postaviti mlekarno v vasi, v kateri je dal neki posestnik na razpolago zemljišče. Ni pa ga pri tem vodila požrtvovalnost, ampak le želja po lastnem dobičku, kor namerava z ostanki mleka rediti prašiče. S tem postane zadruga le predmet izkoriščanja enega člana, ki bo sam imel od zadruge največjo korist.
Taka stvar pa mora med drugimi zadružniki vzbuditi nezaupanje proti zadrugi ter medsebojno nezaupanje. To tudi drugače biti ne more, če člani vidijo kako se v zadrugi en sam okorišča na račun drugih.
Zadružniki ne smejo iskati v zadrugi nobenih drugih koristi, kot tistih, ki jih imajo vsi člani. Le tako bo vzajemno podpiranje mogoče in bo v zadrugi vladalo medsebojno zaupanje.
Socialno zavarovanje.
n.
Kdo spada pod zakon v zavarovanju delavcev?
Po zakonu o zavarovanju delavcev se morajo zavarovati vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem, ne glede na spol, starost in državljanstvo.
V smislu § 6. so izvzete le osebe, ki so zaposlene v poljedelskem delu; ki so nastanjene v poboljševalnicah in ki so zaposlene samo ob prilikah in nestalno v hišnem gospodarstvu (dninarji za sekanje drv, čiščenje vrtov itd.). Zavarovani pa marajo biti oni poljedelski delavci, ki so zaposleni pri podjetjih, ki ujjorabljajo parne kotle ali naprave, gonjene z elementarno silo oproščene od obveznega zavarovanja. Kar se tiče zavarovanja za stroje z živalsko pogonsko silo še pcšebej, stoji Osrednji urad
•—IU .;■-■-	—TI I	i i
t .
v Zagrebu še vedno r.d stališču, da morajo biti zavarovani za slučaj nezgode vsi, ki zraven sodelujejo, razne lastnika stropa. Tudi slučaj, če dela g.«pcdar z lastno družino, ni izvzet. V tem slučaju so zavarovani vsi: žena in otroci.
Poznanje teh določil je važno za delo-jemavce in za delcdajavce. Vsak se mora zavedati, da slone zgornja določila na zakonu in da se ni mogoče izogniti posledicam, ki utegnejo biti v gotovih slučajih zelo občutne.
Dokler je dela'vec zdrav, se dajo obiti določila zakona. Kakor hitro pa delavec zboli ali se ponesreči, so pa sitnosti. Delavec zahteva zdravniške pomoči od urada in druge dajatve, ki mu pritičejo v smislu § 45. in naslednjih in do katerih ima pravico brez ozira na to, če je bil prijavljen v zavarovanje ali ne. Kajti odločilno je le to, ako je bil ob nastopa bolezni ali nesreče zaposlen v delu, ki spada pod obvezno zavarovanje.
V takih slučajih se uporablja § 11. tega zakona, ki določuje, da mora delodajalec, ki iie predloži v določenem roku (najkasneje v 8 dneh) prijave ali predloži naresnično prijavo, plačati brez pravicjs do odtegljaja onega dela, ki ga je dolžan plačati uslužbenec:
1.	Prispevke od dne, ko je vstopil nameščenec v obrat pa do dne, ko je dospela prijava odnosno dokler je trajalo delovno razmerje, če je delojemalec že prej izstopil iz obrata.
2.	Denarne podpore in zdravilne stroške, kateri so nastali vsled bolezni v zavarovanje neprijavljenega uslužbenca.
3.	Škodo, ki je nastala, ker se ni prijavila izprememba v delovnem razmerju.
4.	Stroške prestopka.
Poleg zahteve po povrnitvi naštetih stroškov sme naložiti Okrožni urad tudi še posebno kazen, če je namreč bolezen dolgotrajna, narastejo taki stroški v visoke tisoče.
Pieveine njive.
Ako v tem času ogledujemo posamezne njive, se takoj vidi, katere njive so čiste in katere pieveine. V zadnjih letih se pri nas čimdalje bolj širi kot plevel gorčica in divja repa, v jeseni pa divja redkev. Vse kar med žitom na njivi lepo rumeno ali belo cvete, je plevel, ki pred žetvijo dozori in seme izpade na tla, tako da se na ta način plevel vedno bolj siri. Da se to prepreči, je dolžan vsak kmetovalec njive očistiti t. j. opleti.
Ravno sedaj je čas, da njive oplejemo, plevel izpulimo in ga uporabimo za krmo živini. Tako nam bo ta trud na dvojen način poplačan.
Živina bo zato bolj sita in bo dajala več užitka, na njivi se bo žito bolj razvilo in namesto plevela vse gnojilne snovi izkoristilo. Isto velja pri spomladanskih posevkih posebno ovsu, ki je zelo rad poln osa ta, ščavja itd.
r
Osat, dokler je mlad, je izborna krma za prašiče, razrezan na elamoreznici in pomešan z rezanico je tudi dobra krma za govedo. Istotako je treba zatirati mleček in ostale plevelne rastline. Da bo to delo bolj uspešno, se morajo tega dela lotiti vsi gospodarji in ne le posamezniki, ker ena neočiščena njiva polna osata zakuži vse okoliške njive.
V varstvo kmečkih posevkov je v veljavi zakon o zatiranju plevela in škodljivcev na kmetijskih rastlinah, kateri se sicer vsako leto po občinah objavi, nihče pa te odredbe ne vzame resno in tako bodemo v par letih imeli na njivah toliko plevela, da nam zna druge pridelke spraviti v nevarnost in obdelovanje njiv še bolj otež-kočiti.
Zato naj županstva pazijo na nemar-neže, sosedje pa imajo pravico se proti istim pritožiti na občino in občina ima pravico nemarneže k očiščenju njiv prisiliti.
Čiste njive — čisto žito, — polovica dela — več pridelka.	F. M.
Mfeko obžarovano z uftraviloletnfmi žarki.
Dva ameriška zdravnika-znanstvenika sta pred kratkim ugotovila, da zamore mleko, pridobljeno visoko v planinah, ozdraviti bolezen kostolomnico (rahitis), ki povzroča posebno pri otrocih, ki so slabo hranjeni, toliko pohabljenosti. To zdravilno moč pripisujejo v prvi vrsti vplivu ultravijoletnim solnčnim žarkom, ki na planinah mnogo močnejše obsevajo tam se pasočo živino nego v dolinah. Tako mleko se pa da napraviti tudi v dolinah iz navadnega nižavskega mleka na ta način, da se v posebnih pripravah obžareva z ultravijo-letnimi žarki. Tako obžarevano mleko ima baje iste lastnosti kakor planinsko mleko. V njem se namreč nahaja vitamin D v velikih množinah, ki je za pravilno rast mlade dece neobhodno potreben. Ta izjiajdba pomenja velikansko pridobitev na polju zdravstva dece, ki je podvržena tej tako razširjeni in nevarni kostni bolezni, ki uničuje dandanes, posebno v velikih mestih, neštevilno siromašne dece.
V zadnji dobi so znanstveniki tudi na Dunaju sestavili tako pripravo, ki še mnogo lažje omogočuje obžarevanje mleka z ultravijoletnimi žarki ter ga usposoblja za najboljše hranilo za deco. Po ameriškem načinu obžarevano mleko je imelo to pomanjkljivost, da je postalo žarko in dobilo neprijeten okus. Zato ga otroci tudi niso marali uživati. Po dunajskem načinu obžarevano mleko je pa brez vsakega neprijetnega okusa in je ravnotako užitno kakor naravno mleko, še drugo prednost ima dunajski načm priprave mleka. Njega obžarevanje stane namreč le nekaj para, medtem ko je bil ameriški način mnogo dražji Ker se tedaj obžarevano mleko le prav malo podraži, se je nadejati, da postane v kratkem času pravo ljudsko zdravilo, ki bo predvsem služilo za zdravljenje te nevar-bolezm delavskih otrok. Toda ne samo kot zdravilo, ampak učinkuje tudi kot varstveno in preprečevalno sredstvo, ki bo že
vkali zatrlo vsak pojav te bolezni v deci, ki bo drugače slabo prehranjevana. Ko bo torej predvsem nižjim slojem omogočeno splošno uporabljati tako mleko kot hrano za otroke, bo v veliki meri izginila ta tako razširjena bolezen in zdravstveno stanje delavskih otrok se bo znatno izboljšalo.
Apneni dušik ni naglavno gnojilo.
Angleški strokovni list »The Chemical Trade Journal« je objavil zanimiv članek, ki zasluži, da se z njim seznami-mo. Iz tega članka se marsikaj naučimo. Predvsem nam pojasni, kako si angleški kmetovalci pismeno zajamčijo pristnost in učinek umetnih gnojil ter se s tem zavarujejo pred prekupci, oziroma tvorničarji, da jih ne morejo kar tako opehariti. Nadalje kako vztrajajo na tem, da se jim povrne povzročena škoda, četudi se imajo boriti proti kapitalističnim tvrdkam. Pa tudi sodišča so tako uvidevna, da ščitijo kmetovalce pred morebitnimi izkoriščevalci.
Iz navedenega članka je razvidno, da se je vršila na londonski sodniji 9. februarja t. I. vzklicna obravnava na tožbo londonske družbe: London Fertiliser Co Ltd. proti Hickman & Comp., kmetovalcema zaradi plačila 429. angl. funtov (120 tisoč dinarjev) za njim prodano umetno gnojilo apneni dušik.
Obtoženca sta potrdila, da sta prejela navedeno gnojilo. Tudi ni šlo za tako razliko v ceni, ker je bila kupna pogodba pravilno sklenjena in pismeno ugotovljena. Zaradi zvišanja pridelka pri krompirju in sladkorni pesi sta ta dva posestnika iz Wacha navadno gnojila te rastline za časa rasti po vrhu z dušičnatimi umetnimi gnojili v obliki nitratov-solitrov. Lani ju je pa obiskal g. Downs, trgovski ravnatelj zgoraj imenovane družbe ter ju je nagovoril za nakup 2 ton (2032 kg) apnene-ga dušika, poudarjajoč pri tem, da vsebuje to gnojilo znatne količine apnovega nitrata ter da v marsičem nadkriljuje druga dušičnata gnojila. Otoženca sta raztrosila gornjo množino tega gnojila po vrhu rastlin kot naglavno gnojilo, in sicer na 15 akrov krompirja in 5 akrov sladkorne pese (1 aker je 4047 m2, skupno torej okrog 8 ha zemlje). Uspeh take uporabe apnenega dušika je bil naravnost porazen, zakaj listje in steblovje je bilo popolnoma ožgano in uničeno ter vsaka nadaljnja rast izključena.
Na podlagi svoje odškodninske zahteve sta se obtoženca končno sporazumela z ravnateljem Downom tako, da jima on za nastalo izgubo vrne 320 angl funtov v vrednosti gnojila. To je bilo tudi pismeno ugotovljeno. Ker sta pa obtožen-
sevIS " 87 ,funt0VeČ *no'ila' st* bila
seveda pripravljena plačati to razliko
staliS^T*™ dfUŽba SC, 'e Plavila
stahsce da njen ravnatelj ni bil pooblaščen sklepati takega sporazuma.
* Clem?nt Heighan, profesor kme-
zvedon? Umv-rzi ^ Durhamu, kot sodni izvedenec, ,e izjavil, da vsebuje apneni
dve spo ini, ki zamoreta biti v p£
sebnih primerih škodljivi setvam-s ti kalcij in d i c i a n o d i a m i t 7°' radi teh dveh škodljivih spojin ne smem v nikakem primeru trositi tega amidneJ? gnojila po vrhu rastlin kot naglavno čno jilo. Zato ga tudi niti najmanj ne preseneča učinek tako izvedenega gnojenja z niim
Zastopnik družbe ne zanika, da bi ne bil priporočal obtožencem to gnojilo naglavno gnojenje, trdi pa, da tega ni re kel o priliki prodaje gnojila samega in za rad: teg£ n; zakrivi? nikake prevare. Nadalje je za družbo merodajno, da njen tr" govski ravnatelj ni bil pooblaščen skle." niti z obtožencema gornjega sporazuma" o katerem ni bil obveščen niti družbeni generalni ravnatelj.
Sodni dvor je v svoji razsodbi pouda-ril, da bi moral g. Downs — če bi bil na-vzoč — priznati, da je prodal gnojilo sa" mo vsled svoje zagotovitve, da se ga more uporabljati s trošenjem po vrhu po krom-pirju in sladkorni pesi. Dokaz temu je bil ta, da sta Hickman & Comp. kupila to gnojilo v marcu. Kupila sta ga vsled tega, ker jima je zagotovil, da apneni dušik vsebuje apneni nitrat — apneni soliter -, kar pa ne odgovarja resnici. Na podlagi te ugotovitve sta imela obtoženca vseka-kor prav in se je razsodba glasila v njiju prid z dodatkom, da mora poravnati vse stroške te tožbe družba kot taka.
Denar.
g Vrednost denarja 1. t. m. Na denarnih borzah v tu- in inozemstvu ni opaziti v zadnji dobi nikakih sprememb. Vse valute so večalinianj stalne ter ne beležijo nikakih večjih padcev ali poviškov. Na borzi v Curihu je naš dinar notiral 9.1325 centimov. V Ljubljani, Zagrebu in Belgra-du se je plačeval inozemski denar po tehle conah 1 angleški funt 277.36 Din, 1 ameriški dolar 56.82 Din, 1 holandski goldinar 22.90 Din, 1 nemška marka 13.60 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 madjarski penga 9.92 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.93 Din, 1 italijanska lira 3 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 čehoslo-vaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.75 Din, 1 bolgarski lev 0.40 Din, 1 romunski lej 0.35 Din.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Cone deželnim pridelkom, posebno pa pšenici in koruzi, se nahajajo v naraščanju, čemur so krive vesti iz Amerike, ki govorijo o slabi letini. Na ljubljanski blagovni boni se plačuje blago v vagonskih dobavah, P0, stavljeno na kolodvor Ljubljana, za 100 kg po tehle cenah: Pšenica 78—79 kg težka, baška 400—402.50 Din. slavonska 392.50 do 395 Din; koruza baška 337.50—395 Dm, einkvantin 335—340 Din, moka Og Ljubljana 550—560 Din, oves baški zdrav rese-tan 305—310 Din, ajda zdrava rešetana 295 Din. — Les na ljubljanski borzi se kupcu jo v manjši meri, ker je večinoma blaga že oddanega. Cene veljajo za blago pri vagonskih dobavah za kubičen meter postavljen na miejo. Cene so bile te-le; Bukovi naravni piohi, paralelni, očeljen'« ostrorobi, 900 Din, trami merkantilni
Stev. lfti
»DOMOLJUB« 1928
Stran 285.
, 300 Din ,tram i po kupčevi noti 325 Din, hrastovi frizi I. in II. na nakladalni postaji jooo Din, hrastove podnice 1230 Din, de-fiko smrek a-jelka 520 Din, bukovo oglje suho vilano, na meji za 100 kg 90 Din.
Svetovno tržišče žita. Iz inozemstva nrihajajo poročila o škodah, ki so jih utr-L; p0Sevki po raznih državah. S tem v ,ezi je naraščanje cen na ameriški borzi v čikagu, iz katere izvira splošen dvig žitnih cen. Tudi v Budimpešti so cene a^Mo poskočile, čemur je bilo deloma krivo tudi povpraševanje iz naše države. Pri nas so cene v zadnji dobi izredno poskočile, čemur je le deloma kriv dvig svetovnih cen, največ pa domača špekulacija, ki je izrabila položaj v pasivnih krajih naše države. Nabava hrane za pasivne kraje je povzročila dvig cen posebno v koruzi, ki se je izredno zvišala. Padec cen se pričakuje deloma vsled dohoda ameriške pšenice, deloma ko se objavi stanje posevkov. Tak padec se domneva šele koncem maja ali začetkom junija. Tudi iz Nemčije prihajajo vesti o slabem stanju posvekov, kar je ponovno vplivalo na dvig cen.
g Lesno tržišče. V lesni kupčiji Slovenije vlada v zadnji dobi nekak zastoj, ki je povzročen iz tega razloga, ker so pro-ducenti zadostno preskrbljeni z naročili in ne morejo sprejemati novih. Povpraševanje pa jc dalje živahno. Iščejo se remeljni, hrastovi pragovi. Italija želi rezan les v določenih merah in drva za poletno sezijo. V Split voziti blago za tamošnjo domačo porabo, se sedaj ne izplača, ker velja ugodna tarifa samo za les, ki gre oez morje. Romunija nam je posebno v Nemčiji začela konkurirati.
g Vinsko tržišče. Vinska kupčija se je bolj umirila in to prvič iz razloga, ker je lanski manjši a kvalitativno izvrstni pridelek večinoma žc razprodan (le nekateri večji producenti in vinski trgovci ga še imajo v zalogi in ga zadržujejo), drugič pa ker je konzum vina precej upadel, kar je predvsem posledica neugodnega gospodarskega stanja nižjega ljudstva. To sega rajši po cenejšem Dalmatincu nego po mnogo dražjih domačih vinih. Dosedanje vinske cene se pa najbrž ne bodo tako kmalu spremenile, če ne nastopijo kaki nenavadni dogodki. V Banatu in v Dalmaciji je še precej belega vina pa tudi črnega, se plačuje od 4.50—6 Din liter na mestu, g Krompirjeve cene. Cene krompirju se držijo na ljubljanskem trgu na 1 Din, torej niso prav nič višje nego jeseni. Je-s^i ga kmetovalci niso hoteli prodati v nadi na boljšo ceno spomladi, zato je veliko krompirja ostalo. Razentega ga domača tvornica škroba ni mogla nakupiti doma vsled visokih cen, zato ga je uvozila z Ogrske. To je še bolj pritisnilo na cene.
. gvSeno. Kupčija s senom je sedaj precej oživela. Mnogo ga gre v Vojvodino in j , j? >kier ga vsled suše niso mnogo pridelali. Od jeseni do spomladi so cene narasle za 30 Din pri 100 kg in notira dandanes kislo 70, sladko do 90 Din. Takoj ko nastop! paša, ki je v južnejših krajih že precej v veliki večini začela, bo prenehalo um Povpraševanje po senu.
g Micko in mlečni izdelki. Na ljubljan-em trgu se čuti sedaj nekako oomanjka-
nje mleka, vsled česar ga mora dobivati celo iz oddaljenejših mlekarn in sirarn. Zato se tudi cene drže primerno visoko kakor doslej. Vendar se pričakuje v drugi polovici maja nadprodukcija mleka, vsled česar bodo cene nazadovale. Po maslu je tudi izredno mnogo povpraševanja, po siru pa nekoliko manj, ker ga je še dovolj v zalogah.
g Cene sirovim kožam v Mariboru. Na mariborskem trgu se plačujejo: goveje kože 19—20.50 Din, telečje 25—28 Din in svinjske 16 Din za kg. V glavnem kažejo cene še vedno na padec. RAZNO.
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani. Kupčija na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani je bila bolj mirna, večje povpraševanje je bilo samo po prašičkih, medtem ko se je konj le malo prodalo. Prignanih je bilo 218 konj, 40 volov, 27 krav, 6 telet in 300 prašičkov za rejo. Od teh je bilo prodanih 35 konj, 21 volov, 24 krav, 4 teleta in 235 prašičkov za rejo. Cene so se nekoliko dvignile. Za kg žive teže se je plačevalo: voli prvovrstni 9 Din, II. 8 Din, III. 7.50 dinarjev, krave debele 5—6 Din, boljše celo do 7 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 12—14 Din; konji po velikosti in kakovosti, prašički za rejo 200—300 Din komad po velikosti.
g Prašičji sejem v Mariboru. Na ta prašičji se i m je bilo prignanih 233 prašičev in 2 ovci, prodanih pa 153 kosov. Cene za kos so bile te-le: pujski5—6 tednov stari 100—125 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece stari 350—430 Din, 5—7 mesecev 450—500 Din, 8—10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto 1000—1200 Din kos. Za kg žive teže so plačevali 10—12.50 Din, mrlve teže 15—16 Din.
g Plemenski sejmi za bike v radovljiškem okraju. O priliki letošnjih licenco-vanj v radovljiškem okraju se priredijo istočasno in na istih mestih (sejmišča-) tudi plemenski sejmi za bike. Licencovanja bikov se vršijo: 4. maja na Jesenicah, 5. maja v Kranjski gori, 15. maja v Lescah in 16. maja v Boh. Bistrici. Na Jesenicah in v Kranjski Gori je istočasno tudi razstava krav in junic s premovanjem. Interesente za gorenjsko pincgavsko govedo, ki je znano po svoji odpornosti, zmernosti in visoki mlečnosti, se opozarja zlasti na plemenski sejem v Lescah 15. maja t. L, kamor bodo prignani biki iz 15 občin ter bo tu marsikateri lep plemenjak naprodaj za zmerno ceno.
g Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je izdelalo svoje prvo letošnje poročilo o stanju hmeljskih nasadov, iz katerega je razvidno to-le: Hmeljska rastlina se je začela odkopavati in obrezovati pri precej ugodnem vremenu. Korenika je dobro prezi-mila. Ličinka hmeljskega kebra (plinthus porcatus) se najde le tupatam v trtah in v koreniki, medtem ko je kebra samega le težko dobiti. Mnogo hmeljarjev se peča že s postavljanjem drogov. Zaradi neugodnega vremena so hmeljarska dela letos nekoliko zaostala^
g Omejitev hmeljskih kultur na Češkem. Zveza čeških hmeljarjev je na svoje ude izdalo poziv, da omejijo hmeljsike nasade. Zato so že letos opustili precejšen del v del 1927. leta zasajenih hmeljišč in tudi del novih hmeljišč iz leta 1926. Po njih naziranju bo gojenje hmelja dobička-nosno le tedaj, če bodo onemogočili nadr produkcijo in če bodo vso skrb posvetili kakovosti produkcije. Računajo da se je vsledtega letos zmanjšala površina za 5%. Tudi pri nas bo treba posvetiti večjo paž-njo kakovostnemu zboljšanju hmelja in omejiti preveliko površino.
g Nabiranje gob - mavrohov ali smrčkov. Suhe gobe prinašajo Sloveniji letno nekoliko milijonov dinarjev dohodkov, zato je umestno, da že sedaj opozorimo na njih nabiranje in sušenje. Od več strani prihajajo poročila, da je letos ugodno leto za rast mavrohov ali smrčkov. To so prve pomladanske gobe, ki se v večjih količinah pojavljajo po travnikih, vrtovih in gozdnih robovih. Mavrohi so izvrstne gobe, ki so posebno cenjen predmet za izvozno trgovino ter dosežejo prav visoko ceno. Mavrohe je nabrati, osnažiti jih od zemlje, nabrati na niti in jih sušiti bodisi na solncu ali nadpečjo. Sušiti se morajo celi, nikar Jih ne razrezati. Svež drži le malo časa, zato se morajo hitro posušiti.
g Carine prost uvoz plugov. Ministrski svet je v seji 19. aprila sklenil, da se podaljša rok za carine prost uvoz plugov in njegovih delov do 31. oktobra t. 1. To je v današnji gospodarski krizi, ki jo občuti posebno naše kmetijstvo, izredne važnosti. Najhujše namreč tare kmeta nesorazmerje cen med njegovimi pridelki, ki so primero--ma nizke, in med kmetijskimi potrebščinami, ki so še vedno izredno visoke. Če jih carina še bolj podraži, tedaj je njih nabava kmeta onemogočena. Želeti bi bilo, da se ukinejo uvozne carine tudi na druge stroje, ki jih naše kmetijstvo nujno rabi.
g Razdelitev subvencijskih mrjascev v mariborski oblasti. Oblastni odbor mariborske oblasti bo tekom tega leta porazdelil nekaj dobrih, mladih plemenskih mrja-ščkov oplemenjene bele domače pasme po znižani ceni. Kdor se zanje zanima, naj se obrne radi podrobnih navodil na okrajnega živinorejskega referenta na 6edežu okrajnega glavarstva.
g Zagrebški Zbor v znamenju kmetijstva. V nedeljo 29. aprila je bil v Zagrebu otvorjen zagrebški zbor to je velesejm, ki jebil v znamenju avtomobilov in kmetijskih strojev. Posebno mnogo je bilo raznih kmetijskih strojev, med katerimi največ mlatilnic in sicer okrog 15 vrst. Zastopani so bili zelo razni plugi od navadnih in najboljših Sackovih za živalski pogon do motornih, ki se vlečejo s traktorji. Precej je bilo kosilnic za travo in žita. Kultivatorji najrazličnejših vrst so vabili kmečke gospodarje za nakup. Izmed pridelkov je bilo zastopano sirarstvo in mlekarstvo v veliki meri. Tudi slovenske sirarne so se častno udeležile te prireditve (Vrhn; 'a). Izmed tvrdfc, ki se pečajo s propaga io z umetnimi gnojili, so bile zastopane Delegacija proizvajalcev čilskega solitra in »Fosfat« Zagreb s krasnimi gnojilnimi poskusi ter, Agrokulturno-kemični urad v Zagrebu.

Kako dvigniti naše kmetijstvo
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Razen omenjenih treh glavnih napak opazujemo v našem iijstvu seveda še več manjših (n. pr. glede smotrenegi
kmeti kolo
spravljanju -------- - .	- - - , . „
d e 1 s k i h strojev in modernega orodja
hitrejše in boljše delo, itd.), kar pa spada vse ze v
a r j e d j a. glede negovanja pridelkov med rastjo, pri in shranjevanju pridelkov, pomanjkanje polje-
ki orno-
. podrobne strokovne razprave in podroben pouk, ki jc- našemu tako nujno potreben. Tu ie mirno lahko ponovimo, Kar
1_____i .3 ... V. ! vs wr>"T»--v?.	Tl^lv i
p
dosegel naš kmet
sonetu
sir'- poudarili že parkrai, da bi namreč
i umneišim poljedelstvom za svoj trud in za svoje stroske lahko v«? drugačne uspehe. Najmanj za polovico bi z m o -de r n e\ I i m obdelovanjem zemlje lahko povečali naše pridelke, s čemer bi bil že re.-en prav ■velik del našega kmetiškega vprašanja.
Umetnost modernega poljedelstva ps ne leži le v dobrem obdelovanju zemiie, temveč- prav tako v s m o t r e n i izrabi t a i. Tudi v tem'pogledu .ie naš kmet neredke še silno staro-topiien Ž? davno pred vojno je i»am priznaval, da .ie kup.jen iaruii cenejs. nesro a.m pridelan, a kljub tenra se ni mo^el od-ločiti zs to. da bi poizkusil s pridelovanjem dobKkanosnejših sadežev. temveč ie *e.ial dalie žito in stokal, da mu ničesar ne donaša Saviiiska doJina je danes najbogatejša pokrajina Slovenije zel:, ker je opustil« sejanje in sa*en.ie sadežev, ki ne dona-šsk> devolj in se oprijela dobiekanosnega hmeljarstva. Tudi v Sjoblianski' okolici so pred vojno ponekod poizkusili s hmeljem, zaradi neujrodne medvojne konjunkture za hmelj so ga tedaj opustili, a doslej se še nihče ni vrnil nazaj k njemu, čeprav priznanje
ptwestv:
Naš kmet se trdovratno drži stare vrste in načina pridelovanja, ki ga je podedoval od svojih prednikov. čeprav so danes gospodarske okoliščine tudi za kmeta popolnoma drage, nego so bile pa časih. In da je ta trdovratna staroikopitnost njemu samemu v največjo škodo, menda ni treba se podrobno dokazovati.
>7..-. t UUSJrj Sf >r Iliin TT 1U UlIU liO^CJj r\	UJU«	~---
•ajo vsi. da rim je vrgla njiva hroelia navadno vec nego vse drugo »osestvo. In takih »lučajev bi lahko navedli še več-. Skratka:
ŽIMA
najboljša in c«jeei.ejša pri
M. Maslerl
tovarna itme Straiište pri Kranju.

Denar
6*1 prihranite, ako kupite dobro blago ta obleke in perilo; to pa le zalo. ker
najdete
t občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
R. Miklauc
wPri ŠKotvr" Ljubljana
za veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške obleke, fino svileno. volDeno in perilno blago za ženske obleke, kakor tudi vse drage vrste blaga. — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo.
(MMFKft vsels XTSt: »trešno. zidno, ste-"	■ kleno in drugo od ZDRU2E-
** NIH OPEKARN D. D. prodaja
L mu, umuh\\ fcMpMvetsk« s
Glede žitoreje smo 2e parkrat mimogrede omenili, da pri nas že pred vojno ni bilo dobičkanomo zaradi hude a merice konkurence, po vojni so .se pa izgledi zanjo še izdatno poslab-šali ker je nemogoče, da bi moglo na* žito vzdrzati konkurent s hrvaškim in vojvodinskim. Nekaj podobnega se utegne goditi tudi z našim vinogradništvom, o katerem trdijo ne-kateri strokovnjaki, da je najbolj izgubonosna naša poljedelska panoga. Ko je proti koncu preteklega stoletja trtna uš uničila večino naših vinogradov, so jih z velikimi državnimi in dm. gačnimi podporami obnovili z ameriško trto, o kateri je pa prj.
kajti tudi v vinogra Onistvu nam o o vec km lez^o vzdržati konkurenco z Ban atom in Dalmacijo. Ohraniti bo treba najbrže le vinograde v strmih legah, ki so za drugo neprimerni ter jih zasaditi z izbranimi vrstami, glede ustalib bo pa treba dobro premisliti, če bi jih ne kazalo zasaditi z dobitkanosnejsimj sadeži. Končno zahteva tudi naše kletarstvo še mnogih mnogih izboljšanj, saj vemo vsi, da imamo pri nas pogosto težavo z vuovčenjem vina zaradi slabe kakovosti, povzročene vsled napačnega ravnanja v kleti.
Namesto t?h dveh panog poljedelstva bo treba torej ozreti po drugih, ki bi donašale več dobička. Pred vojno se je pojavila misel za saditev sladkorne pese, ki je pa ie tedaj našla tudi med strokovnjaki precej odpora, ker so naša posestva za tako pridelovanje mnogo premajhna, po vojni je pa za njo še manj izgledov, ker imamo na svetovnem trgu že dlje časa nadprodukcijo sladkorja in torej ni upati, da bi mogli ustvariti kako dobro idočo sladkorno industrijo. Pač pa vsi kmetijski strokovnjaki že dlje časa opozarjajo na hmeljarstvo, ki je prineslo v Savinjsko dolino tako blagostanje, a se po drugih slovenskih krajih ne more udomačiti, čej>rav sta zanj še marsikje ugodni zemlja in podnebje in je tudi izpričano, da donaša jako lep dobiček ter se tudi še ni bati kake nadpro-dukcije. Prav umestno bi t"daj bilo, oe se na kakršenkoli način zlomi starokopitnost in brezbrižnost našega kmebškega ljudstva in uvede hmeljarstvo še v druge kraje. Istočasno bi bilo pa .seveda treba poskrbeti tudi za potrebno hmeljarsko šolo in za dobro organizacijo hmeljarjev, da se osamosvojijo oJ domačih in tujih prekupoev.
TovamtJio
*Kle«t«e
1» ctlo k_r»l.-tr. SHS
platnene obutve
t c »mi* T ml podplati
is ftlorite srttorD* lorinir »RutrhinsoB« snamlf »l'8AOt. ki
-e po k.-.torosti naj-!•«!)>« in naiirprt-nejia, se r.k..»)i pri
hOStt NNftfiti I drug
Beofra«
Kan MlkajlcTj 1L
Pr.->da a m samo trcurccm i.a dcbcio I«o »lo Blodnih oc nah
Kadar ktpajete |	
štrange, vrvi, uzde,	
aftre, spago in dmge	
vrvarske izdelke \	
kupujte samo	
B»jb«ljše blap«. /G&šm^	
ki ima privezano	IKj^ial
rudečo znamko: ^^^	
Naiboijie, najprijetneje, najunesijivetk
»reditre t- rižoeo.* ŽELODCA in CREV u OTROKE in ODRASLE je:
PRAŠEK	ker ?»ti brei
_	BOLEČIN - je
ll M Jk	f-ije-.ne.-ackttM
MM M\K	ter obenem o-
JSiflB ^J^^rn M w	svežnje in rfesia-
ifl^^"*	T,r;re ŽELODEC
f9 !".'
I	lem preprečuj«
tf ii« cboieaj«.
Ako roj»o Kri, e-o p« rstk«i o)w-du r, špic-i r!«ki t t«-', f-mi-f > rftir	M A ti N Vaib
<-Vf>■'■}<■	n p-ejceri. r
tr ovriino	TJT&.
OnSTRANJIJK
pre»h lno Mfclm* r ifU^m. re-
pr,;,.|f.n ilnh it uši. pritaji f, vKliFovarje, ror*^ tcn.
ZDRAVI kitar »Klone.*, kalar fRKV. h Ioin, .U Ti.K, kt i«ioof«.
hnocroiilc, Irorc > ffk.tlrn.
p.i v rttb lfknrnsh: i itvr, t ;or m ni^'?® < l^i- «.< n*r«;if na nas^v- UAltOKATOBIJ »AL"* ' M AAK >a p:-i'.«ti:» pismo Idi v žna-ti '•
Manufaktur. trgov. Marija Rogelj ijuMjana. St. Fetra resu š»er. 26
vl;uono r.ainanii. da je prcicl« m	&
letno sci^no veliko iiKiro riiaorrstneiSa blajj«. ' kor svilo, etanin, hatisl. ccfir oksiort iilon. belo, modro in raja to fevtcnico. ptatM ra rjihe. totlrt«« obleke, pt^dpa^nrfci ia bl«w. rokavice in nofiaric« in lepo	»« D*rt>T:
nole. Nsilepia priJika jj nakup Matfa « birm*^ J^ DOBRO BLAGO IN KITKE CEVEI ^