Priložnost za oceno socialističnega samoupravljanja
Dve leti sta pretekli, ko smo v ožji in širši domovini stali pred eno najtežjih in najpomembnej-ših nalog SZDL - pred delegat-skimi volitvami, ali kot tudi reče-mo, pred »splošnimi« volitvarai. Takrat so delegati nastopili svoj štiriletni mandat, ki se izteče mar-ca 1990. Izmed vseh delegatov iz-vo^jenih v letu 1986, smo izvolili tudi nosilce individualnih, ali bo-Ije rečeno, najodgovornejših funkcij v občini, mestu, republiki in federaciji. Vsem tem tovariši-cam in tovarišem poteče v marcu 1988 dveletni mandat; imajo pa ga možnost ponoviti, če jim je to prvi dvoletni mandat na isti dolžnosti.
In kaj sledi iz vseh teh, že zelo znanih dejstev? Pred aktivisti so-cialistične zveze pa tudi pred de-legati v skupščinah občine in sa-moupravnih interesnih skupno-stih ter njihovimi najodgovornej-šimi organi, je nekoliko lažji zalo-g^j opravil in obveznosti, ki nam jih narekuje zakon, skupščinski akti in tudi statut SZDL. V že kar udomačenem izrazu pravimo, da gre za »male«, oziroma »vmesne« volitve.
Ne bi želel posegati v razmišlja-nja Iva Bernarda iz uvodnika prejšnje številke »Dogovorov«, kjer je zelo skrbno in podrobno opisal aktivnosti, ki nas čakajo tja do 16. marca (občinska kandida-cijska konferenca), 13. aprila (vo-fiLve v skupščini občine) in dlje (skupščine SIS občine, volitve v skupščinah mesta in republike). Menim, da je treba pri vseh teh že zelo utečenih in skozi desetletja
preverjenih opravilih (nekateri, predvsemmladi, jih z veliko mero »upravičeno označujejo z »ritu-ali«) pričeti v SZDL bolj »korajž-no« razmišljati o koreniti vsebin-ski prenovi organizacijskih in ka-drovskih priprav na volitve, o po-sodobitvi in dejanski demokratič-nosti volilnih postopkov samih. Že res, da nas pri tem ovira vsa zakonska, birokratska in drugač-na navlaka. Vendar: Ali smo tudi sami pripravljeni na takšne in drugačne spremembe celotnega volilnega procesa? Gre torej za to, ali smo se kot družba in posamez-niki soočili z dejstvom, da demo-kratizacija odnosov v naši družbi ni in ne more biti več samo lepo izražena misel in tisočkrat dekla-rirana v političnih aktih, ampak da je neizprosna in stvarna zahte-va Uudi, ki jo hajvečkrat sprejme-mo in uresničimo samo do tiste stopiye, ko še ne prizadeva naših okostenelih človeških in politič-nih navad, metod in oblik dela, ko ne posega v ustroj našega razbo-hotenega družbenopolitičnega življenja, ki še vedno zagotavlja udobno in neprizadeto »vegetira-nje« nekaterih delov sistema zno-traj njega in množici posamez-nikov.
Tu, mislim, smo pri ključnem vprašanju! Ali smo pri vsem tem pleonazmu znanih verbalnih iger in deklaracij tudi v našem mestu in predvsem tudi v naši občini v resnici »za« konkretno akcijo ali ponovno samo *mislimo, sa smo za«. Menim, da je odveč poudari-ti. da ob takšnem ODredelievaniu.
ni več časa in ne razlogov za iska-nje nekih znanih ali novih razlo-gov za opravičevanje. Še enkrat bi rad poudaril, da smo osnovni vzrok mi sami - Ijudje na najod-govomejših družbenih položajih - predvsem v družbenopolitičnih organizacijah, na čelu s SZDL. Samo človek s svojim delom, ustvaijalnostjo, interesi in potre-bami je edino merilo pri oprede-ljevanju »za« ali »proti« do takš-nih dilem. Ker smo slednje v ne-štetih stikih in političnem delu z občani že razčistili, je jasno, da v pripravah na tako pomemben politični akt, kot so volitve, pa čeprav »vmesne«, ne more biti di-leme. Z vso družbeno odgovor-nostjo se je potrebno lotiti dela že sedaj in izkoristiti tako sedanje priprave na »male« volitve, kot tudi vse razprave in aktivnosti pri spremembah ustave SFRJ in SRS ter spremembe volilnega si-stema.
Vmesni čas, ali čas, ki je v sredi-ni štiriletnega delegatskega man-data je priložnost za temeljito oce-no in obravnavo delovanja celot-nega sistema socialističnega sa-moupravljanja. V ta okvir sovpa-dajo kot »naročene« razprave o spremembah ustave. Predvsem pa je to čas, da do potankosti pro-učimo objektivne in subjektivne slabosti in pomanjkljivosti delo-varya delegatskega in skupščin-skega sistema na vseh nivojih ter pretehtamo vse dobre in slabe strani.
Pri taki analizi bomo, kaj hitro
nriSli do Hvph sno7.nani. Zannanip
ljudi v delovanje in učinkovitost našega družbenoekonomskega in političnega sistema je v najtesnej-ši povezavi z učinkovitostjo dela delegatskega in skupščinskega si-stema. Če k temu dodamo še dru-go spoznanje in resnico - da je naša današnja organiziranost sa-moupravnih interesnih skupnosti v Ljubljani presegla vsako raci-onalno mero, postaja bolj razum-ljivo dejstvo, da Ijudi ne privlači več sodelovanje v delegatskih strukturah. Delegacije in skupšči-ne so nesklepčne in kar je najhu-je: vse težje je pridobiti nove, mlajše Ijudi za delo v delegacijah, še težje pa za odgovornejše funk-cije v delegatskih skupščinah.
Ustavimo se torej, lahko pri enem samem in verjetno najpo-membnejšem vprašanju: ali bo-mo pridobili dovolj Ijudi za mno-go težji korak y letu 1990? Kot rdeča nit se torej skozi vsa vpraša-rya vleče problem kadrov. Zato ne bi smeli ^amujati z najpotreb-nejšimi in nujnimi dejavnostmi, ki morajo ponovno začeti vračati zaupanje Ijudi v naše socialistič-no samoupravljanje, v sistem, v katerega delovni človek mora verjeti, da mu bo zagotovil trden ekonomsko-socialni položaj, res-nično demokratičnost in možnost pri soodločanju o svoji lastni uso-di in usodi vse družbe. Čas in družbene razmere niso tokrat naš zaveznik - niti y odnosu do vmes-nih volitev, niti do volitev 1990. Ali pa je morda prav čas, v kate-rem živimo vendarle lahko dovolj močan   SDodbuievalec   in  arcu-
ment, da bolj kot kdaj koli strne-mo in uredimo vrste?
Vsekakor moramo z veliko me-ro stvarnosti, odločnosti in pro-dornosti, ki je v zadnjem času vsebolj značilna za socialistično zvezo, v korist kakovostnih pri-prav na »splošne volitve« v letu 1990, začeti odpravljati vso tisto navlako, ki so kadrovske in orga-nizacijske priprave na volitve ter volilne postopke »podjarmili« in mu dali predznak rituala.
In drobec do tega bomo skušali opraviti »za vzorec«, že sedaj, v le-tu 1988! Seveda, vas vabim, da pri načrtovaryu in uresničevanju teh ciljev v socialistični zvezi čim bolj tvorno sodelujete.
Janko Rednak