Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini evens Prezzo - Cena Lir 0.40 mm Štev. 49. V Ljubljani, v soboto, 28. februarja 1942-XX Leto VII. izključna pooblaičenks ca ogtat*vao)e Halflanskejfa In tajega | (Jrednlltfo is oprava: Kopitarjeva t, Ljubljana | Conceasionarla Hetaihi pe» ta p*b6Jicitt 91 provenienca ttalianc Izvora. Umooe Pubbluat* Itaiiana 5. A- Milana | Hedazione Aaiministrazione Kopitarjeva 6. Lobiana. = ed ester a; Union« Pubblicit* tlailana ti A. Milano. Vojno poročilo št. 636: Letalsko delovanje na Sredozemlju in v Afriki Na circnajški fronti so izvedli italijanski in nemški motorizirani oddelki obsežne oglede. Letastvo, ki ga je oviralo slabo vreme, je obstreljevalo pristaniške naprave v Tobruku in letališča na Malti, ki so bila večkrat uspešno napadena. Ponovni angleški poleti nad Tripolisom in Bengazijem niso povzročili hude škode; v Bcn-gaziju, kjer je bilo zadetih nekaj (■'•abskili hiš. je med mohamedanskim prebivalstvom 8 mrtvih in 6 ranjenih. Ena naša podmornica sc ni vrnila v oporišče. Neko angleško letalo je skušalo včeraj ol) zgodnjih jutranjih urah preleteti Messino. Protiletalska obramba je zadela letalo vrste »Welling-ton«. ki se je moralo spustiti blizu rtiča Peloro: šest Kanadčanov, članov posadke je bilo ujetih nepoškodovanih. Japonske priprave za napad na Rangoon, prestolnico Birme Bajna japonska zmaga pri otoku Baliju — Napredovanja na otoku Sumatri Obrambne priprave v Avstraliji Saigon, 28. febr. s. Po poročilu ameriškega radia v San Franciscu, katero, so ujeli tukaj, se japonski oddelki zbirajo ob reki Zitang ter se pripravljajo za končni napad na Rangoon. Položaj je zelo kočljiv, ker Japonci, ki preganjajo Angleže čez reko, dobivajo zdaj nova ojačenja iz Singa-pooreja. Tokio, 28. febr. s. Ves japonski tisk poveličuje zmagoviti pomorski spopad, ki ga je prestal japonski odd. v boju z mnogo močnejšimi ameriškimi in holandskimi pomorskimi silami pri otoku Baliju. Ko listi razlagajo uradno poročilo vrhovnega poveljstva, navajajo, da sta japonske sile sestavljala samo dva rušilca, ki sta japonske napadla dve ameriški križarki in pet rušilcev. Čeprav sta bila ogromno šibkejša, sta japonska rušilca dosegla uspeh kakor nima prednikov v pomorski zgodovini. Rušilca sta hudo poškodo-( vala nasprotnikov pomorski oddelek s tem, da I Nemška vojna poročila: Sovjetski napadi na Krimu znova odbiti Hitlerjev glavni stan, 28. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na K r i mu t so nemški in romunski oddelki odbili sovjetske napade na bojišču pred S e b a -stopolom ter na polotoku K e r č u in to z velikimi izgubami za sovražnika. Tudi na drugih bojiščih na vzhodu so izpodle- teli številni sovjetski napadi ob odpornosti naših, odp.................................... nemških °in italijanskih ogledniškh sil na bojiši po letalstvu močno podprtih čet. -• - Afriki živahno delovanje jišču V Severni poročila o .obrambnih bojih, do katerih je prišlo na krimskem polotoku v četrtek zjutraj, ko so boljševiki znova napadli na obeh bojiščih polotoka. Boji so se vlekli ves dan. Sovjeti so napadali z velikimi silami nemške in romunske postojanke, a so bili povsod hudo potolčeni. Ko pa • je prišlo do zavezniških protinapadov, so Sovjeti utrpeli prav krvave izgube. Nemško topništvo je s hudim ognjem sovražnika zadrževalo, razkropilo njegove skupine in obstreljevalo boljševiške topniške postojanke in letališča v bližini Sebasto-pola. V četrtek so bile nemške letalske sile ves dan na delu, posebno še na srednjem in južnem bojišču. Letala so obstreljevala sovražne skupine in topniške postojanke Pri teh napadih so sodelovale močne skupine bojnih in strmoglavskih letal, ki so jih spremljala lovska letala. Sovražniku so prizadejala hude izgube. Medtem pa so druga letala napadala boljševiško zaledje in sovražniku i*’'1''-jala oskrbovalne zveze. » C i r e n a j k i. Kljub slabemu vremenu so bile bombardirane pristaniške naprave v Tobruku, angleške motorizirane kolone pa so bile napadene t bombami in strojniškim ognjem. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni na angleška letališča na Malti. Sovražnik je v pretekli noči napadel nekaj krajev ob n em š k i severni obali. Dva angleška bombnika sta bila sestreljena. Berlin, 28. febr. s. Iz vojaških krogov prihajajo Nemška agrarna reforma v zasedenih ruskih krajih Odprava kolektivne ureditve kmečkega gospodarstva in uvedba novih oblik v službi strahovlade. > Kolhoz« je pomenil pravo kmečko suženjstvo,, v katerem so poljedelci brez "veselja in brez volje životarili. Anglija in Amerika danes na vsa usta slaVita ta suženjski red in pravita, da bi ga bilo treba uvesti po vsem svetu. Vendar pa se bo boj, ki ga bijejo evropski narodi za novi red, nadaljeval brez oddiha Berlin, 28. febr. s. Nemški minister za zasedeno ozemlje, Alfred Rosenberg, je v sporazumu z maršalom Goeringom, vrhovnim nadzornikom nemške štiriletke, uvedel novo agrarno reformo v zasedenih deželah, ki so zdaj prešle pod nemško civilno upravo in so še leta 1939 bile del Sovjetske zveze. Agrarna reforma odpravlja dosedanjo kolektivno ureditev in tako imenovani vzorni agrarni pravilnik, ki je bil doslej v veljav^ Namesto bolj-ševiškega sestava >kolhozov< bo u ved on nov red, ki bo kmečkemu prebivalstvu v vzhodnih pokrajinah prinesel zasebno gospodarstvo v raznih oblikah. Jasno je, da ne bo možno kar čez noč spremeniti vsega, kar je surova boljševiška uprava prebivalstvu nalagala skozi dvajset let, ko je J5™®1 bil resničen suženj. Dosedanjo kolektivno omiko bodo spočetka nadomestili z nekim skupnim Kmečkim gospodarstvom. V okviru takega skupnega gospodarstva se bo razvila oblika poedinskega gospodarstva. V kmečkih okrožjih, ki jih je doslej upravljal »kolhoz«, bodo zemljišča razdelili tamkajšnjim poljedelcem, da bodo vsak zase lahko obdelovali zemljo po določenem načrtu. Končno obliko bo nova ureditev kmetijstva dobila šele kasneje, a vendar bodo zdaj" podeljena zemljišča že prava last posameznikov in prosta vseh davkov, in jih bodo kmetje na prošnjo lahko tudi jjo-večali. Glede živinoreje^ ne bo nobene omejitve. Po sporazumu z vrhovnim poveljstvom nemške vojske bo novi agrarni red veljal tudi po pokrajinah, ki jih je zasedla nemška vojska, a še niso prešla pod nemško civilno upravo. Berlin, 28. febr. s. Nemški politični dopisni urad je objavil poročilo, v katerem govori o agrarni reformi, ki jo je minister Rosenberg uvedel v zasedenih vzhodnih pokrajinah, ter najprej poudarja, da so nemške armade te kraje osvobodile boljševiške strahovlade in jih vključile v novi red, ki jim bo prinesel lepšo bodočnost. Za sleparsko ureditvijo in sovjetskimi krivicami je zdaj prišlo do nove nemške uprave, ki daje temu ozemlju pravo veljavo. Jasno je, da ne gre za lahko preobrazbo, če upoštevamo,, koliko zla je boljševiški nered naredil v dvajsetih letih. Prehod bo v splošnem počasen, a temeljit. Posebno značilno je — poudarja omenjeno poročilo — s kako zločinsko breskrbnostjo so Stalin in njegovi pajdaši uničevali bogato zemljo, ko so jo prepuščali zmagovitim nemškim četam, a se pri tem niso prav nič menili za žalostno usodo prebivalstva. Zdaj pa ima ljudstvo priliko, da ho svojo zemljo lahko ohranilo in gojilo i večjim uspehom te‘r 'jo imelo za svojo last in jo bo obdelovalo z vso skrbjo in iskreno ljubilo. Za Stalina niso kmetje bili drugega kakor slepo orodje sta potopila štiri rušilce, poškodovala enega, vrh tega pa še dve križarki. Ameriški rušilci so bili tiste vrste, kakor so jih pred dvema letoma Združene države odstopile Angliji in so imeli po 1020 ton. Holandski križarki sta bili vrste »Tromp« po 3450 ton in sta bili spuščeni v morje leta 1938. Holandski rušilci so imeli po 1300 ton. Vrh tega poveličujejo listi tudi zmagoviti pomorski in letalski spopad severovzhodno od Nove Gvineje, pri katerem so Amerikanci izgubili letalonosilko »Yorktown«. Kakor poročajo japonski listi, so se japonski piloti zagnali čisto blizu nasprotnikovih ladij, samo da bi dosegli kaj uspeha. Saigon, 28. febr. s. Angleški radio v Kalkuti poroča, da so Japonci prvič bombardirali pristanišče Port Blair na otokih Andaman, južno od Birme. Siloviti japonski napad je veljal različnim vojaškim ciljem, med njimi tamošnjemu letališču. Tokio, 28. febr. s. Uradno poročajo, da so japonska letala v Birmi napadla letališče Minga-landon ter sestrelila ali na tleh uničila 34 angleških letal. Samo tri japonska letala se niso vrnila na varno. Vrhovno poveljstvo poroča dalje, da so Japonci pri napadih na Novo Gvinejo in na Holandsko Indijo med 18. in 25. februarjem sestrelili ali na tleh uničili 99 nasprotnikovih letal. Tokio, 28. febr. s. Japonska mornariška letala so napadla prestolnico Jave Batavijo. Komaj so Japonci prileteli nad Batavijo, so srečali oddelek osmih lovcev vrste Spitfire. V srditem spopadu so Japonci sestrelili osem lovcev. Drugi japonski oddelek je napadel letališče Philipeville pri Bataviji in je s strojnico obstreljeval dve veliki letali na tleh, ki sta se vneli. Vsa japonska letala so se vrnila na oporišče. Ženeva, 28. febr. s. Londonski dopisnik lista »Journal de Geneve« sporoča, da so se v angleški prestolnici zdaj že vdali v izgubo Rangoona. Nekateri angleški listi sporočajo, da mislijo izprazniti nekaj pokrajin v Bengaliji. Tokio, 28. febr. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so japonski oddelki, prihajajoči iz Palenbanga, docela zasedli mesto Benhulen na zahodni obali otoka Sumatre. Japonski oddelki, ki čistijo južni del Sumatre, so 23. februarja svojo nalogo končali. Rim, 28. febr. s. V avstralski pokrajini Novi južni Wales so ustanovili odbor, ki naj poskrbi za uničenje vseh uporabnih naprav, kar jih je v pokrajini, če bi tja vdrl sovražnik- Odbor je pripravil že vse potrebno za uničenje industrijskih naprav, mostov, hiš, cest, brzojavnih vodov, polja, hlevov, vrtov in drugega. Nasprotnik naj v tej pokrajini najde puščavo kakor jo je dobil Napoleon v Rusiji. Odbor je organiziral patrole uničevalcev. Vsaka patrola ima svoje delovno področje. Člani teh patrol se urijo ob nedeljah in delajo skušnje, kako in kaj bodo uničevali. Krajevno prebivalstvo je zaradi tega zelo v skrbeh zakaj če bi kdo po nepotrebnem preplašil pokrajino, češ da ji grozi vdor, bi posledice teh uničevalnih priprav čutili i najprej ljudje sami. Te priprave pa razločno ka- žejo duševno stanje v Avstraliji, ki zatrdno ni prav vedro. Stockholm, 28 febr. s. List »Newyork Tribune« zahteva, naj ameriške oblasti pošljejo na Filipine podmornico, da bi odpeljala poveljnika tamošnjih ameriških čet generala Mr Arthurja preden bi ga Japonci zajeli. List omenja, da se je tudi general Wavell rešil s Singapooreja v zadnjem trenutku in si je na begu zlomil tudi nogo. Dannšnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo poslužili. Pridobite nam še novih naročnikov. Zvestoba za zvestobo! Sovjetske zahteve do Anglije in Ameriki Zanimiv govor ruskega poslanika Litvinova v Ameriki Rim, 28 febr. s. Uradna angleška radijska agencija je 'razširila značilen govor Litvinova, ki ga je novi sovjetski poslanik v Združenih državah prvič imel po svojem prihodu v Ncw York. Govor je poln prikritih očitkov na račun Angflije in Amerike, češ da sta doslej pošiljali ipremalo orožja, kljub obljubam, ki sta jih svoj čas daila Beaverbrook in Harriman v Moskvi. Govor pa vsebuje tudi ostro zahtevo po večjem sodelovanju, zlasti zdaj, ko mora Sovjetska zveza za bližajočo se spomlad opravljati ogromne naloge. »V teh dneh, ko se Rusija bori v odločilni bitki« — je dejal — »bi želeli, da bi se zganile vse zavezniške sile in da bi v tern trenutku ne bilo nikjer nobenih nedelavnih čet in počivajočega brodovja in letalstva. Isto seveda velja tudi za orožje, ki mora biti poslano tja, kjer je najbolj potirebno. Pravično je — je dodal Lit vino v —. če izražamo želijo, da bi sile, »ki jih ni moči uporabiti na kakšni fronti, ne ostale v_ brezdelju, temveč da bi morale biti poslane tja, kjer bi jih lahko s pridom uporabili. Brez vsake koristi bi bilo, če bi dobro opremljene in silno oboirožene armade ostale n« kakem zahodnem odseku, medtem ko se na vzhodu razvija silovita in odločilna bitka. Brez vsake koristi je, da zahodne armade čakajo do trenutka, ko bi se ta borba končala. Tedaj bi bilo seveda prepozno. Razburjenje zaradi pomnožitve španskega diplomatskega osebja v Ameriki Madrid,1 28. februarja s. V političnih krogih špansike prestolnice živahno razpravljajo itn obsojajo nov val laži in strašil, ki prihajajo te dni iz Angilije proti Španiju, kii 60 jo začeli tako krivično in smešno obtoževati. Trditev angleške radijske postaje, po kateri naj bi bližnje potovanje španskih diplomatov in uradm-kov v Ameriko prikrilo resnične namene, ki niso v skladu z dostojnostjo nevtralne države, je zbudilo v Madiridu živo zanimanje in nezadovoljstvo. Španski prestol n iški časopisi poudarjajo predvsem tile glavni dejstvi: Špansko diplomatsko osebje se ni nikdar mešalo v vohunstvo, kakor se je na primer an-gtleško. Okrepitve španskega diplomatskega zastopstva v Ameriki mi miti smatrati za neupravičeno in tudi Amerika ne more tega trditi, kajti znano je, da je Španija tista, ki zastopa italijanske in nemške koristi v tej deželi. Španska javnost tudi poudarja, da je obtožba, o kateri je Anglija sodila, da jo lahko izreče proti Španiji, natančno takšna, kakršno bi Španija lahko izrekla proti uiradnikom angleškega zunanjega ministrstva, ki se sedaj mude na "španskih tleh jn ki jih je nad 70. Da delavnost angleškega diplomatskega osebja ni tak- ” —------------------------------- ^ ^ _ nost angleškega aipiomaisKega oseDja m tan- »Slovenski dom« vam nudi nnjlepše čtivo . sna (ja bi bila dežela, ki jim daje gostoljubje, s svojimi številnimi podlistki. moffla ostati miirna, potrjujejo tudi zločinska Obletnica vstopa Bolgarije v trojno zvezo Sofija, 28. febr. s. 1. marca bo poteklo leto dni od vstopa Bolgarije v trojno zvezo. Posebni odbori pripravljajo obsežne proslave tega dneva in bodo v Sofiji in po drugih večjih krajih velika ljudska zborovanja, na katerih bodo govorili odlični govorniki. Ureditev civilne mobilizacije v Ameriki Buenos Aires, 28. febr. s. Ameriški senator Byrd je napovedal nov ukrep predsednika Roosevelta, s katerim bodo uredili vprašanje o nekakšni splošni mobilizaciji vsega moškega prebivalstva v Združenih državah. Vsakdo bo moral v boj ali na delo. Hkratu bo odpravljena vsaka možnost za stavke in bodo vsi stavkujoči prisiljeni iti v vojsko, po drugi strani pa jih bodo vpisali na posebne črne sezname, da jih bodo imeli zaznamovane za bodoče in jih bodo lahko izključili od dela in zaslužkov. dejanja, ki so se pripetila v Romuniji, v Bol- fariji, v Turčiji m v zadnjem času tudi v angeriu Anglija je po tem takem še enkrat zamudila lopo priliko za molk Vesti 28. februarja Na seji romunske vlade, katero je vodil maršal Antonescu, so sprejeli vse potrebne ukrepe za pomnožitev kmetijske obdelave spomladi v Bukovini, Besarabiji in v zasedenih pokrajinah onstran Dnjestra. Veliko razburjenje se je polotilo prebivalstva na južnem Danskem, kjer so se po sto letih prvič spet prikazale velike tolpe volkov, ki se podnevi skrivajo po gozdovih, ponoči pa ogražajo hiše in staje. Romunska inženirska zveza je črtala iz svojega seznama 1000 judovskih inženirjev. . Bivši republikanski kandidat za predsednika Združenih držav Willkie, je imel v Hollywoodu govor, v katerem je dejal, da mu je že zoprna misel, da se Združene države samo branijo in da je sit govorjenja o naporih za obrambo Združenih držav. Novi predsednik južnoameriške republike Chile bo prevzel oblast 23. marca. Da bi preprečil sabotaže in drugo prevratno delovanje na ladjah v pristaniščih ter ladjedelnicah, je predsednik Združenih držav Roosevelt izdal ukrep, ki daje mornariškemu ministru vsa potrebna pooblastila za zatrtje takih neljubih poskusov. Strahotno zastrupljenje z metilnim alkoholom se je primerilo med kmeti v romunski vasi Curtici ob madžarski meji. Kmetje so ponoči ukradli iz cisterne na postaji večje količine metilnega alkohola ter ga razdelili še znancem in prijateljem. Pet kmetov je v strašnih mukah umrlo nekaj ur potem, ko so se napili strupenega alkohola, trideset jih umira, petdeset jih je pa oslepelo. Švica bo tudi letos uvedla tako imenovani poletni čas in sicer od 4. maja dalje. S tem mislijo prihraniti veliko premoga in električne sile. Zaradi pomanjkanja bakra bodo v Švici zdaj kovali drobiž iz svinca. Uradni list grške vlade priobčuje odlok, po katerem je odslej pouk italijanščine v grških srednjih šolah obvezen. Ameriške radijske postaje so razglasile novico, da je v Batavijo dojx>toval vrhovni poveljnik avstralskih čet na Malaji 6 15 častniki, ki se jim je posrečilo uiti iz Singapooreja. Radio pravi, da je to dobra novica, rimski listi pa ta dogodek zaznamujejo 6 posmehom, zakaj vojne se ne dobivajo z generali, ki beže, ko so zapustili 6voje čete. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da se je potopil rušilec »Belmont« (1190 ton), ki pripada skupini rušilcev, katere je pred dvema j letoma odstopila Amerika Angliji. Finsko ministrstvo za socialno politiko je zapovedalo, da je treba V6e otroke iz Helsinkija in drugih večjih mest na jugu države preseliti na kmete. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da naj bi bili trije torpedi zadeli neki italijanski konvoj v osrednjem delu Sredozemskega morja. To trditev je ponovil tudi mornariški minister lord Alexander, toda ministrtvo in lord vede la-žeta, zakaj to poročilo je či6to izmišljeno. V Budimpešto bo na povabilo madžarskega prometnega ministra prispel nemški državni podtajnik Esser, ki je voditelj nemškega turističnega urada. Nemški gost se bo v madžarski prestolnici mudil tri dni ter bo imel razgovore z madžarskim prometnim ministrom in z voditelji madžarske turistike. Bolgarski kralj pri vajah posebnih vojaških oddelkov Sofija, 28. febr. s. V spremstvu načelnika glavnega stana bolgarske vojske in številnih generalov, se je bolgarski kralj Boris udeležil v Banki pri Sofiji vaj nekaterih posebnih vojaških oddelkov, ki so bili nanovo sestavljeni. Kralj je izrekel zadovoljstvo nad najboljšim uspehom vaje, ki je pokazal odlično izurjenost čet, ki so vključene v* posebne oddelke bolgarske vojske. Oklic madžarskemu delavstvu naj sodeluje v veliki spomladanski ofenzivi zoper Rusijo Budimpešta, 38. febr. s. Včeraj je bil v madžarski prestolnici sestanek odposlancev osrednje madžarske delavske zveze, ki zastopa večino madžarskega delavstva. Soglasno je bil sprejet oklic ki ugotavlja, da je madžarski narod pod vodstvom svojega upravnika stopil v boj ob strani 6vojih zaveznikov, da bi zatrl boljševizem, ki je sovražnik omike in neodvisne madžarske (domovine. Madžarsko ljudstvo bo na spomlad v strnjenih vrstah nastopilo v svetem boju proti boljševizmu, da bi se s tem boril tudi proti mednarodnemu judovstvu in njegovim zaveznikom v bogataških demokracijah. Razglas vabi delavstvo, naj strne svoje vrste in naj bi delavske množice, medtem ko sc bo madžarski vojak udeleževal velike spomladanske ofenzive na vzhodnem bojišču, obnovile svojo prisego zvestobe regentu, ki pelje Madžarsko ob strani sil osi k neizogibni zmagi. itran 1 Obsojeni navijalci cen sadju in živilom Ljubljana, 29. februarja. Mnogo je bilo /c poučnih in zanimivih razprav o raznih protidraginjskih ukrepih, ki so jih izdajale oblasti tudi že v prejšnjih stoletjih v časih gospodarskih stisk in kriz. Tudi ljubljanski sodniki na mestnem magistratu so dostikrat izrekali stroge kazni proti navijalcem cen in posebno pekom, ki so pekli premalo težke hlabčke in žemlje. Tudi v sedanjih časih mnogi skušajo izkoristiti stiske in težave prebivalstva ter prodajajo razna živila in druge stvari po pretiranih cenah. Prav te dni so mnogi izkoristili položaj v mestu in prodajali mleko po 5 do 6 lir liter. Pravijo, da so bili nekateri prijeti. Na okrožnem sodišču v dvorani št. 7() je kazenski sodnik - poedinec izrekel več sodb proti navijalcem cen. Bilo je 8 obtožencev odnosno obtoženk obsojenih na skupno kazen 42 dni zapora in 1250 lir denarne kazni. Trgovka Francka ima nekje v mestu malo trgovino, v kateri prodaja razno sadje in druge stvari. Gospodična Olga je pri njej nastavljena kot poslovodkinja. Prva je let<)6 avgusta prodala neki stranki kavni nadomestek po cen: 1.55 lir, ko je bila najvišja cena 1.20 lir. Druga je prav tako prodajala sadje in druge stvari po naamaksimalnih cenah. Prodajala je zelenjavo, lečo in riževo moko z mnogo višjim pribitkom, kakor ga določa uredba o pribitkih pri prodaji blaga na drobno Bili sta obsojeni: prva na 7 dni zapora in 10« lir denarne kazni, druga prav tako na 7 dni in 150 lir denarne kazni. Branjevka Ančka v Ljubljani je prodajala domača jabolka I. vrste po 5.40 lir kg, ko je liiln maksimalna cena takrat mnogo nižju. Ančka ee je izgovarjala, da je »koroške mo-šanjčke« smatrala za uvoženo sadje in je zato postavila zanje maksimalno ceno, kakor jo je določeval cenik za uvoženo sadje. Sodniji ni odobril njeno mnenje o »mošanjčkih«, da bi bili ti uvoženi iz Koroške, in jo je obsodil zaradi prekoračenja maksimalnih cen na 7 dni in 100 lir denarne kazni Neki izdelovalec smokvinega kavnega nadomestka Ivan v Ljubljani je larti oktobra prodal neki stranki 50 kg 6mokvinega kavnega nadomestka po 12 lir kg, ko je bila takrat najvišja cena določena na 9 lir. Kot producent je bil obsojen po čl. 8 protidraginjske uredbe na 200 lir denarne kazni. Neka Dobrunjčanka, žena lesarskega pomočnika, je imela sitnosti zaradi gob. Lani oktobra je prinesla v Ljubljano na trg večjo množino sivk. Zahtevala je zanje 2.50 lir za kg, ko je bila takrat cena 1.50 lir. Izgovarjala se je, da ni vedela za maksimalno ceno tem gobam, da se ni razumela na tržne predpise in da je takrat prvič prodajala gobe na trgu, da bi 6i prislužila kako liro. Plačati bo morala 100 lir denarne kazni. Zaradi jabolk, ki jih je prodajala po višjih cenah, je bila branjevka Micika obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Neka trgovka iz Notranjske je oktobra lani prodajala uvoženo čebulo po višjih cenah nad maksimalnimi in drugič je prodala vrvi iz konoplje s 60% pribitkom na engros cene. Bula je obsojena na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, toda pogojno za 1 leto. Dva obtoženca sta bila oproščena v smislu S 280 k. p., ker se sodišče ni moglo prepričati o nj'iju krivdi zaradi pomanjkanja dokazov. Črn - a pošten je dimnikarski stan Ljubljana, v februarju. _ Srečujemo na cesti može. sajaste in črne, ne bi jih spoznali, ko se spomnimo nanje, kadar so umiti. Dimnikarji so to, varuhi naših ognjišč in naših tihih družinskih sreč. Le po očeh jih morda spoznamo in pa po lepih belih zobeh. Čudno je namreč to. da imajo dimnikarji — skoraj vsi — tako izrazito bele zobe, ali pa se nam samo tako zdi, ker se zobje tako odražajo od sajastega črnega obiaza. Dimnikarskemu stanu in obrti je oblast vedno posvečala posebno pozornost. Ta stan ni prosta obrt, kakor večina obrti, temveč prav koncesionirana, tako približno kakor lekarstvo. Povsod imajo dimnikarji razdeljena okrožja, to je rajone in oblast, kakor dimnikarji sami strogo bdijo nad tem, da se določila o njih okrožjih dosledno izvajajo. V stari Avstriji so bili ti »rajoni« po smrti ali po kakšnem drugem vzroku opustitve obrti tako rekoč naprodaj, na »licilanti« Kdor je ponudil več, ta je dobil pravico do dimnikarskega okrožja — tudi če sam ni bil dimnikar, 6amo da je imel poslovodjo. Moderna obrtna zakonodaja je ta določila odpravila, že poprej pod jugoslovanskimi oblastmi, še bolj pa sedaj pod Visokim komisarjem. Kadar kak dimnikar umre iu ne zapusti pravnih dedičev, to je žene ali ne-doletnih otrok, potem razpiše njegovo nlesto prva oblast, v Ljubljani mestna občina, na deželi okrajno glavarstvo, obrtno pravico in okrožje pa dobi vedno najstarejši prosilec, ne po letib, temveč po delu najstarejši prosilec, bodisi mojster iz kakega drugega manj donosnega okrožja, bodisi najstarejši .ai|»omočniik. Torej, če je v Ljubljani razpisano kako -''dimnikarsko okrožje, se morejo zanj potegovati mojstri z dežele in pomočniki. Končno odobritev za koncesijo pa izda Visoki komisar. Navadno se seveda ne zgodi, da bi se za ljubljansko okrožje potegovali podeželski mojstri. Ti so že starejši ljudje, ki so si vsak v svojem okraju ustvarili morda gospodarstvo, družino, ali jim je težko ločiti se od domačega kraja. Ce pa dimnikar umre, ima pravico po doslej veljavnih odredbah do okrožja njegova zena, če pa tudi ta umre, vsi nedoletni otroci. Postaviti morajo seseda poslovodjo. V Ljubljani sami je sedaj 21 dimnikarskih okrožij ali rajonov. Dimnikarski mojstri so vsi ugledni obrtniki in splošno spoštovani možje, tudi njihova zadruga je znana kot ena najbolj složnih in trdnih. Socialni poiožaj dimnikarskih obrtnikov sicer ni sijajen, kakor ljudje splošno mislijo, pač pa trden. Po večini imajo dimnikarski mojstri dva do tri, največ (v Ljubljani) štiri dimnikarske pomočnike. Običajno mojstri tudi sami delajo, ako že niso onemogli ali postarani. Niso pa vsa dimnikarska okrožja v Ljubljani enaka. Napačno ,|e mišljenje, da bi se dimnikarji pulili za tovarniška okrožja. Prav nasprotno. Dimnikarji dobro vedo, da se $ tovarniškimi dimniki še najmanj zasluži. Enkrat ali dvakrat na leto se omete dimnik, plačilo gre po metrih razsežnosti, to je ves zaslužek. Prav tako ne diši dimnikarskim mojstrom tako okrožje, kjer »o sama poslopja r uradi in trgovinami. Najrajši imajo dimnikarji okrožja z mnogimi stanovanjskimi poslopji, kjer je dosti stanovanj, dosti družin, dosti, štedilnikov in dosti dimnikov. Radi imajo tudi rob I mesta, samo lam je težko zanje. Hiše so po večini I enodružinske in iti morajo od hiše do hiše, po stop- nicah, gor, dol, to zahteva pri delu seveda mnogo časa. Vsak mesec morata biti vsak dimnik in vsak štedilnik ometena. Naše hišne gospodinje dobro vedo, kdaj pride dimnikar v hišo in napiše na spodnje stopnice s kredo: »Jutri dimnikar!« Peči in kamini pa seveda niso všteti, te omete dimnikar na zahtevo gospodarja, toda če groz: nevarnost požara, kar na lastno roko in seveda na gospodarjev račun. Dimnikar ne trpi požarne nevarnosti. Prvi gasilci v Ljubljani so bili dimnikarji in še sedaj so dimnikarji po večini člani gasilskih društev. Dan svetega Florijana, njihovega patrona, je zanje velik praznik, prost dan. Tedaj gredo k maši — ločeno od gasilcev — in se priporočajo svojemu svetniku za varnost pred požari. Odgovornost dimnikarjev za požare je namreč zelo velika. Ako ni dimnik — ali štedilnik — dobro in ob prvem času ometen — more kaj hitro nastati ogenj. Zanesljivi dimnikarji, in to so vsi v Ljubljani, pa dobro in temeljito izvedejo vsaj enkrat na leto splošno čiščenje dimnikov, to je, da ga skoraj raz-denejo in zopet sestavijo, samo da pregledajo njegove lastnosti in hibe ter preprečijo možnost ognja. Zgodilo se je v zadnjih letih, v treh ali štirih primerih, da je bil tudi dimnikar poklican k odgovornosti, ker je nastal poleg dimnika požar v podstrešju. Seveda se je vedno izkazalo, da požara ni zakrivila dimnikarjeva malomarnost, temveč način gradnje pri starih hišah. T'k rova ali dimnika so bili namreč vzidani leseni trami. V novejših stavbah seveda gradbeni red že sam to onemogoča. Delo dimnikarja je skrajno nevarno. Zgodil se je primer sredi Ljubljane, ko bi se dimnikar kmalu zadušil v ozkem rovu dimnika. V zadnjih 15 letih pa so znani tudi trije primeri, ko je dimnikar strmoglavil s poledenele strehe ter se ubil. Zato so vsi dimnikarji zavarovani proti primeru nesreče. Dimnikarjevo delo je tako naporno, da se dimnikar kaj hitro zdela in kljub krepki telesni naravi hitro izčrpa. Ni šala vstajati ob 4 zjutraj in delati tja pozno do poldneva. Tudi kakšno okrepčilo, ki si ga pomočnik sem In tja navsezgodaj in na tešče privošči, ali pa mu ga da gostoljubna gospodinja — kdo naj jim zameri — mnogo prispeva k naglemu hiranju sicer krepkega zdravja. Koncesioniranje in drugi strogi predpisi preprečujejo, da bi bil v trdni dimnikarski stan prevelik naval. Pomočniki so kolikor toliko dobro plačani, poleg hrane in stanovanja imajo tudi mesečno plačo — nekateri mojstri pa plačujejo tedensko. V tem stanu je urejeno tako, da ni ne preveč, ne premalo naraščaja. V vsej Ljubljanski pokrajini je trenutno 13 dimnikarskih vajencev. Seveda je razlika med mojstri, ki plačujejo dobro, in med onimi, ki so nekoliko bolj skopi. Sedaj je trenutno neko gibanje med mojstri dimnikarji. Stremo namreč za določbo, da bi se vdovam po dimnikarjih dale nekake pokojnine, ali F. C. Wien«. Zmagala je prva z 2:1. Pri Vienni sta bila odlična reprezentativca fichmaus in Decker, dočim se pri F. C. Wien ni kaj posebno izkaza! Durek, ki je bil vodja napada. Po teh dveh tekmah zavzema zdaj v tej marki prvo mesto Vienna. ki ima 18 točk, na drugem mestu pa je s 17 točkami F. C. Wien. Na tretjem mestu pa je Austria. Znano praško nogometno moštvo »Šparta« je dobila za bodoče tekmovanje nekaj novih moči, med njimi tudi Bradača od »Slavije«. Pred 12.000 gledalci je bila v nedeljo odigrana tekma za zimski pokal med Šparto in Viktorijo Žižkov. Zmagala je Šparta s 6 goli razlike. Od teh je sam Rradač zabil tri. Poletno nogometno prvenstvo v češkem protektoratu se bo začelo 8. marca. V madžarskem nogometnem prvenstvu vodi za sedaj WMFC pred Ujpestom, Szolnokom, Gam-inom in Ferencvarošem. Zdaj je že znano, kakšno moštvo bodo Madžari postavili proti Nemcem 15. marca, ko bodo igrali Nemčija in Madžarska v Budimpešti. Madžari bodo zaupali težko nalogo temle možem: Toth (Szeged), Olajkar (WMFC), Kispester (Szol-nok), Nagymarosi (Ujpest), Sziics (Szolnok), Du-das (WMFC), Kincses (Gamma), Savari (NAC), Zsengeller (Ujpest), Bodola (NAC) in Gyetvai (Ferencvaroš). — Ta postava je torej ista, kakor je igrala v Cnrlhu nroti Švicarjem in zmagala z 2:1. I' (Sp) EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK izhaja vsak mesec 15. Letna naročnina 40 lir. Naroča se pri upravi Ljubljana Kopitarjeva ulica 6 Revna družina s 7 otroki prosi za kakršen koli dar v denarju in dr. Rada bi si nabavila semena za njivo, ki jo bo brezplačno dobila v najem, pa nima nikakih sredstev. Darove sprejema uprava »Slovenca« pod »Revna«. Lastnik, ki je pustil svoje skoraj novo kolo, menda s številko 1550 ali 1555, v petek zvečer pred frančiškansko cerkvijo, dobi informacije o njem v uredništvu »Slovenskega doma«. ^^Earl Derr Biggers amblaI Tedaj sem se začel ozirati naokrog, kajti zdelo se mi je, da jc policija tavala v popolni temi. Veliko število jasnovidcev in vedeževalcev najrazličnejših vrst je naredilo name takoj neizmeren vtis. Vsi so bogato služili in, kakor 60 mi ljudje pripovedovali, so se seznanili z najbolj skritimi tajnaini filmskih ljudi. Tedaj mi je nenadoma šinila v glavo sijajna misel. V svojih mladih letih sem bil nekoč pomočnik pri velikem Maskelyneju, članu znamenite čarovniške družine, pri možu odličnih sposobnosti. Sam sem imel nadarjenost za branje misli in sem iz zabave vedeževal. Tako sem prišel na misel, da bi mogel to znanje temeljito izrabiti, čemu si ne bi potem privzel kakega skrivnostnega imena, in se naselil kot jasnovidec in poskušal po ovinkih, mimo drugih hollywoodskih skrivnosti rešiti tudi skrivnost, ki je bila zame važna: Dennyjcvo smrt. Vse se mi je pokazalo silno preprosto in naravno.« Znova se je usedel. »In tako sem bil skozi dve leti le Tarneverro. 'Slišal sem zgodbe o neuslišani ljubezni, o divjem stremuštvu, o sovraštvu in spletkah, o upanju in dvomih. Bilo je silno zanimivo, kajti mnogo skrivnosti so mi zaupali, toda do nedavnega nisem nič slišal o eni, okrog katere so se lovile moje misli, dokler ni včeraj zjutraj čisto nenadoma, kakor blisk iz jasnega neba, nastopil veliki trenutek mojega življenja. Končno sem našel sled, ki je vodila do morilca mojega brata. Porabil sem vso sposobnost 6a-mopremagovanja, da ne bi izdal svojega mrzličnega zanimanja, « katerim sem poslušal besede Shelah Fane. Bila je v isti hiši n je videla, kako je bil zločin storjen. Komaj sem se mogel 69 še vzdržati. Najrajši bi planil nanjo, da bi iztrgal iz njenih upornih ust morilčevo ime. Pred tremi leti bi bil tako storil, toda čas — v teku let postanemo vsi mirnejši. Navzlic temu bi je, ko sem že toliko odkril, nič več ne izpustil iz rok, dokler ne bi izvedel vsega. Ko sva včeraj zvečer govorila, gospod komisar, 6em si bil zmage docela v svesti. Imel sem namen, da vas bom po večerji poklical v Shelahin dom in bil prepričan, da bova oba iztisnila iz nje ime, ki ga ni hotela do takrat izustiti. Imel sem namen, da bi krivca takoj izročil v vaše roke, kajti,« pogledal je na šefa, »menda mi ni treba reči, da nikoli nisem imel namena kako drugače maščevati ta zločin. Nameraval sem morilca izročiti sodišču- To je bila seveda edina pametna pot.« Šef je resno prikimal. »Edina pot, se razume samo po sebi.« Tarneverro se je znova obrnil k Chanu: »Vi veste, kaj se je potem zgodilo. Na nek način je morilec izvedel, da je bila Shelah tik na tem, da izda skrivnost, in ji je za zmerom zamašil usta. Na pragu zmage sem ostal nenadoma oropan sle- hernega upanja. Če vi ne boste odkrili, kdo je umoril ubogo Shelah, potem bodo zastonj vsu moja leta pregnanstva v Ilol-lywoodij. To je tisto, zaradi česar sem na vaši strani in to je razlaga.« Znova sc je zatresel njegov glas, »zakaj sem zahteval, da se najde morilec Shelah Fane tako odločno, kakor še nikoli v svojem življenju.« Cliarlie ga je pogledal skoraj občudujoče. Ali je bil ta mož s srčnimi izlivi svetega prepričanja zares isti mož, ki je v vso okolico natrosil toliko napačnih sledi? »Zelo sem vesel vaše odkritosti, čeprav je prišla nekoliko prepozno,« je rekel detektiv s svojevrstnim nasmeškom. »Res, jaz 6em moral o tem takoj govoriti z vami,« je nadaljeval Tarneverro. »In dejansko sem bil že na tem, ko 6va se včeraj zvečer peljala skupaj k Shelah. Toda bil 6om prepričan, da vara bodo ti podatki kaj malo koristili za preiskavo, jln ne bi rad videl, da bi se razvnelo, zakaj sem poetal vede- ževalec v IIollywoodu. Kajti s tem bi bilo moje življenje tako rekoč končano. Če komisar Chan ne bo našel morilca Shelah 1' ane, tako sem si mislil, se bom moral vrniti v Hollywood in znova začeti z raziskavanjem. Vsi bi spet drug za drugim prihajali k meni s svojimi skrivnostmi. Že danes je bila pri meni Diana Dixon. Zaradi tega bi rad, da bi moje ime ostalo tajno, dokler 6e ne jiajde morilec Shelah Fane. In zanašam se, draga gospoda, da bosta vidva o tem molčala.« »Lahko se zanesete,« je potrdil Chan. »Vse bo ostalo prikrito kakor za kitajskim zidom. Ker vemo za vašo globoko soudeležbo pri razvoju tega primera, nam daje to nov zagon. Mi bomo odkrili morilca Shelah Fane, mr. Tarneverro, 6 tem hkratu pa tudi morilca vašega brata.« »Vi torej napredujete?« je živahno vprašal vedeževalec. Churlie ga je ostro pogledal v oči. »Z vsakim korakom se bližamo cilju, še dva, trije 6koki in zmaga je naša.« »Zelo lepo,« je rekel od srca Tarneverro. »Poznate moje globoko zanimanje za vaše delo. Upam, da ste mi odpustili, ker vas že ob samem začetku nisem o vsem obvestil.« »Vaiša razlaga nam je popolnoma pojasnila vaše dosedanje vedeije,« 6e je nasmehnil Chan. »Naj bo vse pozabljeno in pokopano.« »Ilvala.« Tarneverro jc pogledal na uro. »Pomalem prihaja čas, ko moram na večerjo. Žal mi je, da vas moja pripoved nc more nič bolj približati cilju. Da bi le vedel, s čim bi vam mogel izkazati dejansko pomoč...« Chan je prikimal. »Popolnoma razumem vaša čustva. Toda, kdo ve. Sicer se pa utegne tudi za vas pojaviti ugodna prilika.« Pospremil je Tarneverra iz 6obe in 6icer prav do izhodnih vrat. Ko se je vrnil, jc našel svojega šefa zatopljenega v misli* sedečega v velikem naslanjaču. S pikrim smehljajem je ta pogledal Chana: »No, kaj je zdaj laž na tem krasnem slavospevu bratovsko ljubezni?« G. I. L-ova taborišča in kolonije 'Ul J V< II *»a °Pravlja GIL v Italiji in ostalih italijanskih ozemljih v blagor italijanske mladine, se ne bav: samo s telovadbo, z zdravstveno pomočjo in drugim udejstovanjem, ki je značilno za njeno celotno organizacijo. Telesne vaje imajo za bistven cilj vzgajati zdrave in krepke može in so torej v tesnem skladu z zdravstvenim delom. Ustanovitev obmorskih in gorskih kolonij ter poletnih in zimskih taborišč pa vsako leto dopolnjuje njeno celotno delo. Tisoči dečkov in mladeničev, ki s samimi sredstvi svojih družin ne bi mogli uživati dobrot morja, gora, sonca in svežega zraka, se zbirajo vsako leto v obmorskih kolonijah, v gorskih taboriščih in planinskih kočah, ki so last GIL-ova ter tam prebijejo dolgo dobo s telesnimi vajami in zbiranjem moči v zdravem življenju na prostem. Glede prehrane, nastanitve, zdravstvene in nravne pomoči, skratka glede vsega, kar bi potrebovali, skrbijo zanje voditelji GIL-a, ki jim pomaga še ostalo potrebno osebje. Za vse je poskrbljeno, da bi življenje dečkom bilo čim bolj zdravo in prijetno. Velike in svetle sebe jih sprejemajo za ure počitka, obširne obednice se polnijo z mladinsko živahnostjo ob urah obeda, veliki nasadi in obširna obrežja jim dajejo priliko za igre in telesne vaje. Od zore do mraka, od trenutka, ko se zbudijo pa do ure molka je vsaka skupina 20 do 25 dečkov stalno pod ljubeznivim nadzorstvom ene osebe. Čitalnice in majhni kinematografi po kolonijah nudijo mirno zabavo malčkom, ki so je potrebni po dnevu telesnih vaj; zdravstvene naprave so kar se da pripravno urejene Vsa ta skrb za socialni blagor in telesno krepitev, ki jo GIL razvija po Italiji in ostalih italijanskih posestih, bo zdaj prešla tudi v Ljubljansko pokrajino. Vse, kar se je doslej storilo- ni nič v primeri t tem, kar se bo lahko napravilo v prihodnjem poletju, ko bodo italijanska obrežja spet na razpolago tej organizaciji. Medtem pa je v prvih dneh letošnjega leta, in sicer od 12. do 18. januarja, prišlo do prvega GIL-ovega smučarskega taborjenja v okolici Rakeka. Tu je taborilo 50 dečkov. Ker niso vsi imeli potrebne opreme, je GIL sam poskrbel za potrebno obleko in celo za smuči. Potem ko je peščica ljubljanskih smučarjev po udobni in hitri vožnji dospela na Rakek, je prebila šest dni v zdravi samoti zasnežene pokrajine in sledila tečaju veščega smučarskega učitelja ter živela zdravo življenje. Sedež taborišča ie bil v neki rakovski šoli, kjer je bilo vse urejeno, kar bi moglo nuditi mladini sleherno ugodnost in zdravstveno pomoč. Posebej je bilo poskrbljeno za kurjavo in za obede, saj vsi vemo, kako je po dolgi smučarski vožnji telo potrebno toplote in krepke hrane. Sleherno jutro in vsako popoldne je na dvorišču poslopja prišlo do svečanega pozdrava zastave. In vsako jutro ter popoldne, po zajtrku in obedu, so se skupine majhnih smučarjev spuščale po pobočjih proti travnikom in njivam, pokritim s snegom Zvezni podpoveljnik se je hotel osebno zanimati za ureditev taborišča in je 15. januarja z vrhovnim načelnikom pregledal vse naprave in skupine smučarjev. Po pregledu se je zanimal za neke vaje mladine, s katero se je prisrčno razgovarjal, potem pa je zapustil taborišče in se zahvalil voditeljem mladine za veselje, ki so mu ga pripravili. V ? dni lepih počitnic ni prišlo do nobenega neljul.ja dogodka in nihče se ni pritoževal, da se slabo počuti. Po taborjenju so se vsi udeleženci vrnili v Ljubljano in se spet znašli sredi svojih družin. Zdaj je v načrtu še nekaj drugih prireditev, o katerih bomo obveščali vse tiste, ki bi se jih hoteli udeležiti. Ducejevi nagradi za rojstvi dvojčkov Visoki Komisar je iz Ducejevega 6klada podelil zakoncema Glihi Janezu in Tereziji iz Velike I Loke št. 16, okraj Novo mesto ob priliki roj6tva dvojčkov nagrado v znesku 600 Lir S Hrvašk**« Ob priliki otvoritve hrvaškega sabora so prinesli vsi hrvaški časopisi uvodne članke na celih straneh, ki posvečajo vso vsebino temu dogodku. Po obisku hrvaškega vojskovodje in maršala Slavka Kvaternika v Italiji je imel le-ta v zagrebškem radiu daljši govor v katerem je med drugim dejal: Po vsej Italiji sem bil nadvse prijazno sprejet. Našel sem topla srca pri vseh slo jih italijanskega naroda, pa tudi med industrijskim delavstvom, kar moram še posebej naglasiti. Tak sprejem doživi samo narodov predstavnik, katerega država uživa'velik ugled. To spoštovanje sem čutil na vsakem koraku. Kdor vidi italijanski narod in njegovo zadržanje do Hrvatov, le ta more oceniti, kako velik hrvaški prijatelj živi na Apeninskem polotoku. Hrvati uživajo prijateljstvo vsega italijanskega naroda, ki ga politični predstavniki vživljajo v stvarnost. V Nemčiji je pred dnevi izšla 8 številka hrvaškega delavskega tednika »Domovina Ifrvatska« ki je izšel ienški tednik. Med članki je tudi tole rečeno: Hrvaški narod smatra za nekaj najbolj naravnega na svetu. V vsej zgodovini dozdaj so stali Hrvati in Nemci na isti fronti. Tudi 90.000 Hrvatov, ki delajo v Reichu, so prav tako vojaki kot oni na Vzhodu. Tudi ti so zavzeli svoje stališče. Sodelovanje med Hrvaško in Nemčijo bo odslej še večje. V novi Evropi bodo imeli Hrvati edinstveno poslanstvo, 900.000 hrvaških muslimanov, ki so najčistejši Hrvati, bodo kakor posredniki med Evropo in Vzhodom. Ti muslimani so najvda-nejša predstraža proti srbstvu. Hrvaško prijateljstvo do Osi je globoko zakoreninjeno v hrvaških srcih Sodelovanje med Hrvati in Nemci bo eden izmed glavnih temeljev novega evropskega reda. Tako je napisal brvatski poslanik v Berlinu dr. Budak, v omenjenem listu. 22. t. m. je bila v Zagrebu ustanovljena nemška trgovska zbornica. V zbornici je dozdaj včlanjenih 55 nemških trgovcev iz cele Hrvaške. Ustanovljena zbornica bo imela nalogo, da bo v čim tesnejšem sodelovanju 6 hrvaškimi trgovskimi krogi. Pred dnevi so prišli na poset na Dunaj hrvaški časnikarji. Na Dunaju so ostali nekaj dni. Slovesen sprejem jim je bil prirejen v dunajski občinski dvorani. BUDINO CON PEŠCE // RIBJA PAŠTETA OpRi che 1’alimentazione dev’essere reprolata con estroma razionalita, ii Budino La itocca ^merita ogni preferonza corne aliniento completo. Eujrano uella sua composiziono pešce, olio puro d’oliva e verdure, tre eieincuti basilari, di altissimo te-nore nutritivo c sqnisitameute appotitosi. Dandanes, ko mora biti vsa prebrana urejena s skrajno racionalnostjo, zasluži paS RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno zmes jo vmoSano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in Izredno tečno an HSCH PAŠTETI -•Jvtfei.-Jrtg -• um Prepoved uporabe železobetona in železa pri stavbnih delih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dno 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno poskrbeti, da se zmanjša poraba železobetona in železa pri gradnji javnih in zasebnih del, odreja : Clen 1. Prepoveduje se uporaba železobetona pri gradnji javnih in zasebnih del, vštevši že pričeta. Prepoved so ne nanaša na uporabo cementa pri gradnji opečnih stropov. Izjeme od prepovedi iz prvega odstavka more dovoliti Visoki komisar, če gre za dela, ki se dokončujejo oziroma so potrebne za javne koristi ali v avtarkične namene. Člen 2. Pri gradnji poslopij je prepovedana uporaba železa za okna in vrata, omrežja, ograje, predale (stelaže) in za stranska dela vobče, izvzeta pa so trgovinska okna ter okna in vrata bolnišnic. Člen 3. Določbe ‘prednjih členov se ne uporabljajo za dela, ki spadajo v pristojnost, vojnega, letalskega in prometnega ministrstva. Člen 4. Za ugotavljanje kršitev te naredbe so poleg uradnikov in organov javne varnosti poklicani tudi tehnični organi Visokega komisariata, ki smejo odrediti takojšnjo ustavitev del in zaseči uporabljeno gradivo. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX Št. 8, z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Odredi 6e zaplemba zaseženega gradiva. Člen 6. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Novi cenik za premog Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX, št. 17, določa naslednjo maksimalne cene za premog: A. Uvoženi premog: Premog Trbovlje: Cena za rudniško upravo v Ljubljani franko vagon obmejna postaja Laze brez javnih dajatev: kosovec 229, kockovec 212, Orehovec 179, grahovec 162, zdrob 137 lir tona. Prodajna cena na drobno za trgovce v Ljubljani franko skladišče vključno vse javne dajatve: kosovec 31.40, kockovec 29.45, Orehovec 27.55, grahovec 23.60, zdrob 20.70 lir stot. B. Domači premog: (Cena za proizvodnjo v lirah in tonah; v oklepajih tena na drobno v lirah in stotih). Premog Belakrajina: kosovec 138 (21.70), kockovec 128 (20.50), Orehovec 116 (19.10), zdrob 96 (16.65), prah 62 (11.60). Premog Kočevje: kosovec 133 (19.90), kockovec 120 (18.40), orehovec 108 (17.60), zdrob 94 (15.90), prah 68 (12.80). Premog Št. Jnnž: kosovec 144 (23.30), kockovec 135 (22.20), orehovec 120 ( 20.45), grahovec 105 (18.65), zdrob 95 (17.45), prah 60 (13.25). Premog Otočec: kosovec 124 25.70), kockovec 115 (24.70), orehovec 100 (22.90), zdrob 90 (21.70), prah 60 (18.10). Premog Gorenja vas-Brczovica: kosovec 110 (17.50), kockovec 100 (16.30), orehovec 90 (15.10), zdrob 80 (13.90), prah 60 (11.50). Opomba: Maksimalne cene določajo v obvezni obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri proizvajalcih in trgovcih; iz tega sledi, da je mogoče prodajati po nižji kot po maksimalni ceni, toda nikoli po višji ceni. Pri ceni na drobno je všteto 0.40 lir mestne trošarine v Ljubljani za 1 stot premoga franko skladišče trgovca. Cene na debelo pri premogu Belakrajina, Kočevje in St. Janž veljajo franko vagon rudniška postaja, pri premogu Otočec in Gorenja vas-Brezo-vica pa franko rudnik. Eventualna dostava na dom, tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. Cene morajo biti izvešene v vseh skladiščih in prodajalnah. Vsako kršenje teh predpisov se bo zasledovalo kazensko po naredbi z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8. Ta cenik stopi v veljavo z dnem 23. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. »Izdaja pri Novari« na Prosvetnem odru v Logatcu. V nedeljo, 1. marca gostuje Narodno gledališče z napeto švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«, ki nam slika silovito borbo za ohranitev kmetije sredi vojnih dogodkov tedanje dobe. Igralci, znani po 6vojih odličnih kreacijah iz »Vie male«, nastopijo to pot v slikovitih srednjeveškh kostumih. Zfa to gostovanje vlada v Logatcu veliko zanimanje. Nabavite vstopnice v predprodaji. — Predstava 6e začne ob 3 in ob 6. Koledar Danes, sobota, 28. februarja: Kv., Romajj. Nedelja, 1. marca: 2. postna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 ip mr. Gartus, Mo6te-Zaloška cesta. Vse hišne posestnike opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo, naj zmečejo s ceste in nato odstranijo 6neg, ki je 6am zdrčal raz njihovih streh ali pa so ga sami zmetali. Ce posetniki ne bi • pravem času odstranili 6nega in bi zaradi tega zastajal promet, bodo občutili vse posledice. Oarezke živilskih nakaznic za mesec februar naj trgovci na drobno prineso mestnemu'preskrbovalnemu uradu po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 2. marca od začetne črke A—K, v torek, 3. marca od L—R, v 6redo, 4. marca od S—2. V četrtek, 5. marca pa bo odsek za razdeljevanje moke, riža in testenine sprejemal že odrezke marčnih živilskih nakaznic. Zaradi hitreišga in natančnejšega poslovanja naj 6e V6i prizadeti vestno ravnajo po gornjem razporedu. Za razdeljevanje blaga na nakaznice za mesec marec pa še dalje velja doslej vpeljani razpored. Ker živilske nakaznice za marec najbrž o pravem času ne bodo mogle biti dostavljene vsem strankam, naj upravičenci ne hodijo v mestni preskrbovalni urad z reklamacijami, temveč naj jx>ča-kajo doma, dokler ne bo čas za reklamacijo objavljen v dnevnikih. Pisarniške potrebščine vsakovrsten papir, črnila, svinčnike, na1 adna in nalivna peresa, registratorje, mape itd. kupujte v Papirnici Ljudske knjigarne Pred Škofijo 5 - Ljubljana - Miklošičeva c. 5 Mestno zdravniško službo ima od 6obote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i 6 Franta, Poljanska ce6ta 15, telefon 32-84. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, opozarja vse lastnike tovornih motornih vozil na plačilo prometne takse za II. dvomesečje t. j. za marec in april. Vsi lastniki tovornih avtomobilov in motociklov, ki so plačali prometno takso le za 2 meseca t. j. januar in februar in s 6vojim vozilom obratujejo, morajo plačati to takso za prihodnja 2 meseca najkasneje do 28. II. t. 1. Taksa 6e plačuje pri Avtomobilskem klubu v Ljubljani, Beethovnova ulica 14. Ob tej priliki je prinesti 6 6eboj prometno knjižico in sj»oznalni znak, na katerem je razvidno, da je bila taksa do februarja 1942 že plačana. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v Ljubljani opozarja vse lastnike šoferskih izkaznic, da 6e bodo iste vidirale za leto 1942 počenši od 26. t. m. dalje med uradnimi urami od 9—12)4 v tajništvu kluba, Beethovnova 14. Prinesti je 6 seboj novo šofersko izkaznico in Lir 23 v gotovimi. Ponovno opozarjamo, da je vidirati le one izkaznice, katere lastniki uporabljajo, 06talih ne. S tem, da 6e izkaznica ne podaljša, ne izgubi svoje vrednosti, pač pa lastnik ne more upravljati motornega vozila. Jutri ob 5 popoldne bo uprizoritev pravljične igre »Pogumni krojaček« v frančiškanski dvorani. Za to prvo mladinsko predstavo v letošnji sezoni frančiškanskega odra vlada veliko zanimanje. — Vabimo zla6ti naše najmlajše, da pohite jutri v nedeljo v frančiškansko dvorano in 6i ogledajo to lepo pravljično igro. Vstopnice dobite v trgovini A. Sfiligoj. Frančiškanska ulica 1 in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Služba tajnika bolnišnice »Santorio-Sanforio* v Poli je razpisana ter je razpis nabit tudi na ljubljanskih občinskih razglasnih deskah. Letna plača znaša 12.600 Lir 6 petimi štiriletnimi poviški po 1.260 Lir, dodatek za aktivno službo znaša na leto 2.700 Lir 6 petimi štiriletnimi jmviški po 360 Lir, nadalje je pa še dravinjska doklada, v kolikor bi pripadala po predpisih Rok za vlaganje prošenj je 30. april t. 1. Prosilci morajo predložiti diplomo o končanih pravnih študijah ali diplomo o končanih študijah iz gospodarske ali trgovske vede. Vse pA-drobnosli so razvidne iz razpisa na mestnih razglasnih deskah. Strojniki in kurjači, pozor! Za nedeljo napovedani občni zbor, ki naj bi se vršil ob 10 dop. v prostorih PDZ, je preložen za nedoločen čas! O ponovnem sklicanju boste pravočasno obveščeni! Poklicni šoferji, pozor! Za nedeljo, dne 1. III. t. 1. sklicani občni zbor Skupine šoferjev in po-poldanski sestanek zadruge Šoferski dom 6ta preložena za nedoločen ča6l Opekarn iškemu delavstvu! Za, nedeljo, dne 1. III. sklicani sestanek je preložen za nedoločen ča6l Vljudno sporočamo vsem cenjenim naročnikom, da bo od 1. marca dalje naročnina za »Slovenski dom« mesečno 10 lir — v prodaji pa po 50 cente-zimov izvod. I! i S. S. van Dine KRIMINALNI ROMAN Soba je bila prostorna in bogato opremljena. Nad jcosteljo je bil narejen baldahin in rjuhe, vse krvave, so pričale o strašni žaloigri, ki se je bila odigrala preteklo noč. Vancejeve oči so stikale z največjo pozornostjo po stenskih oblogah in so se ustavile na velikem kristalnem lestencu: »Je to tista luč, ki ste jo našli snoči prižgano, gospod Greene?« Greene je pritrdil. »In kje je potem stikalo?« Chester je pokazal na razkošno omaro pri vratih in spregovoril, kakor bi se dolgočasil: »Za omaro.« »Stikalo se torej ne vidi? Čuden tat!« je dejal Vanče m stikal z očimi po omari Potem pa se je spet obrnil in z nizkim glasom začel pogovor z Marlchojnoin, ki je po kratkem oklevanju pritrdil. »Greene,« je dejal Markham, »želel bi, da greste v svojo 6obo, 6e v ležete na posteljo, kot ste ležali' snoči v trenutku, ko je počil strel. Ko bom po-butal z roko po steni, vstanite in ponovite natančno vse tisto, kar ste storili snoči. Rad bi se prepričal, koliko easa bo to trajalo.« I Chester se je stresel in ošinil Yan- "kopalnica. __ V Umorjena Julijina soba ceja s pogledom, iz katerega se je dalo jasno razločiti, da mu to ni všeč. »Pa, če vam povem...« je začel, a se spet nenadno premislil, šel iz sobe in zaprl vrata za seboj. Vanče je gledal na uro. Markham pa je čakal primerno, dolgo, da bi imel Greene dovolj časa, vleči se v pO' steljo, ter je nato pobutal na steno. garderoba. vnaila na hodnik «a? električno stikali \ R? > N Ct rC I Po nekaj trenutkih, ki so se zdeli 1 cela večnost, so se vrata previdno odprla in Greene je pomolil glavo v sobo. Njegov pogled je begal po sobi, potem pa so se vrata sunkovito na široko odprla in Chester je vstopil ter se obotavljaje podal proti postelji. »Tri minute in dvajset sekund,« je naznanil Vanče. »Nekaj mi v redu! Kaj mislite, gospod narednik, da je zločinec delal ves ta čas?« »Kako naj bi to vedel?« se je za-čudil lieath. »Morda je iskal stopnice.« »Mislite, da tri minute časa ne bi bilo dovolj, da bi stopnice tudi našel?« »Pojdimo pogledat stopnice za služinčad,« je predlagal Markham in prekinil razgovor. »Mislim, da ni potrebno, pregledovati drugih sob, razen seveda sobe gosjiodične Ade, čim bo gospod doktor smatral to z.a možno. Kdaj bo vašem mnenju mogoče dobiti njegov odgovor?« »Gospiod doktor bi_ moral priti ob treh. Je vedno zelo točen in do skrajnosti v vsem natančen. _ Poslal nam ic davi bolniško postrežnico, da bi bila pri materi in pri Adi.« »Dovolite, gospod Greene, ali je vaša sestra Julija imela navado puščati ponoči vrata odprta?« »Za vragal« se je priduši! Greene, »kako je že vendar bilo... ne, vrata je vedno zapirala.« Zdelo se je, da Vanče ni pmpisova'1 posebne pozornosti pogovoru in nam ie sledil proti stopnicam, s katerih je Markhan odrinili priprta vtreta. »Nobena stvar jtm kale. oa to, da strela res ni bilo mogoče slišati,« je prij»omni.l. »Prav res,« je pritrdil Greene, »Sprootova soba je tik ob vrhu stopnic in Sproot ima silno tanek sluh Včasih še preveč dobro sliši!« V tem trenutku sc ie zaslišal skozi priprta vrata na naši desni strani otožen in nemiren glas. »Kaj se vendar dogaja, Chester? Kaj naj pomeni ves ta hrup? Kakor da bi me že ne bili dovolj izmučili!« »Sai vendar ni nič, mama,« je odgovoril Greene s suhoparnim glasom ter jKikukal v sobo. »Od policije so tu.« _ »Policija,« se je začudila z zaničljivim glasom. »Kaj neki hoče tu policija! Ali mi ni bila že dovolj nadležna pretekla noč? Namesto da je prišla čvekat pred moja vrata in povzročat toliko hrupa, bi bolje storila, če bi poiskala zločinca! Daj, naj vstopijo, ker tudi jaz želim govoriti s temi gospodi od policije.« Greene ni vedel, kaj na j bi storil, Markham pa mu je odzadaj namignil, da soglaša, in Chester nas je odpeljal k razburjeni gospej. Soba je bila zelo prostorna in je imela na treh straneh okna. Oprava je bila izredno razkošno izdelana in sestavljena iz zelo neskladnih predmetov. Indijska preproga, krasno izdelana omara, velik pozrtačeni kip Bud-de, težki stoli iz kitajskega lesa, zbledele perzijske preproge na stenah in dve težki 6vetilki iz bakra. Vanče je vse to opazoval z izrednim zanimanjem in njegove oči so izd&iaJe. > m »...Nekega večera smo sedeli na vrlu in pili čaj. Kar se zunaj vrta na lepem nekaj posveti in iz grmovja prilezejo štiri črne pošasti. Gospa Hermina je prebledela od strahu in stisnila hčerko v naročje, jaz in gospod Edmond sva pa takoj vedela, s kom imava opravka. bili so divji malajski roparji iz nolranjosli otoka .. .* Od »Ju 1« do »Ju 87« Prvi strmoglavec so zgradili na švedskem Strinoglavci, ti veličastni kovinasti ptiči, ki 60 v sedanji vojni prinesli že toliko presenečenj, zbudili toliko 6trahu ter povzročili tako ogromne žrtve ne samo med vojaštvom, pač pa tudi med civilnim prebivalstvom, niso izum, s katerim bi bil kak duhoviti inženir nenadno stopil pred svetovno javnost, pač pa izum, ki je bilo zanj treba precej ča6a, preden je v vsej 6voji sedanji popolnosti prinesel eno največjih presenečenj vseh časov. Letala, ki jih poznamo tudi pod imenom »Stuka*, 60 morala preživeti dolgo razvojno dobo da so dosegla sedanjo popolnost. Začetni korak, ki je vodil do graditve strmo-glavcev, je bila zgraditev takšnega letala, ki je celo iz kovine. Prvo takšno letalo je naredil sloviti prof. Junkers, oče nemškega letalstva. Že leta 1909 je Junkers prijavil svoj patent popolnoma kov in a-stega letala. Prednosti takšnega, jeklenega ptiča pa so fjsugi letalski strokovnjaki priznali šele nekaj lžt potneje. Vprav zato 60 bili tako zelo črnogledi v tem oziru, ker je bilo novo Junkersovo letalo do temeljev drugačno kot \6a dotedanja. Niso verjeli, da bi taka temeljita novost mogla biti res kaj prida vredna. Junkers je s kovina6tim letalom skušal odstraniti zlasti nevarnost pred ognjem v letalu samem, drugič pa je skušal s tem doseči tudi to, da letalo, če bi moralo kje zasilno pristati, ne bi toliko trpelo in bi prihranilo čimveč človeških-žrtev, kajti letalci so pogosto našli 6mrt vprav pod razvalinami razbitih lesenih letal. Poleg V6ega tega pa je novo letalo imelo tudi to prednost, da 6e je lahko' začelo izdelovanje v serijah. Tudi to je bilo izredno važno za državo, ki si je v kratkem času hotela zgraditi večje letalsko brodovje, za državo, kakršna je bila Nemčija. Prvi strmoglavec Prvo letalo, ki je bilo zgrajeno po zamislih nemškega izumitelja Junkersa, je dobilo ime »Ju 1«, in ga je rodilo leto 1915. Imelo je motor »Mercedes« s 120 konjskimi 6ilami in je doseglo lahko hitrost 180 km na uro. Naslednje leto je bilo to letalo že izjjopolnjeno, izkazalo pa 6e je, da je pretežko. Zato 6e je graditeljem rodila misel, kako bi težko železo nadomestili e kakšno lažjo kovino. Pomislili so na posebne vrete aluminij, ki bi bil 6icer čim lažje, a kljub temu zadosti odporen. Treba je bilo poskrbeti tudi za to, da sovražne krogle letalu ne bi mogle tako hitro do živega. Zato so motor obdali z močnim oklepom, ki je bil spočetka 4 milimetre debel, tehtal pa je 500 kg. Ker motorji dotedaj še niso bili dovolj močni, 60 začeli gradit; dvokrilna letala in nič več enokrilna, kot do tedaj. Dvokrilnike so pozneje začeli imem> vati »leteče tanke«. To so bili že »Ju 4«^ Pa tudi to je bilo še vedno premalo ustrezajoče letalo. Strokovnjaki 60 ga 6kušali še bolj izpopolniti in 60 * v teku let to tudi v veliki meri dosegli. Leta 1918 so že izdelovali »Ju 9«, in kmalu nato »Ju 10«, ki je bilo vsaj za tedanje čase, re6 že izredno dobro bojno enosedežno letalo. Sledil je »lu 11«, ogledni-ško in vodno letalo Prvo Junkersovo letalo Po 6klepu v versajskem miru je bil nadaljnji razvoj nemškega letalstva preprečen. Vendar pa ie bilo junkersovo podjetje eno tistih maloštevilnih, ki 60 lahko, čeprav v zelo omejeni meri, nadaljevala z delom ter obogatila zunanji 6vet z novimi skušnjami na tem polju. Junkersove patente so odstopili raznim tujim podjetjem. Tako 60 takšna letala začeli graditi v Limhamnovih delavnicah na Švedskem. V dobi od leta 1922 do 1925 so gradili letala »Ju 20« in »Ju 21« tudi v delavnicah »Fili« pri Moskvi. V švedskih letalskih delavnicah 60 zgradili tudi prvo takšno letalo, ki je sposobno za strmoglavi polet. Agencija »Centraleuropa« poudarja v zvezi s tem tudi naslednje: Pomembna vreta leta1 je tudi »K. 30«, ki lahko preleti daljavo tisoč kilometrov, 6 tisoč kg bomb in primerno zalogo bencina, ,ne da bi 6e mu bilo treba med jsotjo spustiti na tla. Leta 1937 je bilo zgrajeno letalo vrste »K 37«. To je bil prvi nemški dvomotorni bombnik Ker tretjega motorja še ni bilo, je bilo s takšnega letala možno streljati 6 sprednjega dela letalovega trupa. Največja hitrost, ki jo je letalo moglo doseči, je bila 232 km na uro. Posebno posrečena je bila iznajdba lovskega dvosedežnega letala »K 47«, ki je imelo 450 konjskih sil močan motor ter je letalo lahko letelo s hitrostjo 275 km na uro. Te vrete letalo 60 zgradili leta 1928 in je bilo neposreden prednik letala »Ju 87«, prvega nemškega 6trmoglavca »Stuka«, ki 60 ga začeli graditi leta 1935. Daljni vzhod s svojimi bajnimi zakladi Petrolej - življenjski sok modernega gospodarstva Japonsko prodiranje na mnogih važnih odsekih Daljnjega vzhoda, ki so jih doslej izključno izkoriščali Amerikanci, Angleži ter Holandci, nudi nove ogromne goejjodareke kori6ti, ker zagotavlja že zdaj Jajxmski dragocene vire eurovin, ki jih štejemo med prve na 6vetu. V 6ilno bogatih pokrajinah, ki 60 jih jaj>on6ke čete doslej zavzele, najdemo fKKebno važne surovine, kakor cin, kavčuk itd. f* prvo mesto gre nedvomno petroleju, življenjskemu 60ku novodobnega gospodarstva, zlasti pa še vojnega gospodarstva. Ves južni del Kitajskega morja je nekako obdan z vencem petrolejskih polj, ki se raztezajo tja do otoka Formoze in prehajajo na številne otoke, ki eo že deli cesarstva vzhajajočega sonca. Najbogatejši in najbolj izdatni vrelci 60 na jugu, medtem ko petrolejsiia polja na Filipinih še niso niti’ ocenjena in našteta v mednarodnih 6tatietikah glede pridelave mineralnih olj. Za leto 1940 lahko označimo V60 petrolejsko proizvodnjo na Daljnjem vzhodu 6 temile številkami: Holandska Indija 8.4 milijonov ton, od katerih je 6amo Sumatra dala 5 milijonov ton; Birmanija 1.4 milijonov ton in britanski Borneo 1 milijon ton. V Holandski Indiji je v delu deset čistilnic, ki pripravljajo 90 odstotkov celotne krajevne proizvodnje za izvoz. Njihova letna kapaciteta obsega 6 milijonov ton. Vse čistilnice so v bližini obrežij in so s petrolejskimi VTelci 6jx>jene po vodih za olje. kto velja za čistilnice na angleškem Borneu, medtem ko jih je v Birmaniji 8, od teh 5 čistilnic v bližini Rangoona, 3 pa prav blizu samih vrelcev. Gosta mreža hranilnikov, kamor spravljajo bencin, in ki obsega V60 to južno jx>krajino, priča o vojaškem značaju in o strateški važnosti njenega položaja. Samo me6to Singapur na primer je 1. 1938 nakopičilo 1.54 milijonov ton mineralnih olj iz Holandske Indije. Medtem pa mu je še Birmanija nudila precejšnjo količino petrolej^ Širite najboljši slovenski "^poldnevnik »Slov. dom« V Bolgariji bodo sadili sojo namesto rož Eden prvih gospodarskih virov Bolgarije je bilo pridobivanje rožnega olja, po katerem je ta dežela zaslovela jx> vsem svetu. Rožni nasadi 60 že doslej razprostirala po obširnih zemljiščih, ki 60 v plodnih letih dala okrog 12.000 ton rožnega cvetja, iz katerega so potem iztisnili 4000 kg rožnega olja. V zadnjih letih pa 6e je proizvodnja močno skrčila, tako da 1. 1940 ni60 pridobivali več ko 2000 kg olja Bile so težave 6 prodajo in zato 60 6e zmanjšali tudi nasadi Zdaj pa je vlada na nemški svet začela podpirati nasajanje 6oje. Lani je zemljiščna površina za gojitev soje obsegala 70.000 hektarjev. Tako bo zdaj olje iz 6oje zavzemalo ono važno gospodarsko me6to, ki ga je doslej imelo v Bolgariji rožno lje. Nemčija prva uvoznica bolgarskih pridelkov Po poročilu Agencije Centraleuropa posnemamo, da £rt 80% V6ega bolgarskega izvoza v Nemčijo. Pri tem je treba naglasiti, da zavzema Bolgarija glede živahne zunanje trgovine prvo meslo med balkanskim državami. Razdelitev zemljišč v Macedoniji Po mnogih macedonskih pokrajinah, ki 60 nekoč pripadale Jugoslaviji, a 60 zdaj prešle pod bol^areko oblast, so številna zemljišča brez go6jx>-darjev, ker so ti ali zbežali ali 6e izselili. Ta zemljišča, ki so bila nekoč jx> jugoslovanski agrarni reformi odvzeta bolgarskim državljanom, jim bodo zdaj spet povrnjena. Gre za brezplačno razdelitev zemljišč v 6kupni izmeri 14.000 hektarjev. Med iz palmovega soka Iz Lizbone poročajo, da eo nedavno na portugalskem otoku Bomen v Atlantskem morju prišli do važne gos pod a reke najdbe. Fu 60 namreč začeli pridobivati med iz palm, ki po V6em ondot-nem otočju bohotno proepevajo. Palmov 6ok pripravljajo na nov, 6preten način, ki jim potem daje med. Ta se po okusu in hranljivi vrednosli prav nič ne razlikuje od naravnega čebeljega medu. Portugalska oblast se je vneto zavzela za novi način pridobivanja medu, ki ga namerava z vsemi silami pospeševati in razširiti po V6em Kanarekem otočju. Kar je potoni sledilo, tega se skoraj ni zavedal. Stopal je navzdol proti Orii z negotovim občutkom, da je onemel. Roka, v kateri je nosil punčko, se mu je tresla. Dospel je do Madonna del Romit, šel potem preko travnikov in namesto da bi šel navzdol po stezici Pomodoro, ji? šel naravnost po stezi, ki pelje do bližnjice Albogasia Superiore. šel je navzdol po isti poti, po kateri je šla Pasottijeva onega dne pred grozno nesrečo. Na cerkvenem pročelju je videl šibko svetlobo ,ki je prihajala iz okna spalnice. Ni se ustavil pred razsvetljenim oknom, ni klical, stopil je v hodnik in pritisnil na vrata. Bila so odprta. Iz nočnega hladu je stopil v težko soparico, v nenavaden 'cnj vročega kisa in kadila. S trudom s? je vlekel po stopnicah. Od zgoraj je padala pred njega svetloba na prostor sredi stopnic. Ko je dospel do tja, je videl, da je prihajala svetloba iz spalnice. šel je dalje in stopil na hodnik. Vrata sobe so bila na-Meiaj odprta. Mnogo luči je moralo gorati tam notri. Poleg vonja po kadilu, je začutil vonj cvetic. Krčevito se je začel tresti in ni mogel dalje. Iz spalnice se ni culo nič. Nenadoma je pregovoril Luizin glas, nežno, mirno: »Ali hočeš, da gr^m s teboj jutri, kamor boš šla ti1, Marija? Ali hočeš svojo mamico v zemljo s seboj?« »Luiza! Luiza!« je zastokal Franco. V objemu drug drugega sta »e našla, na pragu svoje poročne sobe, v kateri je še živel opomin ljubezni, a njen sladki sad je ležal m rt'■v. »Pojdi, dragi, pojdi, pojdi,« je rekla in ga potegnila notri. Sredi sobe je ležala med štirimi prižganimi svečami na od- prtem mrtvaškem odru. Marija, pod kupom odtrganih in kakor ona ovenelih cvetk. Bile so vrtnic"', vanilije, jasmin, begonije, geranije, verbene, cvetoče listje, aleo fragans in drugo listje brez cvetov, prav tako temno in prav tako svetlo: listi rožič^vca, ki ji je bil tako ljub, ker ga je imel njen očka tako rad. Cvetje in listje je bilo raztreseno tudi po obrazu. Franco je pokleknil in stokal: »Bog, Bog!« dočim je vzela I.uiza d v? vrtnici, jih položila v Marijino ročico in jo potem poljubila na čelo. »Ti jo lahko poljubiš nn lase,« je rekla. »Na obraz ne. Doktor ne pustil« »A ti? A ti?« »Zame je kaj drugega.« Kljub temu je položil svoje ustnice na ledenomrzle ustnice, ki so se bliščak' skozi listje rožičevca in cvetja geranij. Rahlo jih je položil kakor v nežno, ne obupano slovo na rajno, odpadlo ljubljeno bitjr, ki je odšlo v drugo bivališče. »Marija, moja Marija,« je šepetal med ihtenjem. »Kaj se je zgodilo?« Ni razumel, da je imel prvi pogovor stražnikov o utapljanju »•'ko zvezo z drugim. »Ne veš?« je mirno in brez začudenja vprašala žena Povedali so ji, kako so brzojavili. Vedela je tudi, da je moral iti Ismael v Lugano po Franca. Ni pa vedela, da je Ismael šel spat, ker ni s pošto iz C^nera nihče prišel. »Ubogi Franco!« je rekla in ga skoraj materinski poljubila na čelo. »Ni bilo nikake bolezni.« Vstal je in prestrašen vzkliknil: »Kako? Nikake bolezni?« Oseba, ki jo je slišal Franco spati, Len, je vstopila v tem trenutku, da bi pokadila. Ko je zagledala Franca je osupla obstala. »Pojdi,« je rekla Luiza, »postavi ogenj tam zunaj, vrzi nanj kar hočeš, pojdi v kuhinjo ter zaspi, uboga Len.« Ta je ubogala. ! »Ni bila bolezen?« je ponovil Franco. »Pojdi,« mu je odgovorila žena, »vs® ti bom povedala.« Posadila ga v naslanjač ob vznožju zakonske postelj-''. Hote! jo je imeti poleg sebe. Dala mu je znamenje, da ne, naj ne vztraja, naj molči in čaka. Sedla je na tla poleg mrtvega otrokn Začela je pripovedovati ta žalostni dogodek s tihim, enkomer-nim, brezbrižnim glasom, ko bi se ta žalostni dogodek, o katerem pripoveduje, ne tikal nje; z glasom, ki je bil podoben glasu gluhe Pasottijeve, z glasom, kot bi prihajal z daljnega sveta. Povedala je o razburjenju ob srečanju z Bianconijevo na Čampu, povedala je, vedno z istim mirom vse misli, vsa čustva, ki so jo privedla do tega, da je stopila pred babicb, povedala je vse dogodke do trenutka, ko je spoznala, da v Mariji ni več življenja. Ko je končala, je pokleknila, poljubila svojega mrtvega otroka in mu zašepetala: »Tvoj očka misli zdaj, da sem te jaa umorila, pa ni res, veš, ne, ni res.« I Vstal je, ves tresoč se od ganotja brez imena, sklonil se j' I nad njo ter jo d>ignil z močnimi1 in skrbnimi rokami. Ni se upi ■ rala, niti vdala. Posadil jo je poleg sebe v naslanjač, jo objel I z roko čez rame, ter stisnil k sebi. Govoril je v njen-' lase, jil močil s posameznimi vročimi solzami, ki so mu od časa do časa vzele glas: »Moja uboga Luiza, ne, nisi je umorila ti. Kako b> mislil kaj takega? O ne, draga, ne. .Nasprotno, blagoslavljam to za vse, kar si storila zanjo od njenega rojstva. Jaz, ki nis.'m nič storil zanjo, blagoslavljam tebe, ki si toliko storila. Ne reci več onega, ne reci več onega! Naša Marija...« Silno ihtenje mn je vzelo besedo, toda mož z močno voljo se j’-- takoj premagal in nadaljeval: »Ali ne veš, kaj pravi naša Marija v tem trenutku? Ona ! pravi: Moja mamica in moj očka, zdaj sta sama. Vsak izmed I vaju ima samo drugega, bolj sta združena kot kdaj prej, dajta me Bogu, da me bo vama spet daroval, da bom vajin angel, ter I vaju nekega dne pripeljal k nj^mu, da bomo združeni za vedno. ’ Ali j’-' ne slišiš, Luiza, da tako govori?« Za Ljrtfsko V. o v Ljubljani: JoZc Kramarič — Izdajatelj: inf. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 MmAn -r"ir~> M tor ’ Uredništvo; Kopitarjev« ulica 6/IU *—■ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana .Telefon štev, 40-01 do 40-05 Podružnica; Novo mesto