Ekokritika se je kot posebna disciplina literarne vede uveljavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najprej v anglo-ameriškem prostoru in nato razširila po evropskih ter azijskih državah. Po začetni omejenosti na preučevanje podob in posameznih žanrov narave je v svoje raziskovalno področje vključila različne teoretske koncepte narave, odnose med kulturo in naravo ter človekom in okoljem oziroma književnost v celoti ter pomembno prispevala k spoznanju, da je človek določen ne le z družbenimi razmerji, marveč v enaki meri tudi z naravnim okoljem. Prispevek se osredinja na razvoj ekokritike, njena predmetna področja, vprašanja v zvezi z ekološko funkcijo književnosti in na posamezne prvine ekokrotoške analize književnega besedila.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XCMTFAHT

COBISSID

19293960

Objavljeno

24.07.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Čeh Steger, Jožica (2012). Ekologizacija literarne vede in ekokritika. Slavistična revija, letnik 60, številka 2, str. 199-212. URN:NBN:SI:DOC-XCMTFAHT from http://www.dlib.si

MLA:

Čeh Steger, Jožica. "Ekologizacija literarne vede in ekokritika." Slavistična revija letnik 60. številka 2 (2012) str. 199-212.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XCMTFAHT>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)