TELEGRAF V LOKI, POLJANAH IN GORENJI VASI V zadnjem času radi raziskujemo tehnične dosežke naše preteklosti, predvsem elektriko, telegraf, telefon, vodovod, plinsko napeljavo itd. O elektriki v Loki nam je že veliko znane ga, nekaj malega naj povemo o telegrafu. Prvikrat sem našel podatke o telegrafu v Loki v zapisniku občinske seje iz 30. 1. 1872. Takole piše. »Na dopis brzojavnega nadzorstva v Terstu zastran ustave brzojavniga urada v Loki se je sklenilo, da se v časnikih razpiše kdo hoče prevzeti pisatelstvo za mesto in telegrafična služba za plača od tristo petdeset goldinarjev in pet soldov od vsake depeše. Tudi se morajo taisti ki bi se oglasili na svoje stroške naučiti telegrafirati; in naj se do konc februarja kteri mislijo prevzeti oglasijo. V Terst se bo odgovorilo da je srenja s tem pogojem zadovoljna in da se dobi uradnik kteriga služba se obenim do zadniga februarja izpiše.«1 Že maja 1872 so se skoraj dokončno dogovo rili. »Zastran podeljenja službe in ustave brzo javniga urada se sklene, na dopis c. kr. brzo javniga nadzorstva v Trstu dne 5. maja št. 1513 - da kolci bodo dali mestnani kteri so se zavezali, in naj bo brzojavni urad v mestni hiši ostanovljen. Ako hoče g. Kaiba s tem pogojem službo preuzeti naj v 48 urah se določi, po tem času pa naj se služba kakor je bilo v seji dne 30. jan. t. 1. št. 50 skleneno po časopisih razpiše.«2 Počasneje so uvedli telegraf v dolinah. Za Selško dolino še nimamo podatkov, za Poljan sko dolino pa hranimo v Arhivu v Škof ji Loki nekaj zapisnikov o vpeljavi te novosti. Spisi so bili shranjeni pri c. kr. poštni in telegrafski direkciji v Trstu, kamor so jih iz doline poslali. Kako so prišli spisi v Arhiv v Škofji Loki, je pa dolga zgodba.3 Ker kopije o zapisnikih v občinskih arhivih v Poljanah, Javorjih in na Trati niso ohranjene, so edini dokumenti v Arhivu v Škofji Loki. V Poljanah so se 1899 na županstvu dogovo rili, da telegrafično postajo v Poljanah pod prejo tudi občina Javorje in župnijska urada v Poljanah in Javorjih. Občina Trata je v novembrski seji sklenila takole: »Zaradi tele grama (brzojava) se je soglasno sklenilo, da se takoj prošnja na poštno ravnateljstvo v Trstu napravi in se zaradi tega gospod župan poobla sti, da se z županstvom v Poljanah in Stari Oselici o tej zadevi posvetuje.« Na decembrski seji pa so zapisali: »Občinski odbor je soglasno potrdil, da je pripravljen plačati 42 gld. kot za postavljanje telegrafičnega aparata v Gore nji vasi.«* Tudi Poljanci so se zavezali plačati 40 gld. skupaj z Javorci in obema župnijama. Poljanci so vlogo utemeljili s tem, da leži kraj ob cesti Loka-Cerkno. Imajo več obrtnikov in trgovcev, lastno hranilnico, šolo, pošto, dve fari in k njim gravitira 4000-5000 prebivalcev. Oddajanje telegramov v Loko, ki je 14 km oddaljena, jim je povzročalo stroške. Vlogo so podpisali poljanski župan in župan iz Javorjev in oba župnika iz teh krajev. Tratarski župan je povzel poljanske uteme ljitve in pristavil še svoje. Z gravitacijo doline v Gorenjo vas se je povečalo število interesen tov kar na 11-12.000 prebivalcev, ki so si želeli to novotarijo. Tratarsko vlogo so skupno podpisali župana iz Trate in Stare Oselice, župniki v Stari Oselici, Leskovici, Lučinah in na Trati, šolska vodstva na Trati, Trebiji in v Stari Oselici, Krajevni šolski svet na Trati in vodja žandarmerije. Vsi so pisali po nemško, le učitelj Lampret iz Trebije je lepo zapisal: "Tetegra/ična stacija je ena najvažnejših po trebščin v Gorenji vasi.«^ Rešitev iz naših spisov ni razvidna, vse pa kaže, da so bili uspešni. Ohranjeni so občinski zapisniki traške občine, kjer potem tega pro blema ne obravnavajo več. Telefon je bil potegnjen po Loki leta 1918, kot piše Žarko Lazarevič v Kroniki.6 Pošta sama, kot kaže, je imela telefonsko zvezo že prej. Ob smrti cesarja Franca Jožefa leta 1916 je prišlo telefonično sporočilo iz glavarstva v Kranju, naj izobesijo črne zastave. Poštni obrazec je bil pisan še za oddajo po telegrafu, dopisano pa je, »po telefonu iz Kranja«.7 183 Novotarija se je počasi udomačila. Fe bruarja 1919 pišejo iz Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani loškemu županstvu tako le : »Podpisana zbornica prosi, da ji blagovolite poslati seznam interesentov za krajevno tele fonsko zvezo v Škof ji Loki. Kolikor je zbornici • znano, je sedaj v Loki le šest naročnikov, kar je za trgovino in obrt ter urade mesta Loke neprimerno malo. V interesu najširših krogov pa je, da se med vojno zidane telefonske proge, ki leže danes večinoma mrtve, kar najbolje mogoče izkoristijo v privatnem prometu, kar se da le s primerno prestavbo materiala, ki je od vojaških naprav ostal v deželi, za krajevne telefonske mreže doseči.«s Občina je sporočila naslednje naročnike: Lovro Sušnik za Hranilnico, Janko Potočnik enega za trgovino in enega za Staro Loko, Ervin Burdvch za apoteko, Konrad Pecher za trgovino, Matej Žigon za trafiko in dva hišna posestnika Matevž Hafner za hišo št. 126 in Ivan Košir za št. 112. Kdaj so začeli uporabljati telefone v doli nah, pa bo treba še odkriti. Opombe 1. Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861-1918, Škofja Loka 1979, str. 10. - 2. Opomba 1, str. 11. - 3. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Enota v Škofji Loki, Zbirka - napeljava telegrafa v Poljane in Gorenjo vas, akc. 151. - 4. ZAL Šk. L., Občina Trata, zapisniki občinskega odbora, fasc. 1-5. Opomba ad 3. - 6. Žarko Lazarevič, Začetki uvajanja telefonije v Ljubljani, Kronika 35, št. 1-2, 1987, str. 97-100. - 7. ZAL gk. L., Občina Škofja Loka, občinski zapisniki, knjiga 6. - 8. ZAL Šk. L., gradbene zadeve, fasc. 99. France Štukl 184