PODLISTEK. Dvoboj z morjem. Prevela Son]a Zimčlč. Gospodje sp so baš ppdali v salon za kadilca. Parnik ,,Fulton" je plul iz Npvega Jorka v stari svet. Ko sp potniki vstopili v istega, bil je prekrasen jesenski dan, kakoršuih ima vefikrat Amerika in kojim so dali poetično ime ,,Indijansko poletje". Toda kar 2ez no6 se je spremenilo vreme, in drugi dan že ni mogel nihče yeč na krov. — Eden izmed gospodov v salonu čital je v nekem amerikanskem časniku zadevo o nekem ttvoboju. ,,Gospoda moja", oglasil se je zdajoi peki Irancoski plemenitaš, Mjaz ne vem, kako je po drugih de- želah; tpda pri nas na Francoskem veljal bi za strattopetneža, kdor bi odklonil dvoboj". ,,Gospod de Senerive", dejal je kapitan, ,,hotel K fcuti, kaj bi rekel na to vaš rojak gospod de Villenur, koji je pafi mnogo prepotoval in preživel, morda nam i on ppve svojo mnenje". To rekši, pogledal je kapitan na blizu sedeSega ttioža, jako resncga, mirnega obraza, ter vrlo elegantnega ponašanja, Gospod je odložil knjigo, iz koje je čital in dejal mirno: »Vem, da moja sodba o tem ne more biti meroflajna, ipak pa se mi vidi mnenje gospoda rojaka nekoliko pretirano". ,,Kako, gospod", vskliknil je de Senerive razBurjen, ,,vi ste Francoz in mislite, da se dvoboj lahko odkloni?" »Tega baš ne, ali vidi se mi, da to, kar vi toli- ¦je njih mala Jeana letala po krovu, radujoč se ziko povdanate, ni toliko čut Pasti, ainpak strah pred jbanja parnika. Naenkrat se je čul grozen vzklik, satem, kaj bodo ljudje rekli!" ,m0 eden. Velik val se je dvignil ob boku ladije, na- ,,Kako naj se torej loči hrabrost od plašljivosti ?" ignil jo na etran in se razlil po krovu. Ko se je valo- venje umirilo, ni bilo male Jeane nikjer> Tresofiim „0, za to sppznati, nudijo se tolikokrat boljše prilike. Kolikokrat nas življenje privede v položaj, y kojem lažje pokažemo pogum kakor z dvobojem". ,,Na primer —". „ Ne bom navajal primerov. Kapitan me je vpraSal za moje mnenje, in sedaj ste čuli isto. Pristaš sem onih, koji trde, da se y dvpbpju ne pokaže pravo junagtvp". To rekši, zagol je zppet Citati. ,,To je prijetno stališ-5e za Ijudi, ki se ne upajp dvobojevati", mrmral je de Senerive; toda de Villenur ga ni čul, ali se baš delal, da ga ne 6uje. ,,Gosppda", zaklipal je kapitaji, hoteč navesti pogovor na drugi predmet, ,,v slučaju, da se kdo želi šetati na , krovu, naj izvoli. Veter io v toliko že utihnil". Prepir o dvoboju ni imel drugih posledio, kakor da sta se Francjoza eden drugemu ogibala s poti. Tudi drugi potniki so se nekako ogibali de Seneriva, obsojajoS istega radi onih smelih zadnjih Dpazk. Toda videli je bilp, da ga to ne boli, ker imol je v svo jem sprenistvu mlado ženp in dražestno petletno hčerko. Parnik je priplul sreSno y kanal. Samo še tu pa tam udaril je kakšen val pb bok ladije, tako, da so morali častniki, ki so bili na straži, voziti počasneje. De Villenur se je sprehajal po krovn s knpitanom: Videti je bilo, da sta stara znanca. Ve^ji Hel glasom ukazal je kapitan ustaviti parnik, in ko se je to zgodilo, letel je na drugi konec ladije. Gospej de Senerive so komaj ubranili, da ni skočila za detetom v morje. Nekoji mornarji so, ne da bi čakali ukaz, spustili v morje rešilne fiplne. Ali to sredstvo, da bi se na la način rešil vtopljeneo, posrečilo se je t dvajsetih slučajih komaj enkrat. ,,Kapitan", dejal je de Villenur, »imejte pripravljene rešilne čolne!" To rekši, vrgel je od sebe vrhno obleko in dejal obrnjen proti mornarjem: ,,,Spustite mi vrv v morje". MNe, za Boga", prosil je kapitan. ,,Pustite me, naj ppskusim", odgovoril \e de Villenur tako pdločno, da se ni upal nihče več oporekati. Cez malo 8asa pokazalo se je truplo Jeane ne daleč od ladije. Z izredno spretnostjo spustil se je de Villenur po vrvi v morje, zaplaval proti deklici, katere truplo se je zibalo v yalovih. ,,Tam, tam", klicali So mu s krova. Dvignil je glavo in pogledal proti mestu, kamor je kazalo sto in sto rok; in videl je zopet malo truplo, koje so valovi zibali. Krepkih rok si je delal pot skozi razburkano valovje. Videlo se je, kako naporno se je trudil priti dalje in kako se je potom dvakrat eno za drugim potopil. Ko so je zopet pokazal iz morja, plaval je samo z eno roko, dočim je z drugo nekaj držal. Že je bil čoln pri njem, položili so vanj Jeano 5n za tem Je potnikov sledilo je njih primeru. V nekem knhi sedola vstopil pognmni reSilelj. Cpln se je dvignil na laaijo sta de Senerive in soproga, ljubkp kramijajo^, dn2im na koji jo že čakal zdravnik. Tpda obupana mati mu ni pustila blizu, plunila je sama po otrpku in strast- rto poljubljala onp malo, kot mrtvo trupelce. Zdrav- nik ji ga je skušal vzeti, tpda pna se je branila kot Iz sebe. Nato je siopil k njej de Villenur jn dejal: ,,Madama, dajte meni otroka". Pogledala ga je, in ko je v njem spoznala reši- telja, položila mu je udanp malo Jeanp v roke in pa- dla nezavestna na tla. ,,To je res cel mož", dejal je eden mornarjev, zroč za de Villenurom, koji je nesel dete v zdravnikovo kabinico. ,,Da, cel", dejal je drugi. ,,Pred enim letpm je bil povištin. Ko je bil kapitan neke fregate, vozil sem se ž njim." Drugi dan priplul je ,,Fulton" na dploCeno mestp. Kapitan je imel sio brig z izkrcavanjem. Na stopni- «ah sta se srečala z de Senerivom, in kapitan je vprašal, kako je mniula npč. ,,Hvala, dobro. Jeana je zdrava soproga Buti se nekoliko slabo, ali to, upam, preide. Toda kje je gospod do Villenur? Včeraj se je tako hitro umaknil, da se mu niti zahvaliti nisem mogel." „0, on na to niti ne misli več", dejal je kapi_an smehljaje, h,dasi je bil tp eden najboij junaških dinov, kar jih poznam! Ali evo, tam le prihaja!" De Senerive hitel je de Villenuru naproti, prierčno mu stiskaje roki: „0, gn,spod", rekel je de Senerive, koji se jespomnil svojih bos^di o dvobojn, ,,vi imato pravo na-zvat se prvega ju; .ika, ker -" n-vi'"11"1 '1unak ga ^ smelrliaJe prekinil: »JNikakor! Vprašanje ni še rešenf saj to je bil4e - avoDo.! z rnovjem!"