ir zwa a t/tuA LETKO roa o očitne glavne šole /š(- i IV V C IfiM* ' kibuothk^/ \ i ‘ r . \Aim v K"' V Ljubljani. Natisnil J. Rud. Milic. — Založila ipavska glavna šola. Besedica staršem in sreiijskim možem. Kakor si kdo postelje, tako bo ležal. Preg. .-f^^^sako leto ima šteri letne čase, slehrn čas pa pripravlja kme-s^Ftovavcu posebna dela, kterih brez odloga se poprijeti ter po- 4^? '-redoma in marljivo zvrševati je tako silno potrebno, da bi mu sicer vsako še tako veliko pa prepozno prizadevanje ali le malo pridelka doneslo, ali še celo popolnoma brez sadii ostalo. Kdor hoče na primer v jeseni žitnice in hrame napolniti, ali vsaj toliko spraviti v nje, da bo sebe in svoje po zimi s tim lahko preživil, pa tudi z modrim hiševanjem vsim nenavadnim potrebam zadostoval, mora vinograde in polje že v prvem spomladanskem času umno in skrbno obdelovati pričeti in ravno tako v poletju pridno oskrbljevati ne jenjati. Tudi naše življenje ima šteri dobe enake čveterim letnim časom. Pomladi podobna je otroška mladost, poletju leta mladenčev in deklin, jeseni enaka je moška doba; zimi pa starost in smrt. Kakor tam, tako tudi tu vrte se dobe nemudoma naprej in — prezreti ne smeš ne zamuditi opravil, ki ti jih spomlad in poletje življenja določujeti, ako hočeš v jeseni zadovoljen biti, v starosti pokojino živeti, in potem mirno, srečno umreti. Ko dete zraste otrok, odpre se mu rajska spomladanska doba ter brž pričeti je na vse strani ga odgojevati; in — ravno Vaš, štarši, je ta glavni posel. Po lastni skušnji pa Vam je znano, da sami polja svojega nikakor niste v stanu obdelati; zdaj to, zdaj drugo primora Vas, privzeti si pomagavcev, naj vže velja, kar hoče, da le delo ne zastaja, temveč, da napreduje in da se še o pravem času konča. Nič manj jasno je pa tudi, da druzega polja, otročičev svojih, sami ne morete obdelovati, to je, jih odgojevati, kakor veleva dolžnost; tudi na to polje Vam drugi morajo na pomoč prihiteti, da se nič časa ne zamudi in otrokom škoda odvrne, ki bi se pozneje ali le teško, ali pa še celo ne popravila. Po-magavci pri izreji otročičev so Vam pa duhovni in svetni učeniki — in kraj, kjer težavno nalogo to zveršujejo, je šola, z Vašo pridnostjo prekrasno sezidano, „Veri in Omiki“ posvečeno poslopje, Tu sem tedaj po- l * šiljati morate jih — ali vže radi ali neradi —, da boste dolžnosti do njih res spolnovali in ne krivi prihodnje njihove nesreče, česar pa bil sein Vas vže ob času blagoslovljen j a šole živo opomnil. — Ne brez vzroka govoril sem tedaj pred dvema letoma o tem, kar šolsko obiskovanje od Vaše strani zadržuje, tudi ne tje v en dan lani Vam naznanil pripomočke, ki ga pospešujejo. — Kar pa sem govoril glede na vsakdanjo šolo ter Vam resno priporočal, vse to in še več velja tudi za nedeljsko, dasiravno marsikteri še vedno modruje rekoč: „Čemu neki nedeljska šola, ko so otroci vže toliko let prej v vsakdanjo zastonj hodili?“ Al tako govore le nevedneži, ob enem šolski nasprotniki, le tim je vsakdanja šola brez sadii in nedeljska od več kot peto kolo pri vozu; modrim in razumnim pa je nedeljska šola blažena odgojilnica za djansko življenje; vredna, da jo slehrn, ki blagostanja sebi in svojim želi, na vso moč podpira, in — ravno tega nektere prepričati—je glavni namen letašnjega šolskega sporočila. Vsakdanji poduk je otroku do dvanajstega leta to, kar je pomlajeni zemlji v prvi spomladi sejatev in pridna roka. Osat in plevel ta rodila ti bo, ako je nisi redno oskrboval, osat in plevel rodil ti bo uni, ako si ga v nemar pušal. Privsemtem pa se poduk v vsakdanji šoli vender popolnoma ne zvrši, ampak postavi se tu le podlaga, na kteri gre poslej v nedeljski nadaljevati. Kdor potemtakem svojemu otroku pot v to šolo zagraja, mu nareja neizrekljivo krvico, ker ga ne pusti do pripomočkov, s kterimi bi si zlajševal prihodnje življenje; in — če vže ostareli človek spoznati mora, da še ni popolnoma zučen, temveč, da ga skušnje od dne do dne bolj modre, koliko manj more se reči, da je otrok vsakdanjo šolo dovršivši dostojno izobražen, da poduka več ne potrebuje. Veliko koristnih vednost prisvojijo si otroci v vsakdanji šoli, al komu je neznano, kako lahko se vse to zopet pozabi, če se večkrat ne ponavlja; polagoma izpuhtelo bi jim iz glave vse, česar bili so se naučili in tako bil bi ves čas zgubljen, ves trud zastonj. S pridnim ponovljanjem pa se pridobljene znanosti še le živo vtisnejo v spomin in postanejo jim prava lastnina. Nedeljska šola je tedaj ponovljavnica, ki vtrjuje vže pridobljeno in — to je prva velika korist, ki učencem dohaja iz nje. Pa še več kot ponovljati je treba v nedeljski šoli. Slehrn učenik namreč ve, da marsikaj še tudi naj pridnišim učencem v vsakdanji šoli temno ostane, to gre torej učeniku pojasnovati in pojasnjeno potem na djansko življenje , na vsakdanje potrebe obračati, ker bi sicer vednosti vse, še tako pridno ponovljene vender zopet le malo koristile. Koliko djanskih resnic vže iz kršanskega nauka ostane majhnim nerazumljivih, in o koliko rečeh se ne sme ne v vsakdanji šoli ne v cerkvi govoriti, kar pa učenec pozneje vender le vediti mora! V vsem tem poduče se pa lahko v nedeljski šoli, jim kazaje izglede iz vsakdanjega življenja, kteri pa tudi bolj segajo v mlade srca, kakor le gole besede. Nič manj pojasnujejo in obračajo se v ponovljavnici tudi druge vednosti na vsakdanje potrebe, kakor: branje, pisanje in številjenje. Glede na branje prebirajo se koristne bukve, podučljivi časopisi, ki pospešujejo vsestransko dušno in telesno življenje, da se učenci vže tu popolnoma prepričajo koristi, ki po vednosti branja človeku priteka. Ravno tako v oziru pisanja in številjenja vadijo se tii otroci vsakoršnje v življenju potrebne liste in račune narejati, da je povsemtem nedeljska šola ne samo ponovljavnica, ampak tudi pojasnil-nica in djanska, šola. Nedeljski učenci se vadijo, bi nekako rekel, orodje v sakdanji šoli pridobljeno brusiti in ga prav v življenju rabiti; in glejte, vže to je dovelj, ko bi nič druzega ne bilo, kar nedeljsko šolo priljubuje in kar razumnega urno prepriča, da je res potrebna in ne peto kolo pri vozu. — Toda ponovljavnica ima še vse kaj več storiti! Glejte, otroci Vaši hočejo jesti, pa hotli bodo tudi prihodnjič živeža imeti nič manj kot Vi zdaj, to jim je vže prirojeno ter se ne da nikakor odpraviti. Bog pa, dasiravno neskončno dobrotljiv, ne bo jim vsipal naravnost iz nebes, kakor se tudi Vam dozdaj kaj tacega zgodilo še ni; na zemljo postavil jib je in iz nje morali si bodo pridobljevati vsakdanje hrane in potrebne obleke. Al zemlja, kaljor veste, jim zopet ne bo metala sama iz sebe, da bi je nič ne oskrbovali, temuč ona hoče, da bodo posebno marali za njo. Zemlja enaka je prav nježni gospej, s ktero moraš prav prav pazljivo ravnati, da milosti njene ne zgubiš; in — v mestih otroci vadijo se tudi takega lepega vedenja ali pri olikanih družinah ali pa iz v ta namen spisanih bukev. Ravno tako imamo za gospo zemljo v glavnem mestu, v Ljubljani, neko družbo imenovano „kmetijska družba“, tudi imamo kmetijske bukve, in še celo kmetijške časopise, kteri nas vsi uče z gospo zemljo prav modro ravnati, to je prav obdelovati jo, če hočemo, da nam donašala bode, kar od nje zahtevamo. To slavno društvo, bukve in časopisi v ta namen spisani nas uče, kako s travniki ravnati, za tečno krmo skrbeti, kako drevje žlahtniti in živino lepo rediti; nas uče, drobnih bučelic ne zanemarjati, vinograde obdelovati in sviloprejke rediti in —, glejte, vse to spada tudi v nedeljsko šolo, ter je in mora biti sedanji čas poglavitni nauk, ako hočete sebi in otrokom telesno blagostanje sboljšati. Kako da je živo potrebno, da se otroci Vaši v kmetijštvu urijo, pomislite le, kako bilo je nekdaj in kako je zdaj! Slavni naš rojak Vam gotovo vsaj po imenu znani g. doktor J. Blei weis je v velikem zboru prej omenjenega kmetijškega društva 18(51. 1. rekel, da prostora naše dežele kranjske, kteri 1,732.000 oralov in 425 □ sežnjev meri, nismo v stanu po svoji volji raztegniti. Kar imamo, to je in ostane ravno tako. Toda prostor ta, pravi dalje g. doktor, ki je 1807. 1. 416,180 prebivavcev imel in jih morebiti lahko preživil, mora zdaj 451.941 ljudi, tedaj 35.752 več, kakor pred 53. 1. rediti. S temi besedami, ktere nekako sosebno ipavsko dolino zadevajo, resno opominja učeni mož kmetovavca, ne le vsaki dozdaj ne še obdelovani kosec zemlje v prid obrniti, temuč kliče na vso moč, kmetijstva se pridnejše poprijeti in vže mladino marljivo vaditi v tem. — Pred dvajsetimi leti ni bilo krompirjeve bolezni, slehrna še tako borna kočica imela ga je na kupe, da je ostajal; a zdaj ni več tako, treba je tedaj, dokler nam dobrotljivi Bog te bolezni ne odvrne, bolj se poprijeti, sadjoreje, sviloreje, vinoreje in nauk v tem, glejte, deli zopet nedeljska šola. — Dalje do 1857. 1. se je z vožnjo na veliki cesti mnogo mnogo prislužilo, da ti je zemlja le še nekoliko donesla, bil si brez vse skrbi, ali tudi to se je predrugačilo. Vožnje so nehale, poljedelstva, kar si ga umel, bil si se odvadil, novci pridobljeni so potekli in zdaj pritiskajo reve in nadloge, da ne veš kaj in kako? Tisti čas, bilo je tedaj tako, a zdaj je drugače in ravno te drugačine okolišine terjajo od tebe, kmetovavec, da se vseskozi prest/variš sani, pa tudi otrokom svojim potrebnega poduka ne odteguješ. Ker so vsakdanje potrebe vedno veči, Bog pa nam le po zemlji, na ktero nas je postavil, daje, s čemur jili upokojiti zamoremo, zemlja nam pa le zopet po meri, kakor jo obdelujemo, deli; je toraj treba, da skoraj pričnete učiti se zemljo bolj obdelovati in, da posebno ta nauk naklonite otrokom svojim s pridnim pošiljanjem v nedeljsko šolo. Ako tedaj preudarite svoj revni stan. in če potem pomislite pripomoček, s kterim si ga zboljšati lahko morete, kdo bi se še predrznil nedeljsko šolo nepotrebno imenovati? Al da bo poduk v kmetijstvu res zdaten, da bo ponovljavnica naša resnično djanska šola, ni dovelj le take bukve in časopise imeti in jih brati, ki v kmetijstvo segajo, treba je naši šoli tudi vrta, kakoršnjega vže slehma skrbna srenja za šolo ima, da se učenci tudi djansko vadijo, kar jim bukve posnemati vele. Obrnem se toraj pri tej priložnosti k Vam, dragi starši, v imenu ljubljencev Vaših, kterim gotovo enkrat srečnim biti želite, obrnem se tudi k Vam, srenjskim možem, ki Vam je nad srenjo čuti in za njeno blagostanje skrbeti dolžnost, ter poprosim, priskrbeti šoli takega vrta, da se bodo otroci djansko vadili že v prvi dobi, česar gotovo potrebovali bodo v prihodnjem življenju. Ako bo šola taki vrt v last dobila, mladina pa k nauku pridno hodila in ga tudi Vi tej v izgled poslušati se ne sra- movali, povem Vam, spolnili boste s tim svojo dolžnost ter otrokom že v njihovi spomladi preskrbeli naj boljo doto, ki jim jo starši le dati zamorejo. Iz vsega tega je jasno, da nedeljska šola ne uči več — le ročnega branja, pisanja in številjenja, temuč da vodi vse te vednosti na djansko življenje, na vsakdanje potrebe; še več, da uri mladino tudi zemljo vsestransko prav obdelovati, iz ktere si morala bode vsakdanjega živeža pridobljevati. Nedeljska šola ni tedaj od več, ampak je živo potrebna naredba, ni peto kolo, ampak kot os pri vozu, brez ktere koles še rabiti ne moreš. Podpirajte tedaj starši in srenjski možje na vse strani to djansko šolo! Vi pa, otroci, spoznajte svoj zlati čas in to, kar Vam bo nekdaj v prid ter vedite, da resničen je pregovor: „Kakor si kdo postelje, tako bo ležal“. Ravnatelj. Šolska oznani la. IPifsdhaiM m l Juri Zavašnik, višji ogleda, korar, knez. konz. svetovavec, poročevavec v šolskih rečeh i. t. d. Juri Grabrijan, okrajini ogleda, vitez c. k. avstr. F. J. reda, častni korar, knez. lconz. svetovavec, dekan, farnik i. t. d. Luka Hiti, ravnatelj, katehet in kuratbeneficiat baumfircfcetttfyurm’ski, je učil kršanski nauk, zgodbe sv. pisma, evangeli in slovenšino, 13 ur na teden. Janez E. Tomažič, duhovni pomočnik, je učil kršanski nauk v popoldanski nedeljski deški šoli 1 uro in */„. Jožef Barle, redoviti učitelj in načelnik 4. razr., je učil razun krasopisa in risarije vse predmete v 4. razr., nemšino in številjenje v 3. razr. vsakdanje šole, kmetijštvo v dopoldanskem deškem, in kršanski nauk v popoldanskem dekliškem oddelku nedeljske šole, 25 ur na teden. Peter Kapun, redoviti učitelj in načelnik 2. razr., je učil razun branja vse predmete v 2. razredu, krasopis v 3. razr. in iz „Blaže in Ne- žica“ najvažniši reči v dopoldanskem dekliškem oddelku nedeljske šole, 18 ur in l/s na teden. Anton Hribar, redoviti učitelj in načelnik 1. razr., je učil razun štev. vse predmete v 1. razr., krasopis in risarijo v 4. razr. in petje v 2., 3. in 4. razr., 24 ur na teden. Alojzi Kušar, začasni učiteljski pomočnik in načelnik 3. razr., je učil številjenje v 1. razr., slov. in nem. branje v 2. in 3. razr., 17 ur na teden. IP T © g 1 © Ü posamnih naukov, ur na teden in število učencev in učenk: X a u k i H a z r e tl i Nedeljska šola Ire vkup I. II. m. IV. učen- cev učenk 1. Kršanski nauk 3 2 3 4 IV, 15 2. Slovenšina 6 3 3 o — — 14 3. Nemšina 4 9 9 9 — — 31 4. Številjenje 4 4 3 3 — — 14 5. Krasopis 5 4 4 o — — 15 6. Risarija — — — 2 — — 2 7. Petje 5 — — 5 8. Sadjoreja, sviloreja, vinoreja in čbelarstvo i1/* l‘/2 9. Gospodinstvo in najvažniši oddelki iz „Blaže in Nežica“ 1‘/. Skupaj . . 22 22 22 22 3 3 99 Število šolske mladine . . 139 92 64 41 65 88 489 © ©ato® prsairnixg © prvega polleta bile so 6. in 7. mal. travna, druzega polleta pa 25. in 26. vel. srpana; zahvalna sv. maša bo 27. vel. srpana o 6. zjutraj v farni cerkvi, o 5. popoldan pa slovesna delitev daril v šolski dvorani. Začetek prihodnjega šolskega leta bo 3. listopada t. 1. Napredek šolske mladine.