ETNIK VI - 3, MAREC 1999
Če hoćemo ali ne, center T3 bomo dobili
Ves čas mojega »meljskega bivanja om mati in žena...
Mesec občnih zborov
trzinskim
materam, dekletom
čestitamo OB materinskem dnevu 25. marcu
Vodstvo občine trzin
in člani uredništva odseva
J išj/jJcj Doj7jžsj]& £//jo 5= odJočiJl dćj //jJadi/u po/judiz/jo jtjož/jos"!: samo^oj/js:^» razpoJiicja/jja v de/j3jrj=r//j. jyJJâdi/rj oo p=£=çj=i raz/ada osrjoyj-ja íoi= daJja odpr:j= yjEGA íiACJjJA, ki od odjčsjj/\isg2j	rifu/ji /azJikuja po :=/;j, dá
fijegoyi 3nj=:/ji!d podjjšjo £ £ poseono o3j;jč/jo kardco so jjj/j /ji voijo os/joy.rjí íiomyi /j2j bsi/jč/jíb -fíorhčiúfi.- dyjg j/j poiocj, pJíič= tjíi dsdhi prodaj/jih mazúhj ki 02/jćjč=;jć: 2 /jšjJapko
7J

js p/ya p/ÍJož/jos-:, da s& r/jláidoJai/jjk izkšiža; -rudí /jšj •ÍJ/jSj/jčnár/j področju ko'i odç;oyo/=rj, zaupaojij y/edarj. Za oryomay /íiču/jbj ja po-r/aPa/j podpis sísi/šay oa possb/jj yJo:ji, 22j':o p/ipo/očaz/jo s-£2j/š=//j, da skupaj z /nJšjdo]a-£nÍko//j obiščajo ksr^rokoJj =/>o"io Ssj/jíís L-o/rjžaJa Í/j jvpolníjo yJoçjo zîj ziUnňibJ p/yscja /aču/jsi.
7s= =/jo':= obj/jícč: so odpna od po/jsdaJjlííi do psd3 od 7.OD do 'JO.OD, 00 sobo"£2ib od 7.UD do '12.00.

/O banka domžale
Baloh d.o.o., Kajuhova 14,1230 Domžale, Salon Baloh I0C Trzin, Dobrave 2a, Tel.: 162 12 66
INTERNATIONAL Podjetje Baloh d.o.o. iz Domžal je že vrsto let uvoznik tekstilnih oblog, PVC tolnih oblog, lominolov ter strojno in ročno CRAFT&DESIGN izdelanih preprog. Prodajni salon imamo v IC Trzin, kjer ponujamo bogato izbiro preprog in vseh ostalih izdelkov DOMŽALE iz našega prodajnega programa
Konkurenčne cene, veliko izbira in strokovno svetovanje so raziogi, da se oglasite v Salonu Baloh, Brezovce 1, v Trzinu. Odprto imamo od ponedeljka do petka od 8. • 19. ure, ob sobotah od 8. - 13. ure. Telefon 162 12 66 V mesecu marcu in prvi teden v aprilu vam nudimo še dodatne predvelikonočne gotovinske popuste.
Vabljeni!
KMETIČ
Mengeška 31, Trzin 1236 Trzin. tel.: 713-537
Člani društva Žerjavček so že spoznali, kako prijetno je lahko pri nas! Povprašajte žerjav-čke, ali pa se prepričajte tudi sami!
Tel.: 722 - 707.
Mesarstvo Kinetič je v dolgih letih pridobilo ugled přiznané in dobre mesnice, zato je ni treba posebej predstavljati.
Bližajo se velikonoční prazniki in Mesarstvo Kmctič bo tudi letos pripravilo za svoje cenjene stranke vse, da bi bili prazniki lahko kar najlepši. V mesariji in trgovini Kmetič vam bodo postregli s svojimi suho-mesnimi dobrotami, kot so domača šunka s kožo,
šinki, pečena šunka v testu itn. Ob tem seveda ne smejo manjkati domača orehova potica in pirili... Vse to in še več vam ponuja Mesarstvo Kmetič! Mesarstvo Kmetič želi vsem krajanom Trzina in svojim cenjenim stránkám vesele in zdravja polne praznike.
BOR ,
Trzin, Kidričeva 5 (pri trgovini Merkator in banki v novem naselju)
Vsem Trzinkam, materam, čestitamo ob nji-hovem dnevu, 25. marcu, vsem občanom Trzina pa želimo tudi vesele in zadovoljne velikonočne praznike!
Nudimo tudi: vsak dan sveže pripravljene tople malice, za zaključene družbe po dogovoru po-seben prostor.
delovni čas: pon.-sob.: od 7.00 - 23.00 obnedeljah: od 8.00-13.00
hura, pomlad je tu!
íZvončki in trobenlice, mačiće, vijoli-ce ...
Življenje se prebuja! Vse kali. brsti, cveti in raste. Pomlad je zakorakala v deželo in za mnoge je napočil najlepši čas v letu. Vigred je sinonim Ijubezni, predvsem pa je to čas optimizma, veselih pričakovanj in zagona.
Tudi v Trzinu in trzinski občini je čutiti pomladiti ulrip. Kako naj bo drugače, če smo še mlada, komaj na noge postavljena občina. Za zdaj še vlečemo za sabo pop-kovino preteklosti, vendar je vse več zna-kov, da opore kmalu ne bomo potřebovali več, žal pa nas bo še nekaj časa zaviralo breme preteklosti. Neprijetni dediščini se enostavno ne moremo kar tako odreći. Na občini so se dogovorili, da sklenejo sporazum z investitorji osrednjega delà bodočega centra Trzina. Spoznali so, da kolesa zgodovine enostavno ne morejo zavrtěli nazaj ali zaustaviti. Nedvonino smo bili Trzinci namerno prezrti in izigrani pri sprejemanju nekaterih najpomemb-
O IPS EV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika:
Jože Štih
Tehnični urednik:
Emil Pevec
Urednica fotografije:
Mojca Ručigaj
Trženje: Tone Ipavec
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika):
Marija Lukan
Ostali člani uredništva:
Mateja Erčulj. Urša Mandeljc, NuSa Matan, Jani Mušič. Gašper Ogorelec, Viktorija Pečnikar ■ Oblak, Katja Rebec. Mojca Senica
Tisk:
Bavant Trading d.o.o.. Ljubljana Naklada:
1300 izvodov
Glasila Odsev iihaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplaćno vsa gospodin|stva in podjetja v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Po mnenju Miniclrstva za kulturo Repubfike 8lovenije SI. 415 - 39S/97 krajevni časopis Odcev spada med proizvoda iriformelivrtega značaja iz 13. loćka laritne Slevilke 3, za katere se plačuje 5% davek od promela
proizvodov.
nejših delov dokumentov in načrtov o T3 -območju. ki bo v příhodnosti srce našega kraja. S tem se nekateri verjetno ne bodo nikoli sprijaznili, vendar zgolj jadikovanje, brskanje za tem, kje so bile narejene na-pake in kdo med nami je kriv za to, prav gotovo ne bo přineslo koristi. Nekateri bodo dobili čir na želodcu, drugi se bodo gledali posirani, ure pa bodo liklakale dalje, neodvisno od želja razočaranih in tistih, ki so prepozno spregledali. Tisli, ki se zdaj bolj ukvarjajo z zgodovino napak, bi morali končno razmisliti o tem, kaj se da v danem trenutku še storiti, tako, da bo Trzin kar največ pridobil in v danih razmerah še kaj iztržil. Prav bi bilo, če bi vsem povedali, da vemo, kako so nas izigrali, in da bomo poslej, prav zaradi tega, s tistimi, ki nas niso spoštovali, trdi poga-jalci. Pazili pa bi tudi morali, da nas kdo ne bi postavil še enkrat na led ali pa da ne bi lovili le oslove sence. Misliti je treba tudi naprej in ne le nazaj!
Kakor koli že, zdaj je jasno, da bomo center Trzina dobili, pa če je komu všeč ali ne. Vprašanje je le, koliko vpliva na končno podobo si lahko priboriino. Če ni še kakš-nih nepoznanih dogovorov, bo poslej čas vse bolj na naši strani. Večjo besedo pa bomo tudi imeli, če se bomo čim prej poenotili in uskladili. Le če dosežemo kar
največjo stopnjo soglasja - na popolno enotnost ne moremo računati, bodo naša pogajalska stališča lahko močna. Če bo vsak vlekel na svojo stran, o trdnosti ne bo mogoče govorili.
Prav zaradi tega je treba pozdraviti od-ločitev občinskega sveta, da začne oblikovati razvojno strategijo Trzina. Le če si bomo postavili jasne in pretehtane smer-nice, bo mogoče krmariti med posamezn-imi in trenutnimi interesi. Glavno vodilo le strategije bi moralo biti dvigovanje kakovostne ravni življenja v Trzinu. Ne potrebujemo več ne vem kakšnega šir-jenja. Ko bodo v Trzinu pozidana območja T 3 (center Trzina), T 5 (jugozahodna pobočja Ongra) in T 12 (območje med Mlakami in OIC), za kar že obstajajo nacrti in drugi papirji, tudi gradbena dovoljenja, bo Trzin že več kot dovolj poseljen. Saj lahko svojim vnukom pus-limo še kakšno zeleno liso, kakšno drevo in mogoče celo mlako! Zdaj se še lahko veselimo pomladi in pomladnih cvetk, če bomo vse pozidali, pa bomo lahko gledali le še stare fotografije žerjavčkov in poslu-šali stare melodije pomladnih popevk: Zvončki in trobentice, mačiće, vijolice, zdaj pomlad je tu!
UrednÍk |í, /V
12 VSE8INE:	
ZBOR OBČANOV, Kl JE PRESENETIL	S
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV	19
ZA VAN ŽENA LITERARNO SREČANJE S PISATELJICO IZ SOSEDNJE, DEPALE VASI	20
GOSTOVANJE GLEDALIŠKE SKUPINE IZ ŠENČURJA	21
IZ DOMAĆEGA LABORATORIJA DO PRIZNANJ NA TU JEM	22
ANKETA: TEČAJ SMUČANJA V TRZINU JE BIL FUL DOBER	26
SMUČANJE V TRZINU: POGOVOR S TONETOM ŽUPANOM IN RADOM PESTOTNIKOM	27
KONCEPT PODAL. BIVANJA IN DRUGIH OBLIK VARSTVA UČENCEV V DEVETLETNI OŠ	28
NOGOMET IN TRZINCI	30
SEZONO PLANINSKIH PREDAVANJ STA SKLENILA DAVO KARNIČAR IN TOMAŽ HUMAR	34
DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI	40
Pozdrav pomladi.
(foto: Mojca)
da bi se igrali z vžigalicami.
(Jacques Prevert)
županov koticek
Lotili smo se slrateškega načrlovanja in po seji občinskega sveta, na kateri je bil sprejet sklep o izdelavi strategije razvoja občine Trzin, smo po odborih občinskega sveta že opravili prve pogovore o metodologiji in rokih, ki jih je treba spoštovati, če želimo do konca tega leta ta dokument izde-lati in sprejeti. Marsikomu se morda zdi to početje nekoliko prenapeto, češ da je občina Trzin premajhna, da bi lahko samostojno načrtovala svoj razvoj v celoti, in da se nam bodo tište bistvene stvari, odločilne za příhodnost naše občine, enostavno zgodile, ne glede na naše želje in nacrte. In če bomo lako mislili in če bomo srdito vlekli vsak na svojo stran, tudi res bo tako. Ravno ta čas namreč nastaja predlog dolgoročne strategije družbenega in gospodarskega razvoja, ki bo nedvomno vplivala ludi na prostorske plane po vsej državi. Občine bodo v tem dogajanju sodelovale in če same ne bodo imele izdelane vizije lastnega razvoja, bodo zelo těžko vzpostavile enakopraven dialog z državo, ki bo želela z njihovim prostrom razpolagati po lastni presoji.
Občina Trzin si torej mora izdelati zelo na-tančen strateški náčrt vsaj za pet let in polem mora ta náčrt tudi spoštovati. Kajti dějstvo je, da leži zelo blizu Ljubljane, ki povsem logično želi obvladovati čim širši prostor okrog sebe in si ga čim bolj podrediti. Obstoja več možnih scenarijev příhodnosti Trzina in za vsakim od njih stoji zelo močna interesna skupina, ki jo zanima predvsem njen lastni dobiček. To je značilnost tega časa in pred tem si ne kaže zapirati oči.
MOŽNI SCENARIJI RA2V0JA
Del Trzincev bi želei, da Trzin ostane vas z vsemi podeželskimi značilnostmi in temu primernim načinom in ritmom življenja. Vendar, resnici na ljubo, velja povedati, da Trzin že danes ni več takšna vas. Tudi naj-
starejši del naselja (ob Mengeški in Jemče-vi) većinsko živi danes že po povsem dru-gačnem modelu življenja, in vrnitev na model, ki bi izhajal iz pretežno kmetijsko in v klasične obrti usmerjenega naselja, najbrž niti v tem delu ni več možna. Po drugi strani bi si kdo želel čim bolj razširiti model obrtno industrijske cone in morda naseliti v Trzin več velike industrije in tako spreme-niti kraj v izrazito industrijsko in obrtno središče. Tretji možní model, ki predvideva predvsem stanovanjsko poselitev Trzina in računa na težnjo prebivalcev Ljubljane, ki bi radi zapustili mesto, ima dve možni izvedbi: ali pozidati Trzin s čim več družin-skimi hišami, tudi zelo luksuznimi in drag-imi, obdanimí z vrtovi ter ograjenimi z viso-kimi ograjami in zaščitenimi z alarmi in div-jimi psi ali z bloki in sploh večstanovajskimi hišami, v katerih bi ravno tako bila tudi ka-kovostna in draga stanovanja. Ali naj se torej Trzin razvija predvsem v smeri poslovno industrijskega središča ali v smeri relativno bogatega Ijubljanskega spalnega predmestja, ki bo naposled izgubilo ravno vse tisto, zaradi česar naj bi ljudje prišli v Trzin iz Ljubljane (naravno okolje, mir in občutek, da ne živijo v velikem mestu)?
OBČUTEK 2A MEUO
Sam sem, kot že rečeno, prepričan, da se s sanjami o vrnitvi v preteklost ne kaže slepili, da pa hkrati tudi sirenskemu petju mod-nega podjetništva o blagodatih pospešene-ga razvoja in bogatenja ne kaže nasedati. Tudi v tem primeru je najbrž najboljša srednja pot in umerjen ter skladen razvoj.
Trzin mora s svojim prostorom gospodariti skrajno razumno in dovolj drago prodati sleherno novo lokacijo, a zapirati se ne more. Predvsem pa ne sme dopustiti, da bi o razvoju naše občine odločali enostranski interesi, še zlasti ne interesi ljudi, ki sploh ne živijo v Trzinu, ali interesi drugih občin. Skratka, Trzin mora paziti, da ne bo izgubit ravno tište kakovosti, zaradi katere si ljudje želijo živeti v Trzinu.
Trzin mora izkoristiti svojo privlačnost (blizina naselja Ljubljani in hkrati še vedno delno podeželski značaj tega naselja s privlačnim naravnim okoljem) in hkrati ne sme dovoliti, da bi pretirano izrabljanje prostora in pohlep to privlačnost izničila. Naš cilj bi verjetno moralo biti naselje, ki bo zdru-ževalo kakovost ponudbe razvitega poslovnega središča z moderno in ne preobre-menjeno zasnovo stanovanjskega naselja v ohranjenem okolju, ki nudi čim več možnosti za rekreacijo in druge storitve ter po-goje, ki jih že danes in jih bosta v prihod-nje še bolj pričakovala srednji in višji sloj prebivalstva. V starejšem delu naselja je mogoče in tudi potrebno ohranjati kmetijsko dejavnost, kolikor je še je. V ostalih delih pa najbrž, razen v samem centru, ne smemo dovoljevati stanovanjske ali industrijske gradnje prevelikih razsežnosti, tem-več predvsem gradnjo družinskih hiš in poslovno gradnjo, hkrati pa poskrbeti za ustrezno servisno, trgovsko, obrtno-servisno in gostinsko infrastrukturo..
Trzin,
08.03.1999 Župan Tone Peršak
Vse, ki imajo radi naš kraj in ki se radi potepajo, vabimo na
USTANOVNI OBČNI ZBOR
TURISTIČNEGA DRUŠTVA
TRZIN.
ki bo v petek, 9. aprila ob 19. uri
v gostilni Narobe v Trzinu.
Iniciativní odbor

če hoćemo ali ne, center t 3 bomo dobi li
__________—---: "	- »iJBiMBi^
K
. _ot po travnikih in obronkih gozda iz zemlje klijejo zvončki, trobentice in druge pomladne rožice, tako na gradbiščih bodo-čega centra Trzina vse bolj drzno v nebo poganjajo bodoči bloki. Mimoidoči opazu-jejo mravljišče na gradbiščih, ki se poleže šele pozno zvečer, ko pogasnejo moćne reflektorje, in se ob tem sprašujejo, ali sklep uslavnega sodišča, da je treba vsa delà v zvezi s T3 zamrzniti, ne velja. Sklep je na papirju, spretni pravniki investi-(orjev pa so od nekod izbrskali druge pa-pirje, ki dokazujejo, da naj bi bila gradbena dovoljenja za nekatere od blokov v bodo-čem 'H izdana že pred sklepom ustavnega sodišča in da gradbinci tako lahko veselo in nemoteno delajo naprej. Vse kaže, da bo šlo tudi v tem primeru po tistem znanem reku: Psi tulijo, karavana gre naprej. V zadnjem času je bilo v Trzinu nekaj pomenibnejših sestankov, na katerih so obravnavali nadaljnjo usodo T3. Na prvém zboru občanov v novi občini Trzin je bila problematika bodočega centra Trzina sicer uvrščena na predzadnje mesto dnevnega reda, vendar so občani skušali načenjati to temo že prej, pri drugih točkah. Že to kaže, kako je za Trzince ta problematika pomembna in da so ogorčeni, ker so bili pri načrtovanjih zanesljivo večkrat nacrtno spregledani, neupoštevani in izigrani. Ko zdaj pravniki razlagajo potek dogodkov in usklajenost postopkov z zakoni, je sicer skoraj vse v najlepšem redu in pravzaprav ne bi smelo biti nobenih pre-prek za nadaljnjo gradnjo. Le tišti, ki so bili ves čas pri stvari, vedo, da temu ie ni bilo tako, da pa so se nasprotniki takšne gradnje prepozno zbudili in da so bili pri neka-terih postopkih neenotni in tudi nerodni. Star rek pravi, da je po toči prepozno zvoniti, vendar se je na nedávnem občnem zboru Trzincev dogajalo prav to. Precej razpravljavcev se je vračalo v zgodovino in pojasnjevalo, kje so bile narejene napake. Vsak je skušal predstaviti svojo nemoč v tistih razmerah in opravičiti svoje neuspeš-no početje, ob tem pa so iskali krivce in izražali nekakšno lažno upanje, da se da čas zaustaviti ali da ga je mogoče celo zavrteti nazaj. Bolj malo je bilo tistih, ki so razmišljali o tem, kaj se še da narediti in kako bi Trzin lahko v danih razmerah le še kaj dosegel.
Investitorji imajo v rokah adute in nadalju-jejo z deli. Kot je pojasnil župan Anton Peršak, so investitorji gradbena dovoljenja dobili, predno je začel veljati sklep ustavnega sodišča in po ocenah pravnikov del na
gradbišču zdaj ni mogoče ustaviti. Tudi če bo ustavno sodišče ugotovilo, da so bile v pos-topku narejene napake, to ne bo zaustavilo gradnje. Investitorji bodo verjetno morali iz-polniti nekaj dodatnih pogojev, ki so bili izpuščeni. Lahko se zgodi, da bo sodišče gradbeno dovoljenje razveljavilo, ko bodo investitorji odpravili pomanjkljivosti, pa bodo od upravne enote dobili novo gradbeno dovoljenje.
Trzinci imamo sicer še nekaj možnosti, da gradnjo ustavimo, vendar je vprašljivo, kaj bi s tem dobili. Investitorji so še vedno lastniki zemljišča, ki je v skladu z dolgoročnimi pros-torskimi akti in zazidalnim nacrtom našega območja predvideno za pozidavo. Travnikov tam v nobenem primeru ne bo več, prav gotovo pa tudi ne športnih igrišč, kot bi želeli nekateri. Verjetno tam tudi ne bo odprte
gradbene jame, prav gotovo pa bodo stanovanja. Le z gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov je mogoče zaslužiti, vse drugo so naložbe, ki jih je treba plaćati. Zdaj ne gre več za vprašanje, ali tam grad-bišče bo ali ne. Oradbišče je že tam. Tudi ne gre več za vprašanje, ali bo stanovanjsko naselje ali ne. Takšno naselje bo in prav malo možnosti je, da bi to preprečili in nenazadnje ali bi to bilo smiselno. Tudi mnenja samih Trzincev o bodočem centru niso enotna. Većina jih je prepričanih, da Trzin center potřebuje in da bo kořistil življenju v kraju in tudi vsem Trzincem.
Zdaj je veliko bolj pomembno vprašanje, na katerega pa z usklajeno akcijo še lahko vpli-vamo: Kakšen center borno dobili. Za náčrte vemo, kakšni so, vemo pa tudi, da niso v zadostni meri upoštevali vplivov priliva tako velikega števila novih priseljencev na Trzin. Da so dělali analize novih obremenitev za vrtec, šolo in komunalne priključke, posebej za bloke, ki jih gradi UBK banka, posebej za sosesko T5, posebej za bloke, ki jih gradi Poteza in soinvestitorji in da so posamezne analize pokazale manjše obremenitve, zdaj, ko naj bi naenkrat dobili nove naseljence v T3, T5, TI 2 in tudi v OIC, pa bosta vrtec in šola pokala po šivih, da o drugih ustanovah ne govorimo.
Še zlasti bloke, ki jih gradi UBK s soinvesti-
torji, gradijo ob dostopih otrok v šolo. Ceste za hribom, Habatove ulice in drugih tamkajšnjih cest že zdaj ni bilo mogoče zapreti za promet. Z investitorji je občina zdaj dosegla sporazum o posebnem voz-nem režimu za tovornjake in gradbene stroje z gradbišča (na zboru občanov so zatrje-vali, da se urnika gradbinci ne držijo), in da bodo investitorji po končani gradnji Jem-čevo cesto obnovili od gradbišča do Jan bara. Lepo in prav, vendar bo cesta šele postala resnično prometna, saj se bo takrat v tište tri bloke vselilo dobrih sto prebival-cem. Njim ne bo mogoče predpisati, od kdaj do kdaj iahko vozijo po cestah. Za kolikor toliko varen dostop otrok do šole je edina sprejemljiva možnost, da vsaj ob Cesti za hribom naredijo pločnik in da na cesti ostanejo ležeći policaji.
Problem centra T3 je tudi v tem, da leži na območju, kjer je Pšata redno poplavl-jala. Investitorji so sicer, da so dobili gradbeno dovoljenje, obljubili regulacijo Pšate. Kako si to predstavljajo, razen da bodo teren nasuli, pravzaprav dvignili zemljišče okrog svojih objektov, še niso povedali. Pri UBK govorijo o nekem vodnem razbremenilniku, ki pa naj bi ga naredili investitorji na drugi strani Pšate, v načrtih teh investitorjev pa tega "jezera" ni več.
Na zboru občanov so opozorili, da bi morali vsi investitorji na območju T3 poskrbeti za večji pretok vode pod mostom, preko katerega zdaj vodi magistralka M-10. Le z večjo prepustnostjo struge pod mostom se bo ta del naselja rešil nevarnosti poplav, čeprav bodo te ob večjih, "stoletnih vodah", prav gotovo še ogrožale kletne prostore na območju T3 in v okolici. O tem in drugih podobnih vprašanjih, ko gre za vplive na okolje, ki jih niso zado-voljivo preučili in žanje še niso našli us-treznih rešitev, se je z investitorji še mogoče pogajati. Če se borno pa še naprej ukvarjali z zgodovino in iskanjem krivcev, pa lahko pričakujemo, da bodo investitorji v tem času mirno končali svoje delo, prodali stanovanja in poslovne prostore, nato pa pobrali kovčke in nas prepustili, da se spet ukvarjamo z dodatnimi problemi, iskanjem krivcev in ustavnimi pritožbami. Trzinci se moramo bolj ukvarjati s tem, kaj lahko naredimo in dosežemo zdaj, ne pa s preteklostjo. Na napakah preteklosti se lahko učimo in glavna napaka pri T3 je bila, da v preteklosti nismo bili dovolj pozorni, da smo reagirali prepozno, neenotno in nestrokovno.
Miro Štebe
BREZ DOGOVOROV PROBLEMOV V ZVEZI Z M-10 NE BOMO ŘEŠILI
Gradnja trzinske obvoznice je nesporno eden tistih problemov, ki v Trzinu pritegu-jejo največ pozornosti. Opazujemo delo gradbincev na trasi, ki počasi napreduje, in se sprašujemo, kdaj bo ves promet končno le stekel mimo Trzina. Župan trzinske občine Anton Peršak nam je povedal, da so mu predstavniki izvajalcev zagotovili, da bo promet po celotnem delu trzinske obvoznice stekel v juniju, še pred začetkom glavne turistične sezone, da pa vsa delà lakrat še ne bodo končana.
Gospod Peršak je ob tem omenil, da je v zvezi s posodabljanjem M-10 kar več sklo-pov problemov. Prvi sklop se nanaša na financiranje posodabljanja. "Z investitorji in izvajalci del še nismo uspeli pregledati vseh projeklov in podpro-jektov v zvezi z M 10, ki jih je treba izvesti, njihov plačnik ali soplačnik pa naj bi bila občina," je povedal g. Peršak in nadaljeval: "Tu gre za vse, kar je bilo storjeno še v letu 1998 in kar naj bi, v skladu s pogovori, ki še potekajo, plaćali še iz skupnega proračuna bivše občine Domžale. Dobili smo samo oceno, da naj bi vrednost vseh del, ki naj bi jih letos opravili na račun trzinske občine, znašala 114 milijonov SIT. Še vedno ne vemo, kaj vse je vključeno v to ceno, hkrati pa tudi ne vemo, zakaj naj bi se cena tako zvišala. Isti sogovorniki, se pravi država, zdaj tudi pravijo, da naj bi bila cena lani izvedenih del 93 milijonov. Prvotna ocena celotnega zneska, ki naj bi ga plaćala takrat še skupna, domžalska občina, je bila najprej 141, nato pa 147 milijonov. Zdaj pa sešievek 93 in 114 milijonov že krepko presega prvotne nápovědi. Cena, ki naj bi jo zdaj plaćali obe občini, namreč že znaša
207 milijonov SIT. Radi bi izvedeli, kaj je vzrok taki podražitvi."
Za trzinsko občino je še zlasli pomembno tudi to, da bi izvedela, kaj vse vključuje cena od tistega, kar naj bi cestarji od 1. 1. 1999 naredili. Župan Peršak je namreč v pogovoru z vodjo gradbišča izvedel, da so od svojih predpostavljenih dobili navodila, da tistih del, ki niso neposredno vezana na samo ces-tišče, se pravi tistih del, za katere naj bi bila plačnik občina, enostavno ne opravijo. Ob tem pa je zanimivo, da z Direkcije za ceste že več kot 3 tedne niso odgovorili na županovo zahtevo, da bi se vendarle usedli skupaj in skušali pregledati vse stvari in se dogovoriti o dinamiki del in dinamiki pla-čil. Ugotoviti bi morali, kaj je najpome-mbnejše in kaj lahko Trzin plača ter kaj lahko počaka na kas-nejši čas izvedbe in tudi plačila. Če bi dosegli tak dogovor in o tem pod-pisali sporazum, bi občina od države lahko dobila ludi ka-kšna posojila za posamezne zadeve, na primer tište, ki so bolj ekološke narave, kot je denimo gradnja kolesarske steže, gradnja kanalizacije in podobno. Država za take stvari ponuja posojila, vendar teh brez urejene dokumentacije ni mogoče dobiti.
"Nerazumljivo se mi zdi, da država, ki po eni sirani obljublja pomoč, po drugi strani ne omogoči niti tistih osnovnih dogovorov, s katerimi bi lahko izpolnili pogoje za takšno pomoć. Zavedam se, da se marsikomu od Trzincev, vključno z mano, zdi sedanja gradnja štiripasovnice predraga. Ne vidim pravega vzroka za takšno zviševanje cene, in bi želei pojasnilo. Hkrati pa se zavedam, da bomo čez leto ali dve na občini poslušali vprašanja občanov: Zakaj ni tega, zakaj ni onega? Na primer pločnikov ali zakaj ni javna razsvetlja-va ustrezno narejena. Takrat bomo krivci za pomanjkljivosti mi. Po drugi strani pa je treba tudi vedeti, da niso vsi vodi, ki naj bi jih zdaj uredili, samo v interesu občine. Na primer vodovodni vod proti plinarni je tudi po-goj za širjenje plinarne. Moram sicer pove-dati, da plinarna ta vod v določenem delu so-financira, vendar je speljan tudi v tistem delu, ki ga plinarna za zdaj še ne sofinancira.
So pa še drugi, ki pod cesto polagajo na-primer kable ali kaj podobnega. Kazalo bi se tudi z njimipogovarjati o skupnem pla-čilu."
Glede plačila zahtevane vsote za letošnja delà pri gradnji obvoznice pa je župan naše občine dejal: "Dějstvo je, da naša občina nima v svojem proračunu, tudi če bi vse druge investicije črtala, dovolj denarja za plačilo zahtevanega zneska. Tudi če pred-postavimo, da je številka 114 milijonov SIT realna, se bomo pač morali pogovarjati o drugačni dinamiki plačil, mogoče tudi o drugačni dinamiki del. Pametno bi bilo, da bi se čim prej usedli za mizo in se o tem tudi dogovorili. Ob tem bi še enkrat pou-daril, da sem osebno, ustno in tudi pisno, prosil za tak pogovor." Župan Anton Peršak nam je omenil še več drugih problemov v zvezi z gradnjo obvoznice. Med drugim je spregovoril tudi o deponiji zemlje, ki so si jo uredili izvajalci del v gozdu tik ob poti proti trzinskemu bajer-ju. Povedal je, da je občina že večkrat, prej pa tudi krajevna skupnost, posredovala na inšpekcijski službi, ker so na deponiji odlagali tudi okolju škodljive materiale. Investitorji imajo dovoljenje, da na deponijo vozi-jo zemljo in tudi takšne odpadke, ki niso škodljivi okolju. Gre za dogovor med investitorji in zasebnimi lastniki tistih zemljišč, zato občina niti nima posebne možnosti, da bi tam posredovala. Na zahtevo inšpektorjev pa so morali investitorji od tam že odpeljati nekatere vrste odpadkov, ki bi bili lahko škodljivi okolju. Investitorji bodo po končanih delih, se pravi še letos, dolžni zravnati tisto odlagališče in deponijo ozelenili s travo. Ker se občani obračajo na občino v zvezi z omenjenim odlagališčem, občina zdaj budno nadzoruje, kaj vozijo na deponijo, z vodjo gradbišča pa so tui pod-pisali poseben sporazum o tem, kaj lahko tja vozijo in kako bodo tisto območje na koncu uredili.
POVEZOVALNA CEHA MED OIC IN NASELJEM MLAKE
Glede te povezovalne ceste nam je župan Anton Peršak dejal, da je do nedavnega vse mirovalo in da nihče ni želei potegniti prve poteze. Vsi, ki so povezani z gradnjo te ceste, so čakali drug na drugega, vsem pa je jasno, da naj bi povezovalko financirala občina. Celotna vrednost del je ocen-jena na približno 40 milijonov SIT, že zdaj pa je jasno, da bo treba nekoliko spreme-niti zazidalni načrl območja TI 2 in potek ceste nekoliko spremeniti. Predvsem pa bo
pokopališče
V prejšnji številki Odseva smo omenili razmišljanja o tem, kje naj bi v Trzinu uredili pokopališče. Tokrat smo nekaj znanih Trzincev vprašali o tem, kje naj bi bilo pokopališče.
treba zarisano širino ceste prilagoditi raz-meram in potřebám. V načrtih je zarisana precej široka cesta, skoraj avenija, ki pa je nepotrebna, saj bo nekaj deset metrov stran tekla štiripasovna magistralka. Ocenju-jejo, da bi imela povezovalna cesta zgolj dimenzije Kidričeve ceste, na katero se bo navezovala, ob njej pa naj bi bila speljana tudi kolesarska steza "normalnih" dimen-zij. Pristojni občinski odbor je zdaj le zagrize! v to problematiko in začel pripravljati stvari za začetek urejanja te prepotrebne povezave med industrijsko cono in preostalim delom naselja.
SANACIJA JEMČEVE CESTE
Župan Anton Peršak nam je zatrdil, da se je tudi sam prepričal, v kako slabeni stanju je del Jemčeve ceste in da bo na tem področju treba vsaj nekaj ukreniti še letos. Ker so bila delà pri posodobitvi Jemčeve ceste prekinjena, bodo zdaj v okviru deli-tvene bilance poskušali ugotoviti, kje so bili vzroki za prekinitev. Ker je bila za del sanacije te ceste že sklenjena pogodba in so bila za to že rezervirana sredstva, so po županovem mnenju realne možnosti, da ta sredstva in potrebno dokumentacijo Trzinci dobinio in nadaljujemo z deli. Zatrdil pa je tudi, da je v letošnjem proračunu pre-dviden denar za posodobitev nekaterih najbolj kritičnih cest in ulic v Trzinu in da bo iz tega naslova mogoče črpati denar tudi za ureditev Jemčeve. Ker pa je v tistem delu Trzina tudi že precej star in dotrajan vodovod, razmišljajo, da bi hkrati s posodabl-janjem ceste poskrbeli tudi za posodobitev vodovoda. To pa bo zahtevalo precej več denarja, zato še ni jasno, ali bodo lahko posodobitev v celoti zaključili letos. Župan se boji.da bi ob tem lahko prišlo do kak-šnih zapletov z laslniki zemljišč ob Jemčevi cesti, vendar je prepričan, da bo vsaj del Jemčeve ceste letos že posodobljen.
Župnik Pavle Krt:
Primeren prostor bi bil tam, kjer je sedaj mlekarna. Tisti objekt bi spremenili v mr-liško vežico ter odkupili Kosirnikovo parcelo. Primerno bi bilo za pot do cerkve, kjer je maša in nato kratka pot do pokopališča.
Za kamnolom nekateri menijo, da bi bilo drago. Bojim se, da bi se rušilo kamenje. Problem je tudi klanec ter ozka pot do tja. To za starejše ljudi ne pride v poštev. Na obeli možnih mestih pa manjka parkirni prostor.
Velikost ni tako zelo pomembna, kajti da-nes večina pokopavajo žare. Menim, da naj občina čim prej odkupi zemljišče, kjer bi se uredilo pokopališče.
Župan Anton Peršak:
Tako občinski svet kot jaz se strinjamo, da je pokopališče problem, ki ga mora občina oz. naš kraj slej ko prej rešiti. Zadolžili smo Odbor za okolje in prostor, da k iskanju primernega prostora pritegne vse občane, ki imajo za to interes, še zlasti pa trzinsko župnijo. V prvem delu, to je v dveh mesecih, naj bi skušali najti Iri ali šliri primerne lokacije. V tem delu ne zahtevamo, da pridejo že kar z rešitvi-jo, ampak le s predlogi za možne lokaci-
je. Ko bodo te znane, bomo naredili urba-nistično oceno in ugotovili, kaleri predlog je najbolj primeren, hkrati pa bomo skušali tudi ugotovili, kaj o tem meni okolica. Ne bi želei dajati preuranjenih ocen, upam pa, da bo Odbor za okolje in prostor v dveh mesecih opravil prvi del svoje naloge. Vem, da so že sestavili seznam ljudi, ki bi pri tem lahko sodelovali kot poznavalci ali strokov-njaki.
Ivko Ručigaj:
Absolutno sem za to, da bi pokopališče uredili ob Pšati za lopo, v kaleri je zdaj mlekarna. Je dovolj prostora in ludi mrliško vežico bi lahko uredili tam, kjer je zdaj lo-pa. Menim, da druge možnosti niso preveč smiselne. Še najmanj je za to primeren kamnolom. Kdo pa bo tja gor hodil? Tam ni prostora, tudi za vežico ne. Menim, da je kamnolom primeren za druge dejavnosti, ne pa za pokopališče. Prav lako se mi ne zdi smiseln predlog o pokopališču na vrhu Ongra. Tudi to je vprašljiv dostop, še zlasti za starejše ljudi. Tam naj bo gozd in zelen-je. Slišati je tudi predlog o pokopališču pri loški cerkvici, ampak saj lam ni več naša fara. Potem pa je že vseeno, če ostane tako kot je, da je naše pokopališče v Mengšu.
POMLADANSKO ČIŠĆENJE TMINA
Pomlad je čas čišćenja vrtov, travnikov in okolic hiš. Tudi na trzinski Občini razmišljajo, kako bi očistili naš kraj. V načrtih imajo večjo čislilno akcijo konec aprila, pravzaprav pred začetkom praznovanja tr-zinskega praznika. Akcija naj bi potěkala pod geslom Očistimo Trzin pred praznikom, vanjo pa
bodo skušali pritegniti kar najširši krog ob-čanov. Organizacijo akcije naj bi prevzeli občinski svetniki, predvsem pa Odbor za okolje in proslor. Za akcijo bodo po vsej verjetnosti izbrali eno od sobot, na posebej določenih mestih v posameznih delih Trzina bi s po-močjo komunalne službe postavili zabojnike za zbiranje odpadkov, akcijo pa bi izrabili tako za čiščenje okolja, kot za druženje. Po akciji bi za vse udeležence pripravili piknik. Ob tem je treba povedali, da je Občina tudi pristopila k akciji Moja dežela - lepa, urejena
in čista. Da bi lažje uresničili ta náčrt, v občini že tečejo priprave za ustanovitev Turističnega društva Trzin, v Občini pa so si zadali cilj, da bi bil Trzin prijeten in ure-jen kraj, ki bi ga Ijudje radi obiskovali in to ne le zaradi gostiln in nočnih Iokalov.
RA28IT0 ZNAMENJE BOVO POSTAVILI NAZAJ
Lani je marsikoga prizadelo, ko je slišal, da je někdo z avtom razbil kužno znamenje, ki mu Trzinci pravimo Mackovo ali pa tudi mrliško znamenje v gornjem delu Trzina. Izvedeli smo, da je znamenje zdaj obnovljeno in da ga bodo v kratkem postavili na njegovo mesto. Restavracija oz. konzervacija znamenja niti ni tako poceni, vendar na Občini upajo, da bodo vsaj del sredstev dobili nazaj od zavaro-valnice, saj je bilo znamenje poš-kodovano v prometni nesreći.
zbor občanov, ki je presenetil
ton Peršak pa je zborovanje odločno vodil in nazadnje dosegel, da je šio vse pretežno po sprejetem dnevnem redu.
Najprej je představil delovanje občine in občinskega sveta v prvih mesecih po ustanovitvi. Naštel in představil je akte, ki jih je občinski svet že sprejel ali pa jih še sprejema, opisal je vsako-dnevne težave in vprašanja, s katerimi se občina srečuje, med drugim vprašanje širitve
plinarne. Představil je posamezne člane občinskega sveta in njihovo delo in orisal potek pogajanj za sklenitev delitvene bilance z občino Domžale.
Občani so, poleg tega, da so skušali začeti razpravo o T3, opozarjali na različne probleme, ki jih zaz-navajo v svojem okolju, še zlasti pa so poudarjali prometne težave v Trzinu. Nekateri so omenjali težave, ki so nastajale med pluženjem in od-stranjevanjem snega, zapadle-ga konec februarja. Pri naslednji točki je g. župan pojasnil zaplete, ki se pojavljajo v zvezi s financiranjem rekonstrukcije ceste M-10. Pojasnil je, da si bo občina prizadevala doseči kar najbolj ugodno rešitev, ob tem pa je povedal, da Trzin zdaj nima toliko denarja za plačilo gradnje obvoznice Trzina, kot ga zahte-vajo od naše občine. Razpravljavci so opozarjali, da posodobitev ceste M 10 ni le trzinski problem, slišati pa je bilo tudi vprašanja o tem, kako bodo uredili nekatera vprašanja, ki so povezana s posodabljanjem M 10, npr.: povezovalna cesta, kolesarska cesta, javna razsvetljava in drugo. Glede gradnje centra T3 smo slišali že večkrat izrečene pomisleke in
ponedeljek, 1. marca letos, je bil v dvorani KUD-a prvi občni zbor v novi občini Trzin. Nekateri so se ga kar bali, saj so posamezniki napovedovaii celo občinski udar, drugi so pričakovali oster prepir, spet tretji pa, da bomo ustavili gradnjo v T3. Sam potek zbora pa je potem marsikoga prijelno presenetil, saj se ni zgodilo nič pretresljivega in ni zasejal novih sovraštev. Zbor je bil dobro obiskan, čeprav je do željenih vsaj 5 % prebivalcev občine manjkalo še kar precej udeležencev. Župan Anton Peršak, ki je zbor vodil, je spretno krmaril med pastmi, sproti odgovarjal na
posamezna vprašanja in dosegel, da je vse polekalo na solidni ravni, pa čeprav se je srečanje zavleklo vse do polnoči. Morda je k temu pripomogel taktično dobro izbran vrstni red tem, ki so bile na dnevnem redu. Najbolj pereče vprašanje, usoda centra Trzina T 3, je bilo prihranje-no za predzadnjo točko, pred tisto obvezno točko - razno. Kako pomembno je za Trzince vprašanje ured-itve centra T3, je bilo mogoče raz-brati tudi po tem, da so različni razpravljavci skušali večkrat sprožili razpravo oT3, še predno naj bi ta problematika, v skladu s sprejetim dnevnim redom, prišla na vrsto. Župan An-
opozorila. Nekateri so se osredotočili predvsem na iskanje odgovorov na to, kje so bile narejene napake in kje smo bili Trzinci izigrani. Slišati je bilo zahteve po tem, da bi med Trzinci razpisali referendum o T3, vendar je župan pojasnil postopek in pogoje za sprožitev referenduma. Udeležence zborovanja je prepričeval, da vsi pogoji za razpis referenduma niso bili dani, vprašljivo pa je bilo tudi, kaj bi lahko z razpisom referenduma dosegli.
Pokazalo se je, da vsi udeleženci zborovanja niso soglasni glede gradnje T3 in nazadnje je bilo slišati nekaj zahtev, ki naj bi jih trzinska občina postavila izvajalcem T3. Razpravljavci so še zlasti opozarjali na vprašanje premajhnih zmogljivosti vrtca in šole, na potrebo po regulaciji Pšate, zahtevali pa so tudi, da investitorji zaradi zahte-vanega manjšega števila stanovanj na ob-
močju T3, ne zmanjšajo kakovosti gradnje objektov v T3. Zaradi dolgotrajnega zborovanja je okrog polnoči zagnanost razprav-ljavcev pojenjala in tako je župan zaključil z ugotovitvijo, da občinski svet pravzaprav lahko izoblikuje sporazum z izvajalci T3.
Miro Štebe Foto: Mojca Ručigaj
ODSEV _
brez cenzure - drugič
pS]a bralce Odseva se obračava s kratko analizo 7. točke 4. seje Občinskega sveta z dne 8. 3. 1999. V tej točki je Občinski svet prvič razpravljal o problematiki T-3 Center. Že pred sejo je bilo iz gradiva za 4. sejo občinskega sveta razvidno, da bo Občinski svet razpravljal o sporazumu med investitorji delà pozidave na območju T-3 Center Trzina in Občino Trzin. Predlagatelj sporazuma je župan Tone Peršak. Ker sva bila mnenja, da gradbeno dovoljenje, ki ga imajo Kraški zidar, Poteza in In. co. Invest zaradi odločbe ustavnega sodišča ni pravnomočno in bi podpis pred-laganega sporazuma bil zelo škodljiv za Trzin, sva za mnenje v zvezi s tem preko odvetnika zaprosila vlado Republike Slovenije - Službo za lokalno samoupravo. Ta je 5. 3. 1999 poslala na občino Trzin dopis št. 328/99, v katerem med drugim piše:
"Nesporno je, da je pravni naslednik občine Domžale novoustanovljena občina Trzin, ki jo odločitev ustavnega sodišča zavezuje, zato menimo, da morate pokreniti vse potrebno za vzpostavitev odločitve Ustavnega sodišča. Če se gradnja kljub odločitvi Ustavnega sodišča nadaljuje, mora župan občine ukrepati in o tem obvestiti pristojno inšpekcijo in Upravno enoto Domžale, če je ta v nasprotju z ustavno odločitvijo izdala gradbeno dovoljenje." To mnenje sva pred začetkom 4. seje razdelila vsem svetnikom. Župan je svetnikom povedal, da mnenje Službe za lokalno samoupravo ne velja (do danes služba ni poslala nobenega popravka ali drugačnega mnenja). Svetnikom je tudi povedal, da je govoril s tremi ustavnimi sodniki, ki so mnenja, da je gradbeno dovoljenje veljavno. Na mnenje ustavnih sodnikov se je med sejo že sklicevala tudi svetnica Stnrekarjeva, ki je povedala, da
odločitev Ustavnega sodišča po vsej verjet- ÁÁ^&tm I nosti ne bo v prid Trzi- U MjSSV U na. Že na začetku seje je župan opozoril svetnike, da naj sprejmejo na dnevni red seje predlagani sporazum, sicer se on s to zadevo ne bo več ukvarjal. Pod takimi pritiski je devet svetnikov sporazum podprlo, eden pa se je glasovanja vzdr-žal.
Dragi Trzinci!
Za Trzin se nam ni treba več bati! Naše vodstvo je tako sposobno, da že v naprej pozna odločitve Ustavnega sodišča, popravlja mnenje Vlade RS - Službe za lokalno samoupravo in brez referenduma pozna hotenja nas, Trzincev.
Romeo Podlogar
Peter Kralj
Občinski svet Občine Trzin ima končno vseh enajst članov. Na nadomestnih volitvah, ki so bile za IV. volilno enoto v nedel-jo, 14. marca 1999, je preprič-Ijivo zmagal triintridesetletni Romeo Podlogar, neodvisni kandidat skupine volivcev. Po pričakovanju volilna udeležba kljub lepi nedelji ali pa morda tudi zato, ni bila posebno velika
(24,7 %). Od 655 volilnih up-ravičencev jih je na volitve prišlo le 162. Romeo je zbral kar 50 glasov - 47 na nedeljskih volitvah in 3 na predhodnih. Svojega najresnejšega tekmeca, ki je bil že na prvih volitvah drugi po številu zbranih glasov, Braneta Lapa, kandidata LDS, je Romeo prehitel za skoraj 20 glasov, saj je g. Lap dobil 31 glasov. Tretje mesto je připadlo Šonji Majer
(SDS) z 28 zbranimi glasovi, le en glas manj, 27, pa je dobil kandidat Demokratov Slovenije Zdravko Grginič. Olga Nared (ZLSD) je dobila 16 glasov, Silvester Balis (SKD) pa 8. Z izvolitvijo neodvisnega kandidata se razmerje sil v občinskem svelu verjetno ne bo spremenilo, le da nekaleri v novem svetniku vidijo možnost opozicije. Romeo Podlogar, ki je zdaj najmlajši
trzinski svetnik, je pozornost sokrajanov najbolj pritegnil na občnih zborih, saj oslro naspro-tuje taki gradnji centra Trzina T3, kot je zamišljena. Romeo je še vedno član skupine občanov, ki nasprotujejo T3. Videli borno, v kolikšni meri bo lahko njegov glas vplival na usodo T3 in Trzina. Vsekakor mu želimo uspeš-no delo v vodstvu Občine.
M.Š.
CENTRALNO OGREVANJE IN VODOVODNO NAPELJAVO PRI NOVOGRADNJAH ALI ADAPTACIJAH IZDELAMO STROKOVNO IN PO ZELO UGODNIH CENAH.
POKUČITE PO TELEFONU.-
061/761-073
HTV SERVÍS
coms.p.
Ljubljanska 44, Tnin
telefon: 061 716 - 302 mobitel: 0609 644 - 121
Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, ■ audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
PROGRAMSKA ZASNOVA OBČINSKEGA GLASILA ODSEV j
V lelih 1977 in 1978 je v Trzinu izhajal časopis Odsev, decembra 1996 smo ga na pobudo ledanjega predsednika Svela KS Trzin Tonela Ipavca oživili. V letih 1997 in 1998 smo izdali po 9 rednih številk Odseva, v letu 1998 pa pred referendumom za ustanovitev lastne občine in pred lokálními volitvami še po eno izredno številko.
Odsev je letos postal uradno glasilo občine Trzin, Občinski svet pa je na marčevski seji sprejel programsko zasnovo glasila, ki jo zdaj objavljamo v celoti. Sama zasnova časopisa naj se za zdaj ne bi bistveno spreminjala od dosedanje, saj je ta med Ijudmi naletela na precejšnje odobravanje.
-	Odsev naj bi tako tudi vnaprej prinašai članke o aktualnih dogodkih v Trzinu. Člani uredništva bomo še naprej pisali o dogajanju v vodstvu kraja, o načrtih, ki so pomembni za razvoj občine in sploh za občane, opozarjali na poman-jkljivosti, mogoče na napake in tudi na želje občanov.
-	Odsev bo še naprej poročal o delu trzinskih društev, organizacij ter o vseh pomembnejših prireditvah v Trzinu.
-	Posebno pozornost bomo še vnaprej namenjali šoli, vrtcu in organizacijam ter tudi ustanovam verskih skupnosti. Odsev bo odseval dogajanja v teh treh ustanovah in skupnostih.
-	Se bomo predstavljali vidnejše Trzince, ki so se uveljavili na kulturnem, stro-kovnem, medijskem ali političnem področju. Želimo namreč, da bi se ljudje zavedali vrednosti sokrajanov in da bi vedeli, kakšni so potenciali Trzina.
-	Tudi v prihodnje bomo beležili zgodo-vinske podatke o našem kraju, objavljali pogovore s starimi Trzinci, ki se spom-injajo življenja v kraju nekoč. Pred poz-abo bi želeli rešiti spomin na nekatere dejavnosti in dogodke iz preteklosti in s tem skušali utrjevati zgodovinsko zavest med Trzinci.
-	Nekaj prostora v časopisu bomo tudi v prihodnje namenjali sprostitvi in zabav-nemu pisanju. To je še zlasti priljubljeno med mlajšimi bralci.
-	Ohraniti nameravamo rubriko črna kronika, ki jo pripravljamo skupaj s policisti Policijske postaje Domžale.
-	V Odsevu bomo tudi v prihodnje verjetno prisiljeni objavljati plačane reklamne članke. Prizadevali si bomo, da bi bili ti članki kar najbolj objektivni in da bi služili predvsem kot promocija posa-
meznih podjetij, njihove dejavnosti, v predvolilnem času pa bomo dajali možnost za objavljanje reklamnih oglasov tudi političnim stránkám, ob tem pa se bomo trudili, da bodo vse imele enake možnosti, seveda v skladu s prej na Občinskem svetu dogovorjenimi pravili.
SPREMEMBE:
-	Sredi glasila, kot posebno prilogo, objavljamo Uradni vestnik Občine Trzin z odlo-ki, sklepi, obvestili ipd. Občinskega sveta. Uredništvo Odseva se v vsebino teh strani ne vmešava, razen tehničnega urednika glede oblike posameznih pris-pevkov.
-	Takoj za uvodno stranjo smo prostor namenili županu, da po svoje komentira in pojasni perece dogajanje v občini, po možnosti pa bi radi odprli tudi rubriko Vprašanja za trzinskega župana, v kateri bi občani postavljali vprašanja o žanje žgočih zadevah, župan ali pristojni slro-kovnjaki za posamezno problematiko pa bi na to odgovarjali.
-	Kot že doslej, bomo novinarji Odseva tudi vnaprej poročali z najpomembnejših sej Občinskega sveta in njegovih komisij. Ne le v prilogi, ampak tudi drugje, pa še naprej objavljamo tudi čestitke, vabila in sporočila vodstva Občine.
-	Odsev je še naprej nestrankarski časopis, čeprav bomo objavljali tudi pogovore s posameznimi predstavniki strank, če bomo v uredništvu časopisa ocenili, da je primerno objaviti take pogovore. Poročali bomo tudi o posameznih strankarskih prireditvah, za katere bomo přecenili, da bi o njih morali biti obveščeni tudi drugi krajani.
Uredništvo Odseva je odprto tudi za druge predloge in nasvete glede vsebinske zasnove glasila.
IZHAJANJE IN DISTRIBUCIJA
Odsev naj bi bil še naprej mesečnik. V uredništvu smo pripravljeni izdati časopis tudi v juniju in juliju, v avgustu pa bi si privoščili počitnice, tako kot jih bo verjetno imel tudi Občinski svet. Pričakujemo pa, da bi bila junijska in julijska številka tanjša in tudi z manj reklamními oglasi. Poletje namreč ni primeren čas za oglaševanje (zbiranje oglasov).
Prizadevali si bomo, da bi Odsev (brez priloge) obsegal 28 ali 32 strani, kar je optimalno za bralca. Že doslej pa je bilo ta obseg zaradi dogajanj in sploh števila prispevkov težko vzdrževati. Nekaj številk je naraslo do 40 strani.
Zdaj smo naklado s 1.200 izvodov povećali na l .300, saj se je dogajalo, da vsi krajani niso dobili časopisa. Treba bi bilo na nek način priti do zanesljive ocene števila gos-podinjstev v Trzinu (verjetno so najbolj zanesljive ocene poštarjev), saj morajo zdaj uradno občinsko glasilo přejeti prav vse družine). Treba pa je računati, da Odsev pošiljamo tudi na več naslovov (sosednje občine, uredništva nekaterih novinarskih hiš in na naslove nekaterih podjetij, ki stalno oglašujejo), želeli pa bi ohraniti tudi nekaj primerkov za prihodnje rodove.
Prav zaradi tega, da bi z Odsevom dosegli vsako gospodinjstvo v občini, si prizadeva-mo, da bi raznašanje izboljšali, mogoče tudi s pomočjo pošte. To je včasih neugodno zaradi tiskárně, še zlasti ob praznikih in koncih tednov, saj časopise dobivamo iz tiskáme ob zelo nepredvidljivih časih.
UREDNIŠTVO
Število članov uredništva niha. Poleg glav-nega in odgovornega urednika ter tehničnega urednika imamo še nekaj stalnih članov V glavnem gre za mlade ljudi, ki povečini še obiskujejo šolo (največ srednješolci). Priza-devamo si pritegniti še nove člane v uredništvo, predvsem pa si želimo starejših, novinarsko že oblikovanih osebnosti. V Trzinu je več poklicnih novinarjev in študentov novinarstva, vendar nam doslej še ni uspelo pridobiti koga od njih. Med člani uredništva sta ludi dva sedanja občinska svetnika: Tone ipavec in jože Štih. Menimo, da to za koordinacijo z Občinskim svetom zadostuje, ob tem pa je uredništvo odprto za vse sugestije in tudi pisne in drugačne prispevke s strani občinskega vodstva.
Uredniški odbor se običajno sestane enkrat mesečno, po iziđu številke.
TRŽENJE
Največja težava, s katero se od vsega začetka ubadamo, je trženje. Vemo, da bi v občini lahko dobili več reklamnih oglasov, vendar nam za zdaj še ni uspelo pridobiti člověka, ki bi se trženja lotil resno. Trzinska podjetja, ki ne oglašajo v Odsevu, se precej bolj pogosto pojavljajo v sorodnih glasilih izven občine. Del njihovih oglasov bi prav gotovo lahko dobili tudi za Odsev Zdaj večino oglasov zbere glavni urednik, kateremu to vzame precej časa, zato priha-ja do zamud pri izhajanju časopisa (če ni zadosti reklam, je končni izkupiček časopisa lahko precej bolj neugoden). Z zbiran-jem oglasov se redno ukvarjata tudi Franci Banko in Jani Mušič, vsi drugi pa so odpo-
vedali, čeprav odstotek provizije, ki jo zbi-ralci oglasov dobijo, ni zanemarljiv. Želeli bi dobili kakega resnega, po možnosti ludi izkušenega propagandista, ki bi prevzel trženje. To delo pa bi bilo lahko tudi rešitev za kakega brezposelnega prebivalca Trzina.
STROŠKI
Člani uredništva ustvarjamo doma. Nima-mo skupnih uredniških prostorov, zato si vsak pomaga, kakor ve in zna. Tišti, ki imajo računalnike, pišejo nanje in uredniku prinašajo diskete, drugače pa urednik sam pretipkava in prepisuje tekste na svoj raču-nalnik. Imamo cenik novinarskega delà, ki je oblikovan po merilih, kakršne uporabl-jajo v podobnih novinarskih redakcijah, vendar je treba povedati, da so zaslužki pri tem relativno slabi in člani uredništva bolj ali manj delajo ljubiteljsko. Številnih tele-fonarjenj, izgubljenih prostih ur, kilometrov vožnje, izgubljenih živcev in neprespanih ur, honorarji, ki jih prejemamo, še zdaleč ne pokrijejo. Isto velja za delo fotografinj pri časopisu.
Uredništvo Odseva
! PRIDRUŽITE SE NAM! i
Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, I ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se I nam pridružijo! Trzin je neizmerna ' zakladnica najrazličnejših tem za S pisanje. Smo v preiornnem obdobju g za naš kraj, zato prispevajte kaj v njegovo zgodovino! Se zlasti vabi-S mo mlade, dinamične fante in dek-I leta, ki obvladajo pisanje na raču-nalniku.
i Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti I kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od 1 članov uredništva ali neposredno na g sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in viděli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti!
Vabljeni!
ZA TRZINCE CENEJSl ÛBISKi ARBÛRETUMA UÚLČJÍ PÛTÔK
Arboretum Voleji Potok je ena tistih izletniških točk, ki jo Trzinci poleg Dobena in Rašice najpogosteje izberejo za nedeljske izlete. To ni čudno, saj je obisk botaničnega vrta posebno do-živetje v vsakem letnem času, številni med nami pa so tudi ljubitelji lepega cvetja in sprehodov v naravo. Prav zaradi tega je pohvalno, da je tudi naša Občina sklenila poseben sporazum z Arboretumom, po katerem smo vsi občani Trzina upravičeni do cenejših letnih kart za vstop v park Voleji Potok. Letne karte, ki drugače veljajo 5.500,00 SIT, zdaj občani naše občine lahko dobijo za le 1.900,00 SIT. Letne karte veljajo tudi za vse prireditve v arboretumu. Sporazum pa omogoča brezplačen obisk VolČjega Potoka tudi skupinám učencev iz Osnovne šole Trzin. Letne karte bodo neprenosljive, vsebovale. bodo točne podatke o lastniku, opremljene pa bodo tudi s fotografija/m lastnikov. Uslužbenci Arboretuma bodo imeli pravico preverjati identite-to lastnikov letnih kart tako, da jih bodo lahko zaprosili tudi, da jim pokažejo še kakšen osebni dokument za identifikacijo. Tokratni sporazum bo veljal do 30. novembra letos, Občina Trzin pa bo v skladu s sporazumom Arboretumu naka-zala 140.000,00 SIT, kar je pravzaprav simbolična podpora ustanovi, kot je Arboretum Voleji Potok.
ti ' i * »-« i « « i »" ' " "_ : ,Ž. ---
W
<ŠŠ» m
m
m
m «j?
m
OBVESIILO
V skladu z dotočili Zakona o veterinarstvu pri izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999, bodo v mesecu aprilu čepili pse v občinah Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče. Za območje Trzina bo cepljenje 10. 4. 1999, in sicer:
•	med 13. in 14.30 uro za stari del Trzina pri domačiji Kecelj Ivana, Mengeška 19,
•	od 14.45 do 15.30 pa za novi Trzin pri hišici PD Onger na ulici Rašiške čete 4.
Za zamudnike bo cepljenje 15. 4. ob 12. uri za stari del Trzina, ob 13.30 pa za novi del.
Čepili bodo vse pse starejše od štirih mesecev, breje in doječe psice pa bodo čepili po odstavitvi mladićev.
Posamično celjenje je mogoče opraviti v Veterinarskem domu Domžale, Cesta tal-cev 10, vsak dan od 7.00 do 1.00 in od 17.00 do 18. ure, ob sobotah pa od 7.00 do 9.00.
NE POZABITE! PRIfMESITE S SEBOJ IZKAZNICO 0 CEPUENJU PSA
VI É I « >IJ i M Itiur« tu J I » 1 » I I I I > i
b -
□
a
u u
Komisija za občinska priznanja, proslave in promocijo občine v skladu s 8. členom Odloka o priznanjih Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, štev. 3/99) objavlja
za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Trzin v letu 1999
Na podlagi citiranega odloka v Občini Trzin razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASNEGA OBČANA
Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih delà in ustvarjalnosti prispevala k napredku Občine Trzin in širše skupnosti.
Naziv častnega občana ali občanke se lahko podeli tudi državljanu RS, ki ni občan Občine Trzin ali tujemu državljanu, ki je na katerem koli področju storil kaj zelo pomembnega za občino Trzin.
PLAKETE OBČINE TRZIN
Plaketa Občine Trzin se podeli občanom ali občankam Trzina, društvom, pravnim osebam, samostojnim podjetnikom ali obrtnikom s sedežem na območju Občine Trzin za pomembne prispevke k razvoju kraja oziroma občine ali za uspešno delo-vanje na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, izobraževalnem, športnem ali katerem koli drugem področju, ki je prispe-valo tudi k razvoju ali promociji kraja oziroma občine.
V skladu z odlokom občina v posameznem letu lahko podeli največ:
1	zlato plaketo
2	srebrni plaketi
3	bronaste plakete
NAGRADE OBČINE TRZIN
Nagrade Občine Trzin se podeli občanom ali občankam Občine Trzin, društvom, pravnim osebam, samostojnim podjetnikom ali obrtnikom s sedežem na območju Občine Trzin za enkratne dosežke ali za uspešno delo na gospodarskem, športnem ali katerem področju v zadnjih dveh letih.
Podeljene bodo največ tri nagrade, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Trzin.
Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkas-neje do vključno 15.04.1999 na naslov
OBČINSKI SVET OBČINE TRZIN TAJNIŠTVO OBČINSKEGA SVETA MENGEŠKA C. 9 1236 TRZIN
Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: točen naziv predlagatelja,
ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in ločen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagale za priznanje, vrsto priznanja,
podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo přispěli po roku, pri pripravi predloga za podelitev ne borno upoštevali.
RAZ PIS
Predsednik komisije Jože ŠTIH. I.r.
Ce naj presodimo zvok, moramo slišati en zvon ob drugem.
Nemški
Okus vina pozna, kdor ga je pil.
Nemški
Ljudje ne opazijo, če zadevaš marveč če zgrešiš.
Angleški
trzinke imajo več besede
^Trzin je ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki ima med člani občinskega vodstva kar 40 % světnic! S takšnim odstotkom izstopamo iz povprečja v državi, saj je povprečje na republiški ravni 11,9 % žensk med občinskimi svetnicami. Če pogledamo še malo naprej, pa je tudi to število že napredek, saj je v državnem zboru samo 7,6 % žensk.
Pa ne govorimo proti moškim, saj svet brez njih prav tako ne more obstajati. Vendar po dosedanjih analizah, če se ne oziramo čez mejo, ampak ostanemo na slovenskem oze-mlju, lahko pridemo do drastičnih ugotovi-tev:
- v parlamentarnom obdobju 1992 - 1996 je bilo v slovenskem parlamentu 11 % poslank, ki so posredovale 25 % vseh predlogov, njihove razprave so bile bistveno krajše kot razprave njihovih moških kole-gov, področja delovanja pa so zajemala predvsem: socialo, družino, ženska vprašanja, šolstvo, kulturo, torej vprašanja, ki so resnično del vsakdanjega življenja.
\l Občini Trzin že deluje nekaj odborov in komisij za posamezna delovna področja. V prihodnjih številkah bomo začeli predstavljati posamezne člane občinskega sveta in delovna telesa, ki jih votlijo ali v katerih delujejo. Ze zdaj pa predstavljamo del dejavnosti in náčrte občinskega Odbora za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev, ki ga vodi Marija Hojnik. Treba je reči, da je odbor kar resno zagra-bil za delo in da se sestanki kar vrstijo, člani odbora pa so se povezali tudi z vodstvi posameznih društev v Trzinu in z njimi že dokaj ustvarjalno sodelujejo. Marija Hojnik
(Vir inlormacij: Valerija Brenik, diplomska naloga na fakulteti za sociálně vede in novinarstvo)
Tudi za to, predvsem pa zato, da ženske lahko same zastopamo svoja mnenja, ker jih zaradi drugačnosti spola vidimo drugače, se ženske organizacije skupaj z URADOM ZA ŽENSKO POLITIKO PRI VLADI trudimo premakniti vsaj mnenja volivk v tej smeri, da bi volile ženske. Saj ženski del prebivalstva Slovenije celo presega 50 % in s 7 % poslank v parlamentu seveda ni enakopravno za-stopan.
Kdo odpira problem spremembe časa obra-tovanja vrtcev? Pri današnjem evropskem času poslovanja in prometnih razmerah je velika umetnost na primer priti iz Ljubljane pravočasno do 16. ure po otroke v vrtec, posebno za starše, ki nimajo delovnega mesta v bližini vrtca.
Kako so v parlamentu zastopane ženske, ki delajo v raznih tovarnah in trgovinah, ko jim delodajalci spreminjajo delovni čas od danes do jutri in grozijo s prenehanjem delovnega razmerja, v kolikor bi se sploh upale kako-
je strnila nekaj najpomembnejših dejavnosti, s katerimi so se ali se prav zdaj ukvarjajo, zapisala pa je tudi nekaj nalog in načrtov, ki jih še čakajo:
AKTIVNOSTI:
<■ Koordinacija predlogov Proračuna
Občine Trzin za leto 1999 *» Predlog Občinskemu svetu Občine Trzin o ureditvi šolskega okoliša med obči-nami Trzin, Domžale in Mengeš
•	Izdelava predloga za podaljšanje mandata članom Sveta šole Trzin do izteka mandata
•	Izdelava predloga o pripravi analize na področju šolajočih se otrok v občini Trzin
•	Imenovanje predstavnika občine Trzin v Sklad RS za Ijubiteljske in kulturne dejavnosti
•	Aktivnosti, da ot-roški vrtec v Trzinu postane samostojna ustanova
•	Aktivnosti pri or-
rkoli ugovarjati? Kaj je z njihovimi otroki? Ali jih medtem vzgajajo možje? Ali pa so prepuščeni sami sebi in ulici? Tako je Urad za žensko politiko pri vladi v četrtek, 18.2.1999 v Domžalah pod pokroviteljstvom Županje Cvete Zalokar Oražem organiziral srečanje občinskih in mestnih světnic občin Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravce, Trbov-Ije, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi. V svetih naštetih občin sodeluje 45 světnic iz različnih strank.
Iz Trzina sva se srečanja udeležili Branimira Šebela (LDS) in Lilijana Smrekar (ZLSD). Predlogi za nadaljnje delo so bili kar precej konkretni in sklenile smo, da si bomo medsebojno dajale podporo, se posvetovale in si izmenjavale pozitivne izkušnje, ki jih bomo lahko koristno uporabljale tudi na svojem področju.
Lilijana Smrekar
ganizaciji prireditev ob občinskem prazniku (15. maj) KAJ NAS ČAKA V PRIHODNJE:
•	Izdelava predloga Pravilnika o stipendiranju
•	Izdelava ocene stanja na področju problematike mladih v občini Trzin Priprava akta o socialnih ukrepih v občini Trzin
•	Celovita priprava strategije razvoja občine na področju družbenih dejavnosti, sociale in društev
KAJ SE USTANAVLJA:
V	teku je ustanavljanje turističnega društva občine Trzin
OGLAS
V	prejšnji številki Odseva smo vas seznanili s problematiko otroškega vrtca v Trzinu. Za pridobitev statusa samostojne ustanove in zaradi potreb iščemo začasno rešitev, in sicer nájem treh večjih prostorov s sanita-rijami, v katerih bi vrtec opravljal svojo dejavnost.
Ce razpolagate s takimi prostori in jih na-meravate oddati, sporočite to na Občino Trzin ali pa neposredno v vrtec.
fiVTOLIČfiRSTVO
ZVONE VIDMfiR
Habatova 7 b 1236 Trzin
061/ 714 - 503
ODBOR OBČINSKEGA SVETA TRZIN ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, SOCIÁLNO DELO IN DEJAVNOST DRUŠTEV SE PREDSTAVLJA
MARINKA OBLAK:
VES ČAS MOJEGA ZEMEUSKEGA BIVANJA BOM MATI IN ŽENA ...
Gospa Ma-rinka, ali ste bili kdaj zaposleni ali je v vašem življenju glavni poklic prav vzga-janje otrok? Po osnovni šoli sem se
I__' . ~1 hotela vpisati
na vzgojite-Ijsko šolo, pa
mi ni uspelo. Starši so se namreč tako bali zame, da so me dali v sosednjo vas učit za moškega krojača. Potem sem bila sedem lel zaposlena v trgovini kot prodajalka in kot pomoč pri popravilu oblačil. Po rojstvu tretjega otroka pa sem opravljala samo še delo matere in žene.
Kako pa při vzgoji otrok pomaga vaš mož?
Trudi se po svojih najboljših močeh, sicer pa Bogu hvala, da mi je dal takega moža, ki potrpežljivo prenaša včasih kar čudno nar-avo svoje žene.
Včasih nastane v našem domu prostorska stiska. Pa je ob neki taki priliki naš oči povedal: "Če je družinica besna, je še tako velika hišica lahko pretesna!"
Ste tudi rejnica in varuška. Kako to, da ste se pri šestih otrocih odločili še enega vzetí v rejo?
Gospa Marinka Oblak si zasluži naslov mame z velikim M. Na svet ji je privekalo šest otrok in vse ljubi enako, pa vendar vsakega drugače. Poleg tega je pred kratkim sprejela v rejo malega Marjana, njena želja pa je, da bi v rejo sprejela še kakšno punčko. Nikoli tudi ne odkloní varuštva sosedovih, prijateljičinih otrok in
Če se komu zdi, da je naša družina nekaj posebnega zaradi malo večjega števila otrok, potem je to zmota. Vsak člověk je nekaj posebnega in tudi vsaka družina je nekaj posebnega, pa če ima šest otrok ali pa enega
Zavedam se, da bom ves čas svojega ze-meljskega bivanja mati in žena. Rejništvo in varstvo pa ni nič dokončnega. To sta samo dve od mojih "neštetih" oblik iskanja BOŽJE VOLJE. Apostol Pavel pravi: "Preizku-šajte - in kar je dobrega, ohranite." Nekateri so govorili, da se ne izplača ukvarjati se s takim bremenom, kot je rejništvo. Denarja res ni veliko, izkušnje za mojo dušo in za našo družino so pa zelo bogate.
Ste kdaj Imeli kakšne težave ali probleme? Kako ste odreagirali?
Težave, problemi, trpljenje - to so neizo-gibni spremljevalci nas vseh. Modrost je samo v tem, ali trpimo v "prazno" in lako iz dneva v dan, iz leta v lelo ponavljamo svoje slabosti ali pa vzamemo trpljenje kot enega najdragocenejših učiteljev za spoznavanje smisla življenja.
Naj končam z besedami naše Katke, ki je trenutno v Ameriki kot varuška štirim otročič-kom. Na hrbtni strani pisemske ovojnice je bilo napisano: "Kadar sije sonce, uživam v vsej krasoti, kadar so nevihte, se krepim!"
Pogovarjala se je Mateja Erčulj
Kako potem izgleda vaš delovni dan?
Navadila sem se zjutraj začeti z molitvijo, potem pa skušam ves dan živeti trenutke. Pisano je: "Dovolj je dnevu lastna teža." No, jaz otroke vzgajam, da je treba z modrostjo vključiti še pregovor Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes!
Kako pa je s financami? Ali vam mogoče pomaga kaka organizacija (npr.: RK, Karitas)?
Pred dvema letoma so se začele v podjetju, kjer je zaposlen mož, precejšnje težave, tako da je nekajkrat izostal tudi osebni dohodek.
Primorani smo bili iskati pomoč pri socialni službi v Domžalah. Do lanske jeseni smo dobivali mesečni denarni dodatek, občina pa je plačala šoinino za glasbeno šolo. V glasbenem ateljeju Tartini smo bili na začetku krize deležni izrednega razumevan-ja saj smo imeli eno leto brezplačno poučevanje.
Ne pomagajo pa samo ustanove in organizacije. Moja vera v pozitivnost priteguje tudi vsakdanje dobrolnike - sorodnike, prijatelje, znance, sosede, ki bi se jim tudi tako rada zahvalila.
Kje črpate življenjsko energijo, moč ?
Nisem sama "kriva", da obstajam. Torej - NEKDO, Kl JE, je hotel, da SEM TUDI JAZ. Zato se zavedam, da ni potrebno storiti več, kot zmo-rem. Tisto, kar je več, izročam NJEMU.
Kakšna sta vaša življenjska filozofija in pogled na materinstvo?
Na svoji poti sem imela prilike spoz-navati različne vrste duhovnosti. Ugotovila sem, da imajo vse isti cilj - živeti v ljubezni z vsem stvarstvom, v vsakem člověku spoznati božjega glasnika, biti vsakemu oče, mati, sestra, bral.
Vaša družina je znana tudi kot glasbeno nadar-jena družina. Kaj vpliva na vaše veselje do glasbe (ali je to morda še ljubezen iz ot rošt va)? Glasbo ima v sebi vsak člověk. Če pa je to v naši družini malo bolj poudar-jeno, pa bo najbrž držalo pravilo dednosti, saj sta bila moj oče in dedek vaška godca.
Kaj praznujete, 8. marec (dan žena) ali 25. marec (materinski dan) ali kar oba?
Otroci in mož vedno pripravijo kakšno pozornosl, sicer pa imam sama za največji praznik spo-znanje, kadar v sebi začutim, da sem stopila za eno stopnič-ko bliže k mojemu notranjemu VODNIKU.
adam in eva oblak:
MLADA VIOLINISTA IZ DRUŽINE OBLAK
V prejšnji številki Odseva smo predstavili mladi par: Sašo Ručigaj in Uroša Kurenta, ki nastopata in skupaj pojeta na prireditvah v Trzinu, tokrat pa smo za sogovornika izbrali sestro in brata Evo in Adama Oblak, ki imata za sabo že kar nekaj skupnih nastopov in sta stalna gosta većine kulturnih prireditev v našem kraju.
I rav na začetku tega je pravljica. Ciganka Sora in cigaň Janoš sta se imela zelo rada, vendar je bila Sora vedno žalost-na. Želela si je sina, ki ne bi bil črn kot cigan, ampak modrih oči in svetlih las ter bi imel dobrega prijatelja. Odšla je k vili in ji zaupala svoje želje. Vila ji je želje izpolnila in Sora je dobila sina Tibora. Ta je kmalu dobil najboijšega prijatelja - osla. Skupaj sta odšla v svet, kjer je Tibor srečal žalost-no kraljično Jolando. Oče naj bi jo dal za ženo tistemu, ki bo pokazal nekaj, kar še ni bilo na svetu. Tibor je na pomoč poklical vilo, ki mu je zaupala, kaj še ni bilo na svetu. "V košari je škatla iz rožnatega lesa in palica." Spomnila se je nekaj veselega 1er se zasmejala v škatlo in nekaj žalost-nega ter v škatlo zajokala. Ko je bila škatla polna smeha in joka, je Tiborju naročila, naj oslu spuli nekaj dlak in jih napne na palico, nekaj svojih zlatih kodrov pa naj napne na škatlo in zaigra. V sobi je milo zazvenelo. Ko je kralj slišal melodijo, je dal svojo hčer jolando Tiborju za ženo. Tako nam pač od tistih ču-dežnih časov do današnjega dne vselej zastane sapa poskoči srce, ko se violina ...
(Nekaj, česar še ni bilo; po radijski igri Ludvika Aške-nazija)
Zakaj in kdaj...?
Eva: V času male šole, sem z mamico večkrat posremila ___ sestro Ano v glasbeno šolo v —' Mengeš, kjer se je učila kita-ro. Takrat me je njen profesor vprašal, kateri inštrument bom igrala. Nasmehnila sem se in ostala tiho, on pa je iz omare vzel majhno violino in mi jo postavil pod brado. Se isti dan sem jo odnesla domov in začele so se moje prve ure učenja in vađenja. Tako me je mamica spremljala in stala ob sirani dve leti. Potem je v družino prišla huda bolezen in šesti član družine, Lojzi. Mami me ni več zmogla voziti na učne ure. Ko je to zvedel profesor, je le zmajal z glavo in je večkrat ponovil, da je to velika
škoda zame. Mami pa je dodala, da bom z violino nadaljevala, ko bom starejša. Minilo je eno leto in začela sem prositi, da bi znova začela. Tako sem v drugi polovici 4. razreda dobila mamin odgovor: "V redu, ponovno te bom vpisala v glasbeno šolo, vendar boš morala za vse čim bolj poskrbeti sama." Nato sem preko svoje sestrične spoznala Glas-beni atelje Tartini v Ljubljani kjer vse do danes od vseh prejemam veliko Ijubeče pozornosti. Tako mi je z njihovim izrednim pristo-pom končno uspelo. Zdaj konču-jem šesti razred nižje glasbene šole.
Adam: Tudi mene je navdušila sestra Ana. Z mami sva se změnila, da bom igral čelo, kljub temu da sem tudi jaz hotel igrati violino. Ta inštrument mi je bil všeč, ker sem zelo veliko poslušal Evo in vedno se zgledujem po starejših. Mami se je vdala in zdaj že tri leta in pol igram violino.
Razlika med kitaro in violino ...?
Violino je težje igrati kot kitaro. Kitara ima položaje tonov ločene s prečko, violina pa ne. Pri njej moraš zelo paziti na intonacijo in čist ton. In ko igraš violino, je priporočljivo, da stojiš.
Kako je s skladbami, ki jih igrata?
Adam: Vsakič, ko dobim novo skladbo, jo vzljubim ... Enkrat pa sem celo napisal par pesmi, kljub temu da nisem ravno tip za to. Eva: ... ko pa jo moraš dolgo vaditi, pa ti počasi ni več zelo pri srcu. Zelo rada pa tudi sama skladam. Dostikrat imamo za nalogo, da napišemo neko skladbo, vendar za klavir. V prejšnjih dneh pa sem napisala tudi nekaj not za violino.
Nastopi ...?
Adam: Na tekmovanju še nisem bil. Profesor mi je rekel, da se

moram še malo bolj potruditi. Eva: Na tekmovanju sem bila že trikrat, vendar brez posebnih uspehov, razen lánsko leto v Italiji, ko sem od neke starejše gospe dobila denarno nagrado, ker je měnila, da zelo dobro igram. Dvakrat sem tekmovaia v Italiji in enkrat pri nas. Problem je v tem, da sem toliko stara, da pridem ravno v kategorijo za starejše. Drugače pa sva skupaj že igrala v šoli, posamezno v Cankarjevem domu, filharmoniji, Postojni, Domžalah, Zagorju in Trbovljah. Moram reči, da na nastopih zaradi treme nekoliko slabše igrava. Sedaj pa mi je profesorica predlagala, da bi imela svoj končni nastop in s tem bi končala nižjo šolo.
Idoli...?
Eva: Zgledujem se po profesorici. Drugače pa mi je všeč Nigel Kennedy, na-jboljši skladatelj pa je A. Vivaldi. Adam: Če vidim kakšnega profesionalca in če mi je na njem kaj všeč, to posnemam
Pa drugače ...?
Eva: Hodim v 8. razred v Trzinu. Če ne bi igrala violine, bi si želela igrati bobne. Sedaj je pred menoj velika odločitev: srednja šola. Vpisala sem se na Srednjo wal-dorfsko šolo - gimnazijo v Ljubljani. Nekoč pa si želim igrati v orkestru. Drugače pa hodim tudi na Hip-hop in se učim fran-coščino.
Adam: Hodim v peti razred in na strelske vaje. Kaj bom, ko bom velik, še ne vem, včasih pa sem si želel, da bi bil tako kot očka kamionist.
Kaj pa fantje oz. punce?
Eva: Jaz bi imela za fanta črnca, ampak tistega, ki je zares čisto črn. Adam: Jaz pa sem bil že dvakrat poročen s Saro in enkrat z Eriko.
Urša Mandeljc
prihod velike noći
IBliža se velika noć, najpomembnejši praznik kristjanov, ki ga bo praznovala tudi velika većina Trzincev. Praznovanje se bo pravzaprav začelo že po postnem obdobju, s cvetno nedeljo. Tislo nedeljo verniki pri-hajajo v cerkev k maši z oljčnimi vejicami in butaricami, žegni, kot jim rečemo v Trzinu. Včasih so butarice izdelovali tudi v Trzinu, trzinski fantje pa so tekmovali, kdo bo imel večji žegen, poredneži pa tudi, kdo bo drugim z butarice pořezal več jabolk in pomaranč. Alarsikdo misli, da je na cvetno nedelje najpomembnejši blagoslov oljčnih vej in drugega zelenja, vendar je v ospredju bogoslužja cvetne nedelje procesija s tem zelenjem v čast Kristusa kralja. S tem se verniki spominjajo veličastnega prihoda Kristusa v Jeruzalem, kjer ga je kasneje čakalo trpljenje, smrt in vstajenje. Blagoslovljene oljke in žegne verniki doma spošt-Ijivo hranijo do drugega leta in jih največkrat zataknejo kam pod streho, tako da svoje domove simbolično zaščitijo pred nesrećo.
Osrednji del praznovanja velike noći pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota. To so trije dnevi Krislusovega trpljenja in vstajenja, bogos-
lužje pa skuša v teh dneh kar najbolj ponazoriti do-godke zadnjih dni Krislusovega življenja na Zemlji. Sveto velikonočno tridnevje se začne z večerno mašo na veliki četrtek in sklene z drugimi večerni-cami v nedeljo. Ta praznik vsak doživlja po svoje, vsi pa se strinjamo, da gre za lep družinski praznik, ki lahko po svoje vpliva k boljšim odnosom in prijetnejšemu skupnemu življenju v družinah. To je praznik pirhov ali pisanic, drobnih daril in cvetja. Velika noć nas spod-buja k razmišljanju o smrti, vrednotah življenja, zmagi svetlobe nad temo, o odrešen-ju ...
V tem prazniku je zbranih tudi veliko lepili narodnih običajev, narodnega bogastva, saj so naši predniki skušali svoj največji in na-jsvetejši praznik kar najbolj slavnostno obeležiti. Tudi v Trzinu se je ohranilo nekaj velikonočnih navad, vendar vztrajno izginjajo v pozabo, nadomeščajo pa jih velikonoční zajčki in velikánská čokoladna jajčka z zahoda in iz drugih kultur.
Trzinskega župnika, gospoda Pavla Krta,
smo poprosili, da nam nekoliko podrobneje pojasni pomen praznika za krist-jane in dogajanja v njego-vem času:
VELIKJ ČETRTEK
je spomin Jézusové zadnje večerje, s katero je vzpos-tavil sv. evharistijo in sveto mašniško posvećenje. Pri zadnji večerji nam je Kristus dal poseben dar, ki naj bi nas spominjal na njegovo veliko ljubezen in bi mogli po njem vsi ljudje vseh časov prejemati polnost ljubezni in življenja. Po evharistiji sega Kristusovo odrešenje v življenje vseh ljudi vseh časov in krajev zgodovine. Ob 19. uri je sveta maša in simboličen přenos svetega rešnjega telesa v ječo.
VELIKI PETEK
Na ta dan se spominjamo in obhajamo ter doživljamo Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Do Jézusové smrti je bil smisel trpljenja zakrit človeškim očem. Jezusovo predanost Očetu in ljubezni do nas, ki doseže svoj višek v daritvi na križu, pa odkriva skrivnost trpljenja. Vabi nas, da se v težkih urah ozremo na križ, ki daje smisel našemu življenju, trpljenju in smrti. "Tvoj križ častimo, Gospod, in tvoje sveto vstajenje hvalimo in poveličujemo, zakaj, glej, zaradi križa je prišlo veselje na ves svet."
Ob 19. uri obredi velikega petka. VELIKA SOBOTA
Cerkev se mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje o njegovem trpljenju in smrti Spominja se tudi, da je šel v kraljestvo mrtvih in pravičnim oznanil odrešenje. Ob 19. uri slavje luči. Ogenj, sveča, veliko-nočna hvalnica, prošnje, krstno bogoslužje.
VELIKA NOČ
Po končanih dneh Krislusovega trpljenja doživljamo veselje velike nedelje. Grob je odprt. Gospod ne leži več v njem, zavil v mrlvaški prt. Gospod živi! Veselje velike noći izvira iz nove navzočnosti vstalega Kristusa, ki svojim podeljuje Svetega duha, da ostane z njimi.
Blagoslov ognja:
Velika sobota ob 7. uri in 19. uri.
Blagoslov jedil:
Velika sobota ob 11., 14., 15., 16. in 17.

BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
uri.
J
I^akorkoli že, hoćeš nočeš, priznati moramo, da tudi v Trzin prihaja, pa čeprav malo sramežljivo, pomlad. Ah, da, da, pomlad, moje drage dame in gospodje. Prav povsod jo lahko že čutimo. In ko se sprehajate z roko v roki v dvoje ob čudovitih obronkih prelepih trzinskih gozdičkov, ste zagotovo že tudi opazili prvi teloh, zvonček, polivinilasto vrečko ... in če že niste zaznali naravnih znanilcev pomladi, pa prav gotovo niti slučajno niste mogli zgrešiti rasti zgradb za osnovno šolo. Tam, kjer so bili še pred kratkim veliki zeleni travniki, sedaj brnijo stroji. In spomnim se besed našega dragega predsednika, ko je dejal, da ne bo nikoli več tako kot je bilo. In sedaj tudi jaz ne vem več, ali je to dobro ali slabo. Kdo ve! In mimogrede: imeli smo tudi prvi zbor občanov. Ne, ne, ne boste me, ne bom ga komentiral. Samo toliko, da sem vam osvěžil spomin, to pa že moram narediti, saj veste, da ne morem iz svoje kože.
Občutek imam, da se stvari s pomladjo umirjajo in tudi v KUD-u na videz zgleda vse tako, kot da miruje. Pa vendar ni tako. Urša intenzivno delà z mladimi iz osnovne šole in to za proslavo, in to za materinski dan. Skupaj z Mirjam pa sta tudi bili med zimskimi počitnicami na gledališkem semi-narju, ki ga je organizirala bivša zveza Kulturnih organizacij Slovenije ali sedanji Sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti. Torej, punci sta navdušeni, ni kaj. Zadeva je že morala biti res na nivoju, saj je organizator teh dejavnosti naš prvak trzinskega gledališča in sedaj že gospod, Franci Cotman - Coto. In mogoče vas tudi zanima, kaj delà s štiri do petmetrsko žirafo Andrej? Je bolje, da vprašate njega, saj veste, kako je z umet-"iki. To so čudaki. Mogoče mu bo v pomoć, ko bo režiral občinsko proslavo, ki bo 15. maja. In ne boste verjeli, iz zimskega spanja se je prebudil tudi teater Cizamo, Kajti med tem ko vi prebirate te vestičke, moje drage dame in gospodje, je Cizamo ® odigral prvo spomladansko predstavo v Logatcu. Naša sezona se je s tem tudi uradno odprla. Zopet bomo skozi celo leto brisali prah z ulic, kar pa sploh ni tako slabo, saj mora nekdo delati tudi to. In če
vestičke izpod žarometov
pri tem razveseljujemo mimoidoče naključne gledalce, smo lahko resnično zadovoljni. Seveda pa se bodo dogajale v KUD-u tudi druge aktivnosti, predvsem gospodarske. Dotrajano peč za centralno kurjavo bomo zamenjali z novo, in to kombinirano - olje, plin, kajti ne bi radi, da nam peč prične spuščati in da bi zopet imeli poplavo v kletnih prostorih. Voda, ki nam je pred leti zalila pododrje, je uničila skoraj vse gledališke kostume, katere so pridobile že generacije pred nami z velikim trudom. Menjali bomo tudi (samo en del) zavěs na odru, tako da bodo enotne (črne) barve in da se končno rešimo že prav nagnusno grđih oranžnih. Le kdo si je izmislil tako barvo? S tem pa z deli še ne bomo končali, kajti v mislih imamo še en projektek: garderobne omare. Seveda če bo dovolj denarja za strica mizarja. Bomo videli.
Sva se pa z našim tajnikom društva, To-mažem, prav danes, ko pišem vrstice, pogovarjala po telefonu še o naslednjih nujnih delih, ki so potrebni, da bi se jih lotili, vendar pa bodo na žalost morala počakati na naslednje leto. No, sicer pa sva bila oba enotnega mnenja, da bo v letu 2000 dvorana ter vsi ostali prostori KUD-a potrebni najprej temeljitega pleskanja, barvanja... Toliko o tem, da boste vedeli, da smo tudi mi pravi Slovenci in da delamo, da se pogovar-jamo o delu, planiramo kot veliki in sploh se
obnašamo sila resno ... in današnje vestičke so bolj primerne za Delovo prilogo "Delo in dom" kot pa Izpod žarometov. Ampak, drage dame in gospodje, tega smo se največ naučili od naših preljubih sose-dov, Avstrijcev in njihovih polbratcev, Nem-cev. Oni so nas učili in zelo dobro so vedeli, zakaj. Skozi stoletja in stoletja smo se jim odzivali s ponižnostjo in seveda predvsem s pridnostjo. Z vrlinami, ki izkoriščevalcu vedno pride najbolj prav ... In tako je tudi sedaj. Zmeraj smo v nepraveni času na neprávem mestu. Svojo državo imamo ravno v tistem trenutku (obdobju), ko kapital najbolj agresivno podira vse meje. Le kdo še kupuje domačo robo? Tuje je pa ja boljše! In seveda "cenejše". Dokler ne sesuje domačih izdelovalcev. Mimogrede, drage dame in gospodje, tište, ki to še niste storili, čakajo prijavnice k ustnem izpitu iz prve lekcije Govorimo nemško v vseh Sparovih in Baumaksovih trgovinah. Držim pesti za vas. In prosim, da poveste vsem, ki jih poznate, kakšno sramoto nam je naredila gospa Marjanca. Včeraj je kupila v trgovini Gorenjka čokolado.
Seveda pa kot vedno vsem, ki ste se prebili do konca tega članka, lep gledališki pozdrav
Jože Štih
ŤOJfy UtVmft OXNWá
Umetnost nastane v človeški
nepopolnosti,
zato teži k popolnosti.
I. Brnčič
Februar je bil za naše ustvarjalce kar pester: nekaj nastopov v živo, koncerti v Pivki, na Metelkovi in na Ilovi Gori pri Grosuplju, pus-tovanje in pobiranje nagrad ... V prejšnji številki smo napovedovaii novo predstavo v domaćem kudu konec marca -priprave nanjo so se že začele (36 sedežev je do tega trenutka že rezerviranih), ugledni gostje in slavnostni govornik prav v teh dneli potrjujejo svoj prihod. A kot zanalašč je prišlo povabilo organizatorjev filmskega festivala iz sosednje države (»material« s točno določeno temo mora biti tam do aprila), tako da bo, žal, ta za nekatere že kar težko pričakovana prireditev nared konec prihodnjega ineseca. Več o vsem skupaj prihodnjič.
TOAiv mm - Kumilo UUUEM
Utrinek s koncerta na Ilovi Gori: Tony Utvara se je razvajenemu občinstvu usedel v srce s pesmijo. po kateri smo vas spraševali v prejšnji številki.
i mamice, babice, tete ... 1
Na materinski dan,
25. marca, ste ob 19. uri
tř* vabljene na prireditev v domače giedališče. P ^
Otroci smo samo za vas pripravili recitacije, pesmi in ples.
Medse smo povabili tudi cerkveni mladinski pevski zbor.
za dan zena literarno srečanje s pisateljico iz sosednje, depale vasi
Pisateljiea Breda Smolnikar, doma v Depali vasi, nas je, žerjavčke iz Društva upokojencev Trzin, za 8 marec povabila na srečanje, kjer smo hkrati z njo spoznali tudi njeno prozo Veni, da že dolgo dolgo .. ni bilo v naši vasi literarnega večera, zato smo Trzinci vabilo z veseljem sprejeli in okrog 18. ure smo pričeli prihajati v avlo naše šole.
Skrbno in okusno pripravljena dvorana
Ko smo vstopili, je bila avla prava paša za oči. Dajala je videz svečanosti, polna rož, lepo pogrnjenih miz, na njih sladké dobrote, narejene pri dobrih, pridnih gospod-injah Trzina in Depale vasi, seveda tudi pri pisateljici sami.
Ob vživetju v lepi prostor smo začeli drug drugega pozdravljati, se veseliti snidenja, ki je bilo v zadnjem času le bežno, morda v "Mercatorju". Tu pa si srečal dragega bližnjega, malo oddaljenega soseda, rekel besede, kot v starih dobrih časih, ko smo v Trzinu gradili, ko so naši otroci odraščali,
ko še nismo bili "žerjavčki". Bilo je prekrasno, čudovito, smo govorili. Posebno so bili veseli tišti Trzinci, ki so spoznali v pisateljici svojo bivšo šošolko iz najnižjih razredov osnovne šole. Prepustili smo se času obujanja preteklosti, saj jo imamo na pretek zaradi doživetij in dočakanih pomladi.
Poslušalci smo obmolknili
Pisateljiea je prekinila naše začudenje ob snidenju, nas pozdravila in se zahvalila za množični obisk. Predstavila je pevko Jožico Kališnik in pri-čela je čitati odlomke iz svojih proznih del, tudi iz zadnje
knjige, ki nosi naslov "Ko se tam gori olistajo breze." Obiskovalci smo utihnili. Pisateljiea je brala prvi odlomek. Bili smo tihi, molčeči, v pričakovanju, kako se bo zgodba razvila. Pisateljiea je zaključila, njen žametni glas je utihnil. Mi smo ploskali, ploskali ...
Pela je vsa dvorana
Takrat se je dvignila pev-ka, se predstavila in nam povedala, da bo ona pela naprej, izbirala pesmi, mi, obiskovalci, pa jo bomo spremljali. Zagotovila je, da bo pela samo slovenske narodne pesmi, torej pesmi, ki nam jih je pela mati. Zazvenel je glas pevke v pesmi "Pri farni cerkvici," nadalje čudovita "Rože je na vrtu plela," pa "Venite rože moje," itd. itd. ... Pevka ni pozabila niti na našo lepo pesem "Mi, Slovenci, vinca ne prodamo." Vsa dvorana je pela ... Tako je bilo po prvem odlomku iz proze, pri drugem ... pri tretjem itd. Ob prebiranju zgodb je dvorano zajela tišina, ki je šepe-tala. Bili smo tihi, tihi. Pisateljico in pevko srno nagradili s plos-kanjem.
Na koncu nam je draga pisateljiea prečitala še nekaj šaljivega iz svoje pripovedne proze. Razvedrila nas je, nam na ustnice položila smeh, mi smo ji vračali odkrito ploskanje. Gospa Breda Smolnikar nam je skupaj s pevko Jožico Kališnik zaželela lepo praznovanje osmega marca, praznika žena. Pevka je zapela pesem "Mamica je kakor zarja" in mi, obiskovalci, smo bučno zaploskali in zapeli. Vem, da je pisateljiea iz sosednje vasi začu-tila, da smo Trzinci zadovoljni in hvaležni za pod a rj en i literarni večer, popestren s prelepim petjem. Vendar se v imenu žer-javčkov še enkrat zahvaljujem za vse, kar nam je nudila gospa Breda Smolnikar. Zame je bil večer nepozaben. Spoznala sem, da je lepo
imeti v sosednji vasi literarni talent, tak kot je ga. Breda Smolnikar, in srečna sem, da živim v vasi Trzin, ki meji na Depalo vas,
domačo vas pisateljice, avtorice osmih knj-'g-
Zahvala in čestitke vsem organizatorjem
Vem, da sem lepoto večera 8. marca doži-vela tudi zaradi brezhibne organizacije, za kar se lahko zahvalimo gospe Ivi Dolenc, članici Društva upokojencev Žerjavčki Zato se ji ob tej priliki zahvaljujem v imenu upravnega odbora navedenega društva. Hvala osnovni šoli za gostoljubje, hvala vsem učencem, ki so pomagali urediti šol-sko avlo. Posebna hvala kuharicam in snažilkam osnovne šole za postrežbo in ureditev prostora. Upravni odbor Društva upokojencev mi je naročil, da se ob lej priliki zahvalim vsem gospodinjam, ki so spekle veliko ... veliko ... dobrot. Pecivo, potiče, špe-hovka, vse je bilo enkratno, so govorile Trzinke med seboj. Zato so hotele izvedeli za kuharske recepte za te dobrote. A na to nismo pomislili, pa kdaj drugič, ko se bomo Trzinke in Trzinci srečali ob lepem večeru, ki si ga znamo organizirati, kot smo to sebi dokazali 8. marca 1999.
Za "Žerjavčke" Lučka Župan foto: Mojca Ručigaj
Ne maraj za to, kar porečejo kritiki; še nobenemu kritiku niso postavili spomenika.
Jean Sibelius
gostovanje gledaliske skupine iz sencurja
V,
Trzinu imamo zelo uspešne gledališč-nike. Ker jih bolj poredko vidimo na doma-čem odru, mnogi krajani potožijo, da bi si na trzinskem odru radi ogledali kaj, kar bi dišalo po gledališču. Ta priložnost se nam je ponudila kar na valentinovo, ko je tu gostovala amaterska gledališka skupina iz Senčurja s predstavo POROČIL SE BOM
S SVOJO ŽENO. Verjeli ali ne, gledalcev se je kar trio - v prvi polovici dvorane, seveda. Ostala polovica je žal ostala prazna. Škoda. Zamudili so simpatično komedijo o mlađem paru, ki se je stiskal v rnajhni sobici, kjer so bile vse njune na-pake videti velike - vsaj tako se jima je zdelo. Ko žena svojega moža zdravnika "zaloti", ko pregleduje njuno prija-teljico, je ločitev neiz-
bežna. Soba na pol, starši za tolažbo, navi- se bom s svojo ženo. In je spet vse lepo in dezna nova ljubimca in še kaj - pa smo se za- prav. jako kot se za valentinovo spodobi, bavali ob zanimivih preobratili. Do tistega
končnega, ko mladi zdravnik oznani: Poročil	lrcna Mui<babič
foto: Urša Mandeljc
Stavbno kleparstvo
in krqvstvo božo učakar
TRIGLAVSKA 22. 1230 DOMŽALC. TEL.: 061 71 t 829 __GSM:041 675 122
Zaupaj hlapcu, toda še bolj zaupaj ključu.
Bolgarski
OPRAVIČILO!
Zaradi težav s pros-lorom od|avl|amo nadalievanje pisma s strani 33 na lej strani
Prav posebej pa so se potrudili v petek, ko so bile na vrsti tekme. Postavili so dve pro-gi, tako da so tudi najmlajši tekmovali okoli kolov. Vsak tekmovalec je dobil številko in tudi čase so merili. Bilo je nič koliko sme-ha, navijanja in vzpodbujanja ter seveda obveznega fotografiranja. Na koncu pa so vsem tečajnikom, sedaj že smučarjem, podělili lične lesene kolajne. Podělili so jih prav slovesno, vsakega so poklicali po imenu, vaditclj pa mu je čestital in izročil kolajno.
Slišala sem tudi, da bodo v soboto tekme vseh starosti, v nedeljo pa celo medobčin-sko tekmovanje. Na žalost nisem bila pris-otna, prepričana pa sem, da je naš župan s svojo prisotnostjo in podelitvijo kolajn na-gradil zmagovalce in se zahvalil športnim delavcem za dobro ime OBČINE TRZIN.
Dunja
Tišti, ki nimajo nobenih zaslug, ne morejo soditi o drugih, tišti, ki jih imajo, tega sploh ne poskušajo.
Kitajski
A
*
4S* '
iz domaćega laboratorija do priznanj na
tujem	_
ii-i-iiiihi^uitiiiiiiiifTTiirin'ir'Biiii i iiimMTiwHrirriTiïTiHniTTTMniii"^^	1rnMM
Ljudje v misiih radi potujemo nazaj - najraje v mlada leta. Pomislite na šolske dni ... Stavim, da ste se nasmehnili. In vaš priljubljeni predmet? »... angleščina, ... slovenščina, . zemljepis, ... S čim pa se ukvarjate danes?
M ojemu tokratnemu sogovorniku, Dušanu Strmčniku, so bili_ najbolj zanimivi naravoslovni predmeti: »Še posebej je iz-stopala kemija. Ker sem rad dělal poskuse, sem temu pričel posvečati prosti čas. Recimo raje - veliko prostega časa, saj posa-mezni eksperimenti, analize in reakcije za-htevajo več ur ali celo dni delà in priprav.« Pravi, da mu lastnost vztrajanja do konca pride zelo prav v trenutkih, ko mora v laboratoriju zaradi malenkosti ponoviti kompliciran postopek še enkrat od začetka ali pa odkriti drugo rešitev problema.
V zasilnem laboratoriju doma hrani Dušan kar nekaj kemikalij. ki zahtevajo pozorno ravnanje, pridejo pa zelo prav pri pirotehničnih ekshibici-
jah.
Dušan je študent Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, svoje veliko znanje in nedvomen talent pa je dokazal na to-vrstnih tekmovanjih doma in na tujem. Ob poprej osvojenih drugih mestih je I. '95 postal državni prvak, dve leti kasneje pa je prejei visoko priznanje med ev-ropskimi mladimi okoljevarstvenimi razi-skovalci v Leipzigu. Njegova raziskoval-na naloga je bila zastavljena inovacijsko: ukvarjala se je s katodno zaščito železa.
® Lani si že drugič sodeloval na Kemijski olimpiadi... »Leta '97 smo v Montrealu med 200 tek-inovalci nastopili tudi 4 Slovenci in se kar dobro odrezali, preverjali pa so teoretično znanje in delo v laboratoriju. No, lani so me v Berlin povabili kot člana žirije, ki je imela zaradi dobrih predstavitev in nasto-pov kar težko delo izbrati najboljše.«
Dušan Strmčnik ]e pri svojih 20-ih letih nedvomno na zelo dobri poti, da postane strokovnjak in přiznán inovator. Posnetek je s kemijske olimpiade v Berlinu lani, kamor je bil Dušan povabljen kot član žirije.
• Delo z mladimi pa gre mojemu sogovorniku resnično dobro od rok, saj v trzinski OŠ že nekaj sezon vodi treninge malega nogometa za učence, s to športno disciplino pa se aktivno ukvarja tudi sam: »Jeseni bom zaradi boljših pogojev najbrž prevzel vođenje ekipe OŠ Venclja Perka iz Domžal, s soigralci pa aprila štartamo v slovenski malonogometni ligi. V prejšnjih nastopih smo dosegli kar odmevne rezultate, zato sem prepričan, da borno letos še boljši!
® Tvoj veliki hobi je pirotehnika ... (Svoje znanje je Dušan uporabil tudi pri filmu; njegove mojstrske eksplozije ste lahko občudovali v stvaritvah TONY UTVARA) »Najprej me je privlačila novoletna "tehnika", sčasoma pa sem se naučil narediti res dobre efekte, dimne zavese, eksplozije in podobno. Je pa prvo in najpomembnejše pravilo - vedno varno! Na tem področju si člověk zelo težko privošči napako. Sam sem imel nekaj manjših nezgod in to me je, upam vsaj, izučilo.
V bližnji příhodnosti se nameravam v Ang-liji udeležiti posebnega izobraževalnega tečaja iz pirotehnike, za sodelovanje pa se dogovarjam tudi z glasbenimi in show skupinami, saj med nastopi tovrstne točke pri gledalcih vedno "vžgejo"«
Bere Kafko in S. Kinga, navija za izbrano vrsto nemških nogometašev, njegova idealna enajsterica pa se glasi: Kahn, Lizarizu, Stam, F. de Boer, Matthàus, Giggs, Berg-kamp, Overmars, Owen, lnzagi in Batista.
20-letni Dušan je izsledke svojih raziskav in nalog objavil že v več znanstvenih časopisih in revijah, meni pa, da v tujini posvečajo mladim kadrom in strokovnjakom neprimerno več pozornosti in skrbi kot pri nas:
»V Nemčiji je priznanja za pomembne do-sežke podělil minister za izo-braževanje, znanost, razis-kovanje in tehnologijo in je bil dogodek predstavljen kot gospodarski napredek, doma pa se mediji in pris-Priznanji iz Leipziga in olimpi- tojni komajda ade v Montrealu - se bo v zganejo, pa še kratkem lahko pohvalil še s to z zamudo.« kakšno laskavo nagrado?
Že nekaj let pod mentorstvom dr. Mirana Gaberš-čka opravlja poskuse na Kemij-skem institutu Borisa Kidriča. Trenutno se ukvarja s korozijo bakra v amonia-kalnem okolju, ,, .. ... ena izmed nem- ^iprei studij na o pa ških avtomobil- borno viděli. Morda bom
,, .„ celo učiteli, kdo ve? skih tovarn pa je	'
že pokazala veliko zanimanje za njegove inovacije in izbolj-šave. Kaj pa prihodnost? »Najprej študij, nato pa borno viděli. Morda bom celo učitelj, kdo ve,« se je ob vprašanju nasmehnil sicer umirjeni in zadržani Dušan.
Formula zelo nevarnega eksploziva RDX -ne poskušajte tega sami doma.
NO,

+ CHNO,
r~N
W N
+ 3C02 + 2N2 + 6H20
/ \
NO,	N02 Tišti, ki se hoče ukvarjati s kemijo, mor
Ob koncu najinega pogovora lahko zápisem, da bi se z Dušanom lahko pogovarjali o še in še stvareh, a naj zaradi prostorske stiske obvelja, da se kmalu zopet srečamo.
v
C^lani Športnega društva Trzin so spet potrdili že dolgo znano dějstvo, da smo Trzinci dobri organizatorji! Prva množična občinska tekma - Odprto prvenstvo Trzina v veleslalomu je uspela tako dobro, da se bo treba v prihodnje kar krepko potruditi, če bodo organizatorji hoteli preseči uspeh
prve tekme. Treba pa je povedati, da je šio organizatorjem na roke tudi vřeme: zadosti snega, sonce, modro nebo in odlično raz-položenje vseh, ki so v soboto, 27. februarja, prišli na trzinsko smučišče v Dolgi dolini.
Prireditelji so poskrbeli za glasbo, pijaco, kar dobro izbiro prehrane (hot dog, speci-aJitete na žaru, ribe ...), predvsem pa za dobro organizacijo tekmovanja: postavitev obeh prog, elektronsko merjenje časov, vzorno razdeljevanje številk in red na pros'- Vse je bilo pripravljeno tako rekoč profesionalno, tako da kritičnih pripomb sko-ni bilo. Ob smučišču, predvsem ob bru-narici- se je naenkrat zadrževalo tudi po kot 300 obiskovalcev, na progo v boj 23 l<ar najboljše uvrstitve in pa tudi samo »radi sodelovanja pa se je podalo kar 53 »ekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 14 jako-s,mh skupin.
Do takrat pa ti želimo čimveč uspeha in zan-imivih eksperimentov!
Gašper Ogorelec
Tekmovali so po pravilih Smučarske zveze Slovenije za občinska tekmovanja, vsak tekmovalec pa se je moral po dvakrat spustiti po strmini. Najhitrejši na obeh pro-gah je bil Tomo Burgar (člani), drugi je bil Denis Stonič, ki je drugo vožnjo končal z istiin časom kot zmagovalec, lako da je odločala razlika iz prve vožnje. Tretji je Roman Jež, ki je tekmoval med veterani. Prvi trije najhitrejši v vsaki kategoriji so přejeli kolajne, med vsemi tekmovalci pa so po tekmovanju izžrebali tudi več nagrajencev, ki so dobili lepe praktične nagrade. Eden od glavnih pokrovileljev tekmovanja Tomaž Kogovšek je tako za nagrade prispeval elanove smuči karving, majice, kape, stensko uro, Iskratel pa je v nagradni sklad primaknil lično denarnico in dežnik. Treba je tudi povedati, da je Iskratel organizatorjem posodil časomerilno opremo za izvedbo tekmovanja, glavni časomerilec in operater pa je bil Rado Pestotnik. Vodja tekmovanja je bil Igor Kralj, vodja pro-ge in traser je bil Tone Župan, kontrolorji na progi so bili: Andrej Ručman, Uroš in Bošt-jan Zajc, Janez Rakef in Lado Lubi, za semafor pa sta skrbela Drago Pozman in Tomaž Dane. Da je tekmovanje tako lepo uspelo, pa so po svoje prispevali še številni drugi.
Rezultati 1. odprtega prvenstva Trzina v veleslalomu:
Predšolske deklice:
1. Špela Gorjup. 2. Neli Lenček.
Predšolskt dečki:
1. Žiga Žabnikar. 2. Andraž Ka vaš.
Mlajše deklice (1. -4.r.):
1. Nina Mušič, 2. Urša Golobič.
imeti neko posebno, "snovno" radoved-nost. To je za večino kemikov zadostna lastnost; če pa hočejo doseći res kaj veli-kega, morajo imeli še neko duhovno predstavo o svetu in dogajanju v njem. Mogoče je to najteže pojasniti.
Mlajši dečki (I.-4.r.): 1. Gašper Kogovšek (40.65). 2. Anton Pestotnik. 3. Jure Pestotnik, 4. Silvi Habat, 5. Nejc Lenček, 6. Domen Kogovšek,
7.	Matic Zajec, 8. Sašo Štih. 9. Aris Aliba-šič, 10. Žiga Zeman.
Starejše deklice (5.-8.r.):
1. Lidija Ručman.
Starejši dečki (5- - S.r.):
Aleš Jensterle (43 43). 2. Jure Rink. 3.
Boris Jukič. 4. Luka Mušič, 5. Amel Al-
ibašlč. 6. Denis Kosmač. 7. Rok Pozman.
8.	Blaž Pozman, Drejc Skopec in Robert Pestotnik sta odstopila.
Članice (18-30 let): 1. Mateja Župan (38.26). Člani (18-30 let):
1. Tomo Burgar (36.98), 2. Denis Stonič (36.99). 3. Bojan Perko (39-07). 4. Tomo Drobež, 5- Aleš Rink. 6. Gorazd Završnik. 7. Mitja Jakša. 8. Gregor Šebela. 9. Mare Verbič, Matěj Gorjup pa je odstopil. Mlajši veterani (30 - 45 let): 1. Roman Jež (38.22), 2. Aleš Kosmač (38,83). 3. Tone Gjergek (39.77). 4. Anton Pestotnik, 5. Zvone Zalaznik, 6. Rajko Podobnik, 7. Rado Pestotnik. 8. Roman Iglič. 9- Štefan Kavaš, 10. Stane Testen. Veterani nad 45 let:
1. Tone Župan (39.41). 2. Tone Jensterle. 3. Franci Mušič. 4. Miro Štebe in 5. Janez Žni-dar.
Miro Štebe
prvo trzinsko občinsko prvenstvo -kapo dol organizatorjem
Najstarejši tekmovalec je
4JE
bodoči križaji in koširji so med nami
P
o dolgih dvanajslili letih se nas je zima končno spet usmilila in med zimskimi po-čitnicami malčkom omogočila, da so se le naužili zimskih radosti. Vendar prvi dan počitnic, v ponedeljek, 22. 2., le ni kazalo, da bo tako. Iz pustega sivega neba je pršelo, včasih pa tudi kar pošteno deževalo.
janj na smučišču in ob njem, Tone Župan, pa je dejal: "Korajžni imajo srečo! Kar začeli bomo, pa bo, kar bo!" Nekdo ga je popravil, da imajo srečo norci, malčkov pa to sploh ni zanimalo, saj so se bolj spraše-vali, ali je bolje začeti s terenskimi padci ali pa vožnjo po zadnji plati.
Tudi kako se pobereš, se je treba naučiti. Pazi, pazi! Štart mora biti še hitrejši!
trzinskega testa - Ločani so tako ali tako skoraj Trzinci, so se malčki kaj kmalu pogumno spuščali po hribčku in vozili z malo priročno vlečnico navzgor. Nadebud-neži so pokazali, da so strokovnjaki za preganjanje dolgočasja, saj so se korajžno prekopicevali, pobirali, zaletavali drug v drugega in izgubljali smučke. Igor, Tone, Vlado, Aleš in drugi odrasli so imeli kar nekaj delà, da so vse postavljali na noge m
Tale vlečnica je pa prima zadeva!
naj korajžo ok-repimo z medico, ki jo je ponu-jal Primož. Nekateri so se odločili za obe možnosti, vodja tečaja, smučar-ski učitelj in ob predsedniku športnega društva Igorju Kralju sploh najpo-membnejša go-nilna sila doga-
Prejšnji dan je udeležbo na tečaju napove-dalo čez 30 tečajnikov, v ponedeljek pa jih je prišlo le 19.
Negotovi star-
rici in nismo vedeli, ali naj za příhodnost pogledamo "u kufe" ali pa
Juhej! Zdaj nam gre pa že čisto krasno!
Na zaćetek smučanja se je treba dobro pripraviti.
Sneg, ki je izdatno zapadel teden pred tem, je kar vidno kopnel in ko smo se zjutraj okrog devete ure začeli najbolj trmasti zbi-rati v brunarici ob trzinskem smučišču v Dolgi dolini, si nihče ni upal z gotovostjo
Po ritki pa ne gre navkreber.
trditi, da bo drugi dan še toliko beline, da bi nanjo postavili smuči. Vremenska nápověd ni biia ugodna in zato ni nikogar pre-senetilo, da so otroci - tečajniki v sprem-stvu staršev le počasi kapljali k brunarici.
Malo po smučeh. malo po zadnji plati, pa bo šio!
Tako lep stil imam, pa me sploh ne gledajo!
A ti vidiš, kje so postavljena vratca?
Tone in Igor sta jim pripo-ročila plužno vožnjo in tečaj se je začel. Da še naprej prši z neba, so vsi kar pozabili. Teren pod brunarico je kot nalašč za začetnike in
ker je bila večina tečajnikov iz znanega
Tale vratca pa moram zadeti!
tako da so bili na koncu vsi zadovoljni.
V času tečaja se je ob brunarici vedno zbralo precej Trzincev: mamic, očkov, dedkov, babic, sosedov in sploh tistih, ki imajo radi smučanje in otroke. Ker so v brunarici stregli tudi z osvežil-nimi pijačami, je bilo še dodatno živahno in tudi komentarji opa-zovalcev so bili vedno bolj strokovni in utemeljeni. Pa da ne bo kdo mislil, da se je kdo napil! Za hitro in prijazno postrežbo so v brunarici skrbeli
jih usmerjali na pravo smučino. Že čez nekaj časa pa je bilo napak vse manj in otroci so dokazali, da imajo smučanje v krvi. Kmalu so vsi že pravilno v drži za plug drveli po položni strmini, ki je jemala dah. Ni kaj, bodoči Koširji in Križaji so med nami! Je pa treba izreći priznanje še zlasti Igorju, ki se je največ ukvarjal z najmlajšimi in začetniki, da ima res potrpljenje in smisel za otroke. Vedno znova jih je pobíral, jim kazal, kako naj vozijo in jih kar naprej presenečal z novimi in novimi zábavními smučarskimi nalogami in preprekami. Skozi igro so otroci hitro napredovali in kaj kmalu je bilo smučanje
Igor je po tekmi zadnjega dne podělil medalje.
Mladost živi od upanja, starost od spominov.
Francoski
Kako se topel čaj prileže.
za vse že prav zabavno. Vaditelji pa so iz skupine izločili tište, ki so hitreje napredovali, in tište, ki niso bili čisti začetniki, popeljali so jih na bolj strme terene smučišča in kmalu so lahko uporabljali tudi večji vlečnici.
Ko se je med oblaki za krajši čas pokazalo še sonce, smo vsi vedeli, da je tečaj rešen in da ga bodo člani ŠD izpeljali. V naslednjih dneh je smučišče sonce spreme-nilo v pravo zimsko pravljico. Ob brunarici se je zbiralo vse več tečajnikov in tudi tistih, ki so prišli smučat na svojo roko. Nazadnje je bilo vsega skupaj na tečaju kar 36 tečajnikov, ki so jih vaditelji razdelili v štiri jakostné skupine. Najštevilnejša je bila skupina za-četnikov, kjer sta imela glavno besedo Igor Kralj in Bojan Perko. Vadili so predvsem ob mali vlečnici, bolj izkušeni pa so kraljevali po celem smučišču, kjer so spoznavali skrivnosti osnovnih in paralelnih zavojev, kristjanj in sploh vseh veščin belega cirkusa. Pod vodstvom Aleša Kos-
Ženska publika je bila navdušena.
Velika trojka z letošnjega tečaja: Tone Župan, Igor Kralj in Aleš Kosmač.
Nuša Biškup, Primož Žabnikar in Zinka Kralj.
Vaditeljem in otrokom so na smučišču radi pomagali prav vsi, najbolj pa so se izkazali Janez Rakef, Lado Lubi, Drago Pozman, Andrej Ručman in Tone Jensterle. Dokazali so, da znajo prijeti za vsako delo ter da so dobri in požrtvovalni organizatorji. Ob lepem vremenu, zadost-ni količini snega in tako požrtvovalnih in tudi strokovnih orga-nizatorjih je tečaj lahko samo uspel. To so potrdili tudi nasmejani obrazi otrok, ko so zadnji dan tečaja pre-jemali spominske medalje in ugotavljali, da so vsi zmagovalci. Lesene medalje bodo prav gotovo vsem v prijeten spomin na prve zavoje in živahne dni na trzinskem smučišču.
Miro Štebe
V Igorjevi skupini so bili vsi zmagovalci!
Moški so iz ozadja obravnavali tekoče zadeve.
mača, Rada Pestotnika in Toneta Župana so opazovalcem ob brunarici dokazovali, da je med njimi tudi kar nekaj talentov, ki bodo lahko učili tudi druge in se mogoče podali celo med tekmovalce.
Tečaj pa ne bi bil uspešen, če ne bi za otroke poskrbeli tudi drugače. Vsak dan so jim pripravili okusno malico in tople napitke,
anketa:
tečaj smučanja v trzinu je bil ful dober
Na smučišču v Tihi oziroma Dolgi dolini (blizu gradu Jablje) je v času šolskih po-čitnic potěkal tečaj smučanja za otroke. Tečaja so se udeležili predšolski in šolski otroci, ki so bili o njem pripravljeni marsikaj povedati:
/
Mateja Erčulj ^	Foto: Miro Šlebe
Ne, ne smucam prvič, saj imamo doma en majhen hribček, tako da sem že tam smucala. Pa danes imam prvič čelado. Mi jo je oči včeraj kupil ... Ne, z njo nisem nič bolj hitra. Smučanje me zelo utrudi.
Najmlajša udele-ženka, ki pa sama bolj malo po-ve, ji je pa mami pomagala, Klementina LA-GOJA (2 leti): Všeč mi je na smučanju, samo letos je na tečaju sestrica, naslednje leto bom pa ludi jaz.
Sandra HANZIC (7 let): Tukaj je kar dobro. Zelo veliko sem se naučila (Igor je zelo dober učitelj ...). Zdaj že znam zavirati. Velikokrat sem tudi padla, kar mi ni tako zelo všeč, ker me potem vse boli.
Hrana je zelo dobra. Do zdaj smo imeli že palačinke, pa pomfri, hot dog ...
Ne vem še, če bom tekmovala,
najbrž ne bom. Ja, oči že zna smučati, mami pa je rekla, da jo bom morala naučiti.
Otroci so se torej imeli super, snega je bilo dosti, žiinice so delovale normalno ... Hja, morda pa je med njimi bodoči Jure Kosir ali pa Mateja Svet...
Matjaž SKOK
(1 1 let): Na tečaju mi je ful všeč. Tukaj sem vsak dan, ludi v ponedeljek sem bil, ko je bilo bolj slabo vřeme. Sem iz Loke in se do smučišča pri-peljem s kole-som. Zaenkrat pri nas doma smučam samo jaz, pa še to sem začel šele zdaj.
Neopažena pa ni ostala njegova zvita smu-čarska palica, o čemer je Matjaž povedal tole: Ja, sem ugotovil, da je smučanje lahko nevarno, ker sem se enkrat skoraj zabil v smreko.
pádem velikokrat, pa saj tudi ni preveč strmo.
Kaj pa moška družba? Ja, saj smo sami prijatelji tukaj ...
Špela COTMAN
(11 let):
Sem iz Vodic in na tečaj me pripeljejo starši. V bistvu sem bila nekako prisiljena, da sem šla na ta tečaj, ker je moja sestrična potřebovala družbo. Ampak zdaj mi ni žal, da sem lu-kaj. Párkrát sem tudi padla (enkrat celo v grmovje), pa saj sem se pobrala ... Ah, za prvič kar v redu smučam ...
Nejc ŠTEBE
(6 let):
Pred tem tečajem nisem še nikoli smučal, všeč mi je tako smučanje, kot tudi ta tečaj. Na njem sem se zelo veliko naučil, tako da znam že pluž-ni zavoj, slalom, smuk ... Tukaj sem dobil tudi nove prijatelje ... Ja, vse mi je bilo všeč.
Neustrašna in nad-vse simpatična Anja KOS (4 leta in pol);
Tukaj mi je zelo všeč, ker veliko smučam, pa tudi veliko sem se že naučila (zavijati ...).
Saj sem že prvi dan skoraj vse znala. Zdaj bi pa skakala, pa mi Igor ne pusti. Ja, sem pa iz Medvod in sem me pripelje oči.
Matic ZAJEČ
(9 let):
Tudi jaz sem na tem tečaju že od ponedeljka, vsak dan me pripeljejo starši.
Smučat me uči Tone in znam že bolje kot pa moji starši, ki že 15 let niso bili na smučeh. Ker sem že zelo hiter, bom tekmoval. Aja, hrana je dobra, zrak tudi ... Vse je v redu.
Lucija DALAN
(10 let): Na lem tečaju sem od torka in sem vesela, da sem tu. Da pa sem se sploh odločila priti sem, je v bistvu kriva prijateljica, ki ji je bilo tukaj zelo všeč in je rekla, naj začnem še jaz. Motijo me edino žičnice, ki smrdijo in ropotajo. Ker smučam že od malih nog, ne
smučanje v trzinu - dolga dolina
POGOVOR 8 TONETOM ŽUPANOM IN RADOM PE8TOTNIKOM
Smučali: gojili smučanje, ukvarjali se s smučanjem: smuča že od otroških let; pozimi veliko smuča// nastopati, tekmovati v smučanju: smučal je na vseh prvenstvih smucati se: voziti se s smučmi; nekaj časa je smučal, potem je šel domov. - DA, tudi to se dogaja v Trzinu!
VIR , SSKJ , DZS . 1994
Kako se je vse skupaj sploh začelo?
Že leta 1976 smo organizirali smučarski tečaj, ki je bil takrat še na Dobenu, po-budnik oziroma idejni vodja tega projekta pa sem bil jaz. Že takrat je bilo veliko zanimanja, še zlasti, če upošte-vaš dějstvo, da so morali otroci prinesti s sabo smuči, ker ceste in avtomobili takrat niso bili bog ve kaj. Tudi s takratnim gostilničarjem, gospodom Stankom Ruči-gajem, smo imeli nekaj problemov. Ježil se je, da mu bodo otroci strašili kokoši ali pa povzročali kako škodo. Seveda smo tudi sami že razmišljali, da bi moral prostor za smučanje biti nekje bližje, poleg tega pa bi moral biti tudi teren primeren za naše náčrte (to je, da naučimo trzinsko mladino smučati).
Imeli smo res veliko problemov, kajti interes tistih, ki so bili takrat v Trzinu vodilni, je bil predvsem v podpiranju strelskega društva, tako da so bile dotacije namenjene samo njim. Bivši ZTKO sploh ni imel posluha za ostale športe. Nihče se tudi ni nikoli vprašal, kako bi lahko otroke pripravili k večji telesni aktivnosti, kar je po mojem mnenju problem še danes.
Gradnja smučišča ...
No, na pobudo nekaterih somišljenikov (med njimi sta bila tudi Stane Kralj in Peter Levée), smo zaprosili bivšega gozdarja iz Vodic (imena se trenutno ne spomnim) za Prostor, kjer je danes smučišče. Ker ga je b(l pripravljen odstopili, smo tam lahko kar Mro naredili poseko. Po opravljenem delu je ostalo več kot 200 štorov, ki smo jili morali večinoma izkopati ročno, da ne bi "•učili zgornje plasti zemlje. Ja, v veliko Pomoč nam je bil gospod Jožko Limpl, ki "am je pripeljal buldožer, s katerim bi štore •e Okopali. Toda voznik buldožerja nam
ni hotel ustreči, tako da je potem naredil samo pot, ki zdaj pelje do smučišča (pa tudi par skal je odpeljal). Gospod I.impl nam je daroval tudi gradbeno barako, za katero smo bili zelo hvaležni, saj je predstavljala prostor, kamor smo lahko spravljali opremo ipd. (današnjo brunarico pa nam je podařil gospod Lap, sami smo jo le nekoliko opremili).
In tako se je začelo ...
Ja, prvo leto je bila super sezona, snega je bilo veliko in smučišče je prav lepo zaživelo. Takrat smo imeli še preprost kuhalnik - kar brzoparilnik, s pomočjo katerega smo ljudem lahko ponudili klobáse, čaj, vino ... Zanimanja je bilo res veliko. Na prvem smučarskem tečaju je sodelovalo več kot 80 otrok. Potem je vse skupaj lepo delovalo, dokler so bile sezone dobre. Ker pa nekaj let ni bilo snega, pa je vse skupaj nekoliko zamrlo. Toda zopet smo poprijeli in ... rezultat je očiten. Ob tem je treba poudariti, da je smučanje v Trzinu zelo dobro razvita panoga. Imamo namreč veliko dobrih vaditeljev, ljudi, ki so pripravljeni delati tudi na prostovoljni bazi ...
In letos ...
Letošnji tečaj je perfektno uspel. Mnogi star-ši so nas pohvalili. Tečajniki so bili iz Loke, Medvod ... Za nas pomeni uspeh to, da je 17, 18 mlajših otrok, ki so prvič stali na smučkah, bilo pripravljenih na koncu tečaja tekmovati - to pomeni, da so se spustili prav od vrha.
Zakaj imajo snowboarderji in sankači prepovedan vstop na smučišče?
Ja, to je pa tako: Njihov način smučanja je čisto drugačen kot pa alpski. Snowboarderji bi nam s svojim načinom smučanja otežili normalno rekreacijo na smučišču, pa tudi preveč nevarno bi bilo za otroke (njim je smučišče pravzaprav najbolj namenjeno). Tudi na urejenih smučiščih imajo snowboarderji točno določeno progo. Naše smučišče je za kaj podobnega premajhno. Torej varnost in teren to preprečujeta. Seveda pa bi tako sankače kot snowboarderje radi vključili in smo tudi pripravljeni delati z njimi, toda te pogoje bomo lahko izpolnili šele takrat, ko
bomo uredili še eno progo (dovolj varno), kar pa imamo že v nacrtu.
Načrti za příhodnost:
Radi bi uredili zasneževanje, pa tudi strojno teptanje, pa še eno progo - če bodo svetniki sposobni in pripravljeni pomagati. Imamo krasen poligon za učenje, kjer je še zdaj 10 cm snega. To smučišče bi bilo dolgo okrog 100 m, pa tudi bolj položno je in tako še bolj primerno za učenje smučanja. Potem bi lahko realizirali tudi nočno smuko, turistična ponudba Trzina bi bila še bolj pestra ...
Kako pa bi lahko prostor izkoristili poleti?
Radi bi uredili balinišče (potrebujemo dovoljenje), pa lokostrelstvo, tek ... Želimo, da bi ta dolina postala točka, kjer bi se srečevali ljudje iz vseh treh delov Trzina, pa tudi iz Loke, Mengša ... Ljudje naj se torej sami prepričajo, da nismo zaman vložili toliko ur prostovoljnega delà. Pojavljajo se tudi napake, ki pa jili skušamo sproti odpravljati. Seveda pa še nismo vsega končali, lako da so vsi, ki bi želeli kakorkoli pomagati, prav lepo vablje-ni.
In še en dokaz za naše dobro delo. Na I. občinskem tekmovanju v smučanju je bilo prisotnih več kot 200 ljudi. Manjkal je le župan - prav bi bilo, da bi se tudi na takih prireditvah pojavljal.
Smučar: športnik, ki goji smučanje //kdor smuča
Smučarka: ženska, ki se smuča; na smučišču se je zbraio precej smučarjev in smu-čark- Upamo, da se jih bo naslednje leto na trzinskem smučišču v Dolgi, ali tudi Tihi, dolini zbraio še več kot letos.
VIR: SSKJ, DZS, 1994
Mateja Erčulj Foto: Miro Štebe
KONCEPT PODAUÔANEGA BIVANJA IN DRUGIH OBLIK VAR8TVA UČENCEV V DEVETLETNI OSNOVNI ÓOLI
N<
Jovo tisočletje nam prinaša kar nekaj sprememb na področju vzgoje in izobraže-vanja. Nova, devetletna osnovna šola, je sprožila prenovo učnih načrtov, čaka pa nas še prenova in posodobitev Šolskih pros-torov in opreme.
Kurikularna komisija je že pripravila osnutke vsebin posameznih predmetov. Tudi na področju podaljšanega bivanja bo nekaj sprememb, zato bi vam te rada predstavila in vas seznanila z ostalimi novostmi. Učitelji podaljšanega bivanja smo dobili te osnutke v obravnavo, tako da lahko zapiše-mo svoje pripombe in svoje poglede na to lemo. Seveda upamo, da bodo pristojni upoštevali predlagane spremembe in do-polnila.
V	okviru razširjenega programa bo šola izvajala, glede na potrebe učencev in star-šev, naslednje organizacijske oblike vzgojno
-	izobraževalnega delà z otroki:
-	podaljšano bivanje
-	jutranje varstvo
-	varstvo vozačev in
-	varstvo učencev, ki čakajo na nadalje-vanje pouka
1.	PODALJŠANO BIVANJE
Podaljšano bivanje je oblika vzgojno - izobraževalnega procesa, ki jo Šola organizira po končanem pouku in bo namenjena učencem od 1. do 6. razreda.
V	podaljšano bivanje se bodo učenci vklju-čevali prostovoljno s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih bo določila šola. Podaljšano bivanje bo strokovno vodeno. Vsebovalo bo naslednje elemente:
-	samostojno učenje
-	sprostitveno dejavnost
-	ustvarjalno preživljanje časa
-	prehrano
2.	JUTRANJE VARSTVO
Jutranje varstvo je oblika vzgojnega delà z učenci prvega razreda in ostalimi učenci, ki pred poukom potrebujejo varstvo. V jutranje varstvo se bodo učenci vkjučevali s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določi šola. Jutranje varstvo bo strokovno vodeno. Glede na dogovor s starši in po presoji učitelja lahko zajema zajtrk, počitek, sprostitveno dejavnost in pripravo na pouk.
3.	VARSTVO VOZAČEV
Varstvo vozačev je oblika vzgojnega delà z učenci, ki po pouku oziroma podaljšanem bivanju do prevoza domov potrebujejo varstvo. Tudi v to obliko varstva se bodo učenci vključevali prostovoljno s prijavo v okviru pravil, ki jih določi šola. Varstvo vozačev mora biti strokovno organizirano.
4.	VARSTVO UČENCEV, KI ČAKAJO NA NADALJEVANJE POUKA
V	vmesnem času, ko bodo učenci 7., 8. in 9. razreda čakali na nadaljevanje pouka, jim bo šola glede na njihove interese in svoje možnosti organizirala aktivno in varno preživljanje tega časa,
V	to obliko varstva so praviloma vključeni vsi učenci, ki čakajo na nadaljevanje pouka, razen če starši odločijo drugače in šoli svojo odločitev predložijo v pisni obliki.
Učitelj, ki bo koordiniral aktivnosti učencev, bo i mel pregled nad tem, pri kateri dejavnosti bodo učenci. Tudi varstvo teh učencev mora biti strokovno organizirano.
SESTAVINE PODALJŠANEGA BIVANJA
V	okviru podaljšanega bivanja se izvaja naslednje dejavnosti:
-	samostojno učenje
-	ustvarjalno preživljanje časa
-	sprostitveno dejavnost in
-	kosilo.
a)	SAMOSTOJNO UČENJE je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno opravljanje različnih učnih aktivnosti. Učenci znanje, ki so ga pridobili pri pouku ali izven pouka, dodatno utrdijo, razširijo, poglobijo, sistematizirajo in uporabijo v novih situacijah. V okviru te dejavnosti se skrbi za redno, kvalitetno in samostojno opravljanje učnih obveznosti. Z ozirom na bioritem učencev se bo samostojno učenje pričenjalo najmanj eno uro po kosilu. Potěkalo bo na različne načine, ki jih bo učitelj izbral skupaj z učenci. Samostojno učenje ne sme trajati več kot 50 minut. Med učenjem mora biti rekreativní odmor. Po presoji lahko učitelj učence dodatno zaposli glede na njihove interese.
b)	USVARJALNO PREŽIVIJANJE ČASA je dejavnost, ki je namenjena raz-
vedrilu, sprostitvi, počitku, in v kateri učenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri. Učitelj us-merja učence v aktivnosti, ki naj imajo določen cilj, ob čemer upošteva in omogoča razvoj njihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih po-dročjih razvoja osebnosti: spoznav-nem, telesno - gibalnem, sociálnem, čustvenem, motivacijskem, estetskem in moralno - etičnem. Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih kreirajo učenci, medtem ko je učitelj animator in ne vodja dejavnosti.
c)	SPROST1TVENA DEJAVNOST je namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev, in se odvija v aktivni in pasivni obliki. Sprostitvene aktivnosti naj se časovno ujemajo z biološko manjšo aktivnostjo oziroma sposobnostjo učencev. Po možnosti naj bodo organizirane takoj po kosilu. V tem času naj se učenec spočije in si nabere novih moči za delo. Učitelj zagotovi pogoje za spros-titev in pri tem učence vzpodbuja, jim svetuje, se pogovarja in sodeluje z njimi. Učitelj mora imeti stálen pregled nad učenci. Metode, s katerimi dosega cilje, so: igra (športne, dru-žabne, razvedrilne, sociálně, rajalne, opazovalne), likovno ustvarjanje, pos-lušanje glasbe, ogled videokaset, branje, pogovor, sprehod. Aktivnost in prostor si učenci izberejo sami glede na možnosti (učilnica, igralnica, knjižnica, telovadnica, igrišče, okolica šole).
d)	KOSILO Sem sodi priprava na kosilo s poudarkom na kulturi prehranje-vanja in prehrana učencev v organizaciji šole. V nižjih razredih je treba nameniti pripravi na kosilo več časa kot v višjih.
Na koncu še enkrat poudarjam, da je navedeno le osnutek podaljšanega bivanja in drugih oblik varstva učencev v devetletni osnovni šoli. 0 novih spremembah in do-datkih pa vas bom sproti obveščala.
Lep pozdrav!
Nancy Vake
zimovanje otrok iz vrtca žabica
^udi lelos smo bili s predšolskimi otroki na zimovanju. Tokrat smo od 8. do 12. februarja uživali zimske radosti skupaj z otroki iz Mengša.
Že drugo leto zapored smo bili na Kriški planini pod Krvavcem, ki nas vedno očara s prekrasno zimsko pokrajino. Tokrat nam jo je zagodlo slabo vreme, tako da nismo vse dni smucali, zato pa smo hodili na spre-hode, se san-kali, vozili z gumami, spozna-vali nove prijatelje. Zvečer
Ko napoči mesec marec, je v našem vrtcu že čutiti prihod pomladi. Vsebine in teme pa povežemo tudi z mamicami ob dnevu žena in materinskem dnevu. Otroci z veseljem prinašajo v vrtec pomiadno cvetje. Znanilce pomladi že dobro poznajo. Zelo prijetno nas je na dan žena presenetil g. Rudi Schoss, predsednik trzinskega pla-
smo prepevali ob spremijavi kitare in se igrali družabne igrice. Bili smo tudi na večernem sprehodu z baklami, kjer nas je prestrašil medved (ne pravi!)
Kmalu je posijalo sonce in začele so se prve urice učenja smučanja. Otroci so se pridno učili zavojev, vzpodbuda pa so jim bile lutke, ki so bile postavljene po smučišču. Kljub krajšem treningu smo zadnji dan izvedli tekmovanje, na kalerem je naš vrtec zastopa-la Nina in osvojila drugo mesto.
ninskega društva, ki nas je povabil v gozd nabirat zvončke za mamice. Pot je bila blatna, čeveljčki umazani, a otrok to ni prav nič motilo. Z veseljem so se lotili nabiranja rožic. Nekaterim mlajšim otrokom pa kljub trudu ni uspelo do vrtca prinesti šopka. Ti otroci pa so mamice doma prese-netili z novo pesmico.
Zaradi težko prevozne ceste smo se domov odpravili tako, da so se boljši smučarji spuščali s smučmi, drugi pa s sanmi. Vsi so se na moč zabavali in se srečno pripeljali v objem staršev, ki so otroke že nestrpno čakali.
Petra
Nekaj misii "metuljčkov" o mamicah ZAKAJ IMAMO RADI MAMICO?
-	ker mi kupi sladkarije (Domén)
-	ker mi skuha kosilo (Timi)
-	ker me razvaja (Anže)
-	ker me praska po hrbtu (Anže)
-	ker mi je ljubka (Maša)
-	ker mi je kupila kavbojsko obleko za maškare (Jaka)
-	ker mi šiva obleke (Črt)
KAKO RAZVESELIMO MAMICO?
-	da ji pomagani (Anže)
-	razveselim jo s poljubčkom (Maša)
-	če pospravim svoja oblačila (Domen)
-	da ji kupimo rožice (Anže)
-	da ji pospravim sobo (Rok)
-	da ji pomagani obesiti perilo (Špela)
-	da ji nabiram zvončke (Neža)
-	da ji pomagam okrásili smreko (Anja)
vzgojiteljica Vanja
Če hočeš spoznati člověka, opazuj njegovo vedenje, če hočeš spoznati otroka, opazuj njegovo igro.
Mongolski
ŠPORT SERVIS IN TRGOVINA
Rojska c. 18d 1230 Domžale Tel.: 061/715-842
EsmšF~
delovni čas: ob delovnikih: 8h - 13h, 14h - 19h ob sobotah: 8h-12h
NAJVEČJA IZBIRA KOLES PRIZNANIH ZNAMK AUTHOR, SCOTT, BOTTECCHIA, MARIN, SCHWINN IN OSTALE KOLESARSKE OPREME.
LASTEN SERVIS, KOLIČINSKI IN GOTOVINSKI POPUSTI, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. OB NAKUPU KOLESA - DAŘILO!
zvoncki za mamice
nogomet in trzinci
3
Nogomet je v splošnem precej priljubljen šport. Ne samo da vzdržuje posameznikovo fizično pripravljenost, temveč tudi prebuja občutek pripadnosti k soigralcem, ki so pri igri odvisni drug od drugega. Kakor pri vseh kolektivnih športih, je tudi pri nogometu zelo pomembna medsebojna uigranost igralcev, vendar pa nikakor ne gre zanemarjati sposobnosti posameznikov in seveda samega vodstva moštva. Pred tekinami pa nastopijo še fi-nančni dejavniki, torej mora biti moštvo sposobno tudi organizirati sponzorje. Vse faktor-jc, ki vplivajo na úspěšnost ekipe, je seveda nujno vzeti kot celoto in na koncu se lahko izkaže, da v naši občini ni najti ustreznih ljudi, ki bi sestavljali to celovito ekipo.
Kako je z nogometom v Trzinu
Kakšno je "nogometno" stanje v Trzinu, pove že bežen pogled na asfaltno igrišče pred šolo. Medtem ko se na košarkaškem igrišču kar tare otrok in mladine, na igrišču za mali nogomet samevata le dva gola, ki ju je že precej načela rja. Na golih ni mrež, kaj šele da bi bilo igrišče vsaj za goloma zantreženo, tako da ne bi žoga večino časa prebila izven igrišča.
Res je, da sta na primer za košarko potrebna le dva igralca, pa igra lahko postane že precej zanimiva, dinamična in utrudljiva. Pri nogometu ni tako; potrebnih je kakih 8 do 10 igralcev, da se lahko prične prava igra. Žalostno je to, da se v Trzinu ne more zbrati toliko otrok, da bi lahko odigrali normalno nogometno tekmo.
Kje so vzroki
Kje iskati razloge za tako stanje? Morda je to posledica stanja slovenskega nogometa nasploh, ki ni ravno v razcvetu. Niti slučajno pa ni res, da otrokom v Trzinu ne bi bila ponujena možnost za trening. O tem sem govorila z Dušanom Strmčnikom, ki na osnovni šoli vodi krožek malega nogometa. Trenutno je član ekipe, ki je lani tekmovala v rekreativní ligi malega nogometa na Dobu, letos pa se nameravajo poizkusiti v območni ligi malega nogometa. Ekipo ses-tavljajo v glavnem Trzinci, ki so vsi po vrsti tudi včasih zastopali barve trzinske šole! Zdi se, da Dušan usmerja vse svoje sile v to, da nogomet med mladimi v Trzinu ne bi popolnoma zamrl. Krožek vodi že pet let, s tem da je prva tri leta porabil, da je treninge spravil na tako raven, da se jim vsaj približno lahko reče treningi ... "Prvo leto sploh nismo vadili v telovadnici," se spominja Dušan, "posledično je večji del treninga takrat predstavljala igra. Kmalu sem ugotovil, da ta pot ne vodi do željenih razultatov, zato sem pričel pripravljati bolj resne treninge. Pri tem sem si pomagal z lastnimi izkušnjami in pa tudi z literaturo. Sprva je bil eden večjih problemov ta, da smo imeli treninge le enkrat tedensko. Šele lansko šolsko lelo sem si uspel izboriti več
tega pa je fante še dodatno motiviral tako, da jim je za vsako zmago obljubil pice. Na občinskem prvenstvu smo potem zasedli nes-rečno četrto mesto, vendar pa je že to zelo lep uspeh. Znanje in voljo smo potem pokazali še proli koncu šolskega leta v okviru olimpijskih dni na turnirju trojk, kjer smo osvojili drugo mesto.
Kako povećati krožek
Ker pa je bilo v krožek še vedno vključenih razmeroma malo otrok, sem se odločil, da bom število poskusil povećati ... Mlade sem lani poskušal pritegniti z okrožnico, ki je bila
terminov, tako da smo pričeli vaditi sprva dva, kasneje pa trikrat tedensko. Fantje so pokazali veliko navdušenje in pripravljenost za delo. Prišlo je občinsko prvenstvo in tu smo naleteli na naslednji problem: šola ni zmogla priskrbeti desetih dresov, kljub temu da sem večkrat prosil žanje.
Težave že z dresi
Iz lastne izkušnje vem, da mlad igralec v dresu na tekmi da veliko več od sebe kot v navadni majici, poleg tega pa se počuti kot del celote, saj so vsi soigralci oblečeni enako. V primeru raznobarvnih majic pa ni problem samo to, da igralci pričnejo vse jemati bolj za šalo, ampak tudi lo, da v primerjavi z ostalimi (opremljenimi) moštvi izpadejo neresno. Zaradi vseh leh vzrokov sem se odločil, da drese mojim fantom priskrbim sam. Za spon-zorstvo sem poprosil Matjaža Einspielerja, lastnika Pizzerije Da Matlia. Hvala bogu, da so na svelu taki Ijudje kot on. Mi njemu namreč nismo naredili kdove kako velike reklame, on pa nam je priskrbel drese, poleg
objavljena po šolskem radiu, profesoricam razredne stopnje sem razdelil tudi pisne okrožnice, ki so jih razdelile zainteresiranim. Poskusil sem celo na ta način, da sem organiziral medrazredna tekmovanja iz nogometa. Seveda so stroške celotnega turnirja zopet pokrili sponzorji (Pizzerije Da Mattia in Habat, d.o.o.). Letos se naporne organizacije tekmovanja nisem lotil, saj je bil lani odziv premajhen glede na vloženi trud. Seveda bi bila medrazredna tekmovanja nekaj povsem drugega, če bi ŠOLA organizirala podobne tur-nirje VSAKO leto, vendar pa so prošnje v glavnem naletele na gluha ušesa. Na žalost se nesposobno vodsto šole očitno še vedno zateka k izgovorom, kot je na primer ta, da je število otrok na krožku in popularnost nogometa pač odvisna od vodje krožka. Morda gre pri vsem tem izvzeti profesorja športne vzgoje, ki sta letos poskrbela za dokup prepotrebnih nogometnih žog. Tudi sicer sta oba rada priskočila na pomoč in sla vedno poskušala ustreči našim željam, kolikor je bilo to v njuni moči.
Poskus pri mlajših
Letošnje leto smo prvič poizkusili s treningi za mlajše (1.- 4. razred). Treninge je obiskovalo od 10 - 13 igralcev. Vendar pa je kasneje, ko so mladi ugotovili, da bo na treningih potrebno resno delo, prišlo do precejšnjega osipa. Nekaterim so se treningi pokrivali z drugimi krožki, tako so na koncu ostali le še trije igralci, zato smo s treningi prenehali.
Pri starejših je bilo že od vsega začetka bolj klavrno, fantov je bilo komaj dovolj za ekipo, tako da smo občinsko prvenstvo odigrali le s težavo. Od vseh igralcev sta sedaj ostala le še dva, ki trenutno Irenirata z ekipo mojih vrslnikov v Lukovici. Oba sta v teh dveh letih, ko trenirata resno, postala zelo solidna igralca in zadnje čase celo razmišljam, da bi ju napotil v kakšen resen klub, saj na šoli očitno le izgubljata čas ...
Odnos staršev
Zelo zanimiv je tudi odnos staršev do tega krožka. V zadnjih dveh letih, odkar je stvar bolj resna, si je treninge oz. tekme hodil ogledovat le eden izmed očetov. Ostalim staršem se očitno ni zdelo vredno priti pogledat svojega otroka vsaj na kakšno izmed tekem. Lani smo na primer igrali na zelo močnem turnirju v Kamniku. Tekme so bile vedno v nedeljo, ogledal pa si jih ni nobeden od staršev. Tako se začne člověk resno spraševati, če starši sploh vedo, da njihovi otroci hodijo na nogomet.
J
Vendar pa se izkaže, da to zelo dobro vedo lakoj, ko padejo prve slabe ocene v šoli, saj so fantje večinoma kaznovani tako, da ne smejo na nogomet. S kaznijo se seveda popolnoma strinjam - predlagam pa npr. leden brez televizije! Starši se namreč očitno ne zavedajo, da s tem, ko otroku ne pustijo na trening, ne škodijo samo njemu, Id zamudi določeno število vaj in potřebuje precej časa, da se zopet uigra z ekipo, temveč tudi celotni ekipi, ki zaradi tega ne more normalno trenirati. Pri tako majhnem številu otrok se namreč zelo pozna, če kdo manjka."
problemov kar ne zmanjka
Problemi so se kasneje pojavili še tam, kjer jih je bilo najmanj pričako-vati. Dušan je namreč želei igralcem na treningih ponuditi čim več, zato je organiziral dopolnitev trenigov z individualno vadbo: nekaj od kolegov iz "Dušanové" ekipe je pristalo na to, da so vsak svojega osnovnošolca trenirali posamezno. Na primer napadalec iz ekipe starejših je učil tehnike in trikov napadalca iz osnovnošolske ekipe. Ti treningi so bili le občasni, vendar se je kljub temu izkazalo, da so obrodili dobro vidne sadove. Fantje so napredovali. Potem pa je prišlo do nepriča-kovanega zapleta.
Ravno na dan, ko sem prišla pogledat, kako potekajo treningi (takrat sem že zbirala gradivo za článek), je v začetnih minutah treninga v dvorano vkorakal gospod ravnatelj in po polminutnem ogledu situacije ugotovil, da neosnovnošolski igralci nimajo v šolski dvorani kaj iskali. Ravnatelju je trener Dušan poskušal situacijo obrazložiti z razumnimi argumenti, vendar ga slednji sploh ni želei poslušati. Dobila sem občutek, da je ravnatelju za sam nogomet popolnoma vseeno ter da je edino pomembno to, da v registre lahko vpiše, da imajo na šoli organiziran krožek nogometa, In seveda, da je včasih "skrbno" preveril, kako potekajo treningi, kar je očitno
dělal zelo konstruktivno ... Končen sklep je torej, da bomo spremembe dosegli le, če bomo kaj ukrenili na več področjih hkrati. Nogomet je, kakor vsi ostali športi, skupek pomoči šole, staršev, trenerjev in seveda igralcev samih. Če vsak naredi le majhen korak proti skupnemu cilju, bo ta takoj veliko bližje. Starši bi na primer lahko na nogomet pričeli gledati vsaj malo bolj pozitivno. Mar ni bolje, da otrok preživi prosti čas aktivno med vrst-niki, kakor pa na primer za računalnikom? Pri vsem skupaj ima velik delež tudi šola, ki bi za začetek lahko na primer vsaj uredila šolsko nogometno igrišče. S tem bi mladim omogočila brcanje žoge tudi izven pouka in krožka. Tudi v drugih pogledih bi od šole lahko pričakovali malo več sodelovanja ... Najpomembnejši del pa se še vedno nahaja pri otrocih, katerim moramo predvsem vzbuditi zanimanje za nogomet.
Katja Rebec
Trgoavto Koper
TRGOVINA BURIM1K
Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737-785, mobitel: 0609 648-422
SPOMLADANSKE SUPER CENE:
avtoplašči PNEUMANT	plačaš 3 komade, dobiš 4-1+3 čeki, brezplačna montaža - plačilo na več čekov
avtoplašči SAVA	brezplačna montaža - plačilo na več čekov
skuterji Piaggio ZIP - samo 258.000 SIT	Tomos motorji - najcenejši model 89.777 SIT
kolesa Rog - ob nákupu z gotovino dařilo: nosilec kolesa za prtljažnik - žensko, moško kolo Dakota, 18 přestav že za 29.212,00 SIT
boksi kovčki za smuči ali prtljago za na prtljažnik avtomobila za samo 19.800,00 SIT
agregati za pranje na hladno m toplo vodo od 3J£18, 00 SIT dalje kompresorji - 8,5 bar s priborom 26.399,00 SIT
VEDNO NA ZALOGI PO KONKURENČNIH CENAH:
motorni deli - golf. zastava, renault, škoda, opel, lada itd.
olja (castrol, valvoline, shell, elf, mapetrol, petrol)
filtri, zavorni, ploščice in obloge, avtonega. avtoakustika, avtoantene,
pioščice, akumulatorji za motorna kolesa, osebna in tovorna vozila
rezervni deli za tovorna vozila: iveco, tam, zastava in drugo!
pločevina za vsa evropska vozila rezervni deli za kolesa in tomos motorje prtljažniki "fapa", izpušni lonci, ročno elektroorodje, brusné rezalne
Možnost plačila na več čekov brez obresti, posojilo TOM + 0%, nakup za pravne osebe in podjetnike brez p.d. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI PESTŘI PONUDBI!
Trgovina BURNIK
yositeíc


LANI PRELOMNO LETO ZA TRZINSKE 6ASILCE

soboio, 20. februarja, so trzinski ga-silci pripravili svoj redni letni občni zbor v novi občini Trzin. Zborovanje je bilo v dvorani Kulturnega doma v Trzinu, in kot se spodobi za prvi občni zbor kakega
društva v novi občini, je bilo dobro obiska-no. Med številnimi gosti je treba omeniti župana občine Trzin Toneta Peršaka, predstavnike Gasilske zveze Domžale, sosednja gasilska društva in druga društva iz Trzina, med udeleženci pa je bilo ludi kar dosti starejših članov društva. Predsednik trzinskih gasilcev Jože Kajfež je v svojem poročilu poudaril, da je bilo preteklo lelo za trzinske gasilce prelomno, saj so dobili novo vodstvo, Trzin je postal samostojna občina, preteklo leto pa je bilo tudi leto gasilskih kongresov.
Iz poročila je bilo vi-deti, da so gasilci z novimi prijemi oživili nekatera področja društvenega delovan-ja. To še zlasti velja za delo z mladimi, sodelovanje s šolo pa tudi vključevanje v življenje kraja, Po-skrbeli so za nakup nove opreme, vzdrževanje in čišćenje doma, udeleževali so se številnih sektorskih vaj in gasilskih tekmovanj, izkazali pa so se tudi pri gašenju nekaj manjših požarov, predvsem pa v času lanskih poplav v Trzinu in okolici. Kot že vsa leta so lani po Trzinu razdeljevali gasilske koledarje, že devetič po drugi sve-tovni vojni so pripravili gasilsko slavje v času praznovanja njihovega patrona sv. Florjana, pohvalijo pa se lahko tudi z dobro pripravljeno in uspešno gasilsko veselico. V času prvega praznovanja krajevnega praznika so se sokrajanom predstavili z zanimivo sek-torsko vajo, imeli pa so ludi več prikazov in akcij v osnovni šoli, kjer so učence seznanjali z nevarnostjo požarov in s svojim delom, dobro pa so se odrezali tudi na nekaterih drugih po-dročjih. Ob krajevnem praz-
I etikonočncm času Yam i mesariji AHYAJ iz Krauja nudimo //eslro izbira mesnih dobrot. Pridobili smo jmu i co uporabe maka YARtjH 7.DRAYJE za štiri izdelke in prri varomlni jedilnik gostišča ARVAJ i: Krauja.
ťoizkusitv 'dravé in okiisne Arrajere mesne dobrote in obiščite mesnico. \NYAJ i Trzinu. Tel.: 720.m.
Želimo cam vesele Velikonočne praznike.
niku so přejeli priznanje.
Povedal je tudi, da so se, potem ko je Trzin postal občina, odločili, da bodo vsaj še do konca tega mandata ostali v sklopu Gasilske zveze Domžale, v tem času pa bodo lahko tudi bolje premisli-li, kako naprej.
Ko je Jože Kajfež našteval dejavnosti društva v preteklem letu, je izrazil tudi priznanje vsem članom PGD Trzin. Za svoje člane je društvo lani posebej pripravilo piknik pa gasilski izlet, spomnili pa so se tudi starejših članov in žanje pripravili družabno srečanje. Dogovorili so se, da bodo takšna srečanja postala tradicionalna.
Tudi iz drugih poročil, ki jih je bilo slišati na občnem zboru, je bilo mogoče razbrati, da so bili naši gasilci v preteklem letu zelo delavni in da jim elana ne manjka. Polni so načrtov in želja, ob tem pa so opozarjali tudi na dobro sodelovanje z drugimi prebivalci Trzina. Predsednik društva Jože Kajfež je lako, med drugim, celo dejal: "Naši občani nam vedno nesebično nudijo pomoč, vsak po svojih zmožnostih. Mislim, da takih občanov kot jih imamo mi, nima nobeno društvo!"
Na občnem zboru so se spomnili tudi vseh svojih članov, ki so društvo v preteklem letu za vedno zapustili. Prave razprave po poročilih in pozdravnih nagovorih gostov pravzaprav ni bilo. Precej bolj živahno je bilo na zakuski, ki je sledila zborovanju.
MŠ
Drznost ne sme nikamor brez svoje setre pameti.
Nemški
NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN
JPORTNO DRUJTVO TRZIN JE IMELO OBČNI ZBOR j "*

^^ čelrlek, 11. marca, je bil v dvorani Kulturnega doma I. občni zbor Športnega društva Trzin v naši novi občini. Dvorana bi lahko bila bolj polna, saj vem, da je veliko Trzincev, ki se vsaj rekreativno ukvarja-jo s športom - će že ne profesionalno (ja, ja, ni treba iskati nič izgovorov ... saj sem vas zadnjič viděla, kako ste tekli po goz-du...).
Toda kar pregovorno je že, kako se v Trzinu nič ne dogaja, ko pa se kaj, jih pa bolj malo pride. Da skrajšam ta že predolgi uvod: občnega zbora se je udeležilo 34 na-vdušenih športnikov in pa simpatizerjev športnega društva (dvorana pa se je občas-no polnila ali pa praznila ).
Najprej je vse navzoče pozdravil predsed-nik Športnega društva - Igor Kralj. Tudi on je bil nekoliko razočaran nad udeležbo, potem pa je kar povabil upravni odbor, da zasede svoja mesta. Ko se je delovno pred-sedstvo strumno posedlo, je Igor povabil župana Toneta Peršaka, da pove nekaj besed o navezi (beri: sodelovanju ) Občina -Športno društvo.
Seveda bo Občina podpirala dejavnosti in aktivnosti špornega društva, pa tudi finance za izvajanje le-teh bo prispevala. Župan je občni zbor predčasno zapustil zaradi drugih obveznosti.
Nadaljeval je Igor z letnim poročilom. Društvo je v preteklih letih organiziralo razna tekmovanja (otroška olimpiada, dan košarke v spomin Alešu Kolencu ipd.), pa tudi kakš-na veselica se je našla. Igor se je kasneje na "govorniškem odru" pojavil še párkrát, kar je povsem razumljiva naloga predsednika. Pris-otne je seznanil z načrti Športnega društva:
-	Ureditev igrišča poleg občine, ki je last športnega društva, da bi lahko bilo uporabno tako v sončnem kot v deževnem vremenu (torej bi ga pokrili); prostor bi bil primeren tudi za veselice.
-	Ureditev trim steže, ki bi se začela pri brunarici v Dolgi dolini (smučišče) in bi se končala nekje pri bajerju.
-	Še zmeraj bi organizirali iste prireditve kot do sedaj (Spominski tek Petra Lev-ca ...).
-	Poročilo o delu sekcije sta podala tudi Tone Župan (smučarska sekcija) in Vladimir Nadj (šahovska sekcija).
Moram reći, da sta uspehe želi kar obe sekciji.
V naslednji točki dnevnega reda je bilo zapisano: VOLITVE. Zato smo jih tudi izvedli. S predsedniškega stoička je namreč odstopil Igor Kralj (vzroki za odstop uspešnega predsednika so zaviti v tančico skrivnosti), na njegovo mesto pa se je (vsi za in nihče od nav-

zočih proti) usedel Janez Lenarčič. Ker društvo še ni imelo nadzorne in disciplinske komisije, smo izvolili tudi to. Potem je bilo treba potrditi še osebe, odgovorne za posamezne sekcije, ki bodo poskrbele za normalno delovanje le-teh. Nekoliko se je zataknilo le pri nogometni sekciji, kjer se niso vsi strinjali s predlaganim, razpiet pa tudi še ni dokončen.
Za vse, ki bi se radi začeli ukvarjati s kakim športom, pa sledijo tehnični po-datki.
Osebe, ki vam bodo največ vedele po-vedati o:
-	smučarski sekciji: Tone ŽUPAN in Rado PESTOTN1K
-	košarkarski sekciji: Janez LENARČIČ, Matjaž ERČULJ, Pavle PORENTA
-	nogometni sekciji: Rado NAROBE (Dušan STRMCN1K, MatějPOVŠE)
-	šahovski sekciji: Vladimir NADJ
-	namiznem tenisu: Vinko JAGODIC
-	atletiki, gimnastki: Martina KRALJ
-	koiesarski sekciji: Andrej LJUBEŠEK
-	aerobiki: LiHjana SMREKAR
-	iokostreistvu: Bojan PERKO
-	rokometu: zaenkrat ga še ni, se pa načrtuje.
tekst: Mateja ERČULJ
zimsko veselje na trzinskem smuciscu
BRALO^
"Hura, zimske počitnice so tu!" so se razveselili otroci, pa tudi narava je poskrbela za kar solidno snežno odejo. Zadovoljni in nasmejani so se po končanem pouku od-pravili domov in vmes klepetali, kaj bo kdo Počel in seveda kje. Doma pa, kljub snegu soncu, sivi obrazi staršev. Razložijo, da v službi ne morejo dobiti dopusta. In kaj j*daj .? Ce imaš srečo, se zatečeš k ba-»o, s katero ni nikoli dolgčas. In tako sem ludi jaz dobila v varstvo svojega vedno zan-imivega in aktivnega vnuka. \ POnedeijek pa je bilo turobno vreme in 01 nalašč 2a branje, gledanje TV in igran-iř "a računalniku. V torek pa je zasijalo *>nce in snegje bil še lepši in mikavnejši.
valu 202 so se od jutra oglašale šole in oveščale starše in otroke, kako so poskr-, f Počitnikarje. Ravnatelji so že posre-™val« podatke o poteku prvega dne in o lezbi otrok. Iz trzinske šole pa nič ...
(ali sem mogoče preslišaia?). Pa sva se vseeno iz novega preko hriba od-pravila v stari Trzin na smučišče. In tam se nama je v trenutku prikazala otroška prav-Ijica. Smučišče obsijano s soncem, na njem pa tri kače tečajnikov vseh starosti. Za 500 SIT se je lahko smučal vsak otrok, če pa je bil v tečaju, pa je plačal 1.500 SIT. Na smučišču sta obratovali dve enoslavni vlečnici in prizadevni organizatorji so pripravili tudi lesena držala za lažjo vleko. Na sonce pred brunarico so postavili mize in klopi in lahko smo se greli kot martinčki, zra ven pa si privoščili še kaj tekočega. Opazovala sem zadovoljne otroke, po moji oceni cca 50, in izredno prijazne in pozorne vaditelje. Slišala sem, da je najmlajša tečajnica imela samo 3 leta in pol in potem vse tja do starejših osemletkarjev. Nisem viděla niti enega otroka, ki bi jokal zaradi dolgočasja ali slabega počutja, če pa je slu-
\ ć^M)
čajno prišlo do stika s trdo podlago, je bila pomoč takoj prisotna. Da pa želodčki ne bi bili prazni, so poskrbele tete in strici v brunarici z okusnimi mali-cami (hot dog, palačinke, čevapčiči...) in seveda čajčki, palčke in piškotki. Pogovarjala sem se z obiskovalci in na žalost ugotovila, da se Trzinci premalo zavedamo, na kako lepein koncu živimo in da bi po za-slugi parih navdušencev lahko preživelo zimske počitnice v odgovornein varstvu veliko več otrok, Predvsem iz novega delà je bilo samo par otrok, zato pa so jih pripeljali starši iz Domžal, Ljubljane in okolice. In to je prava promocija naše nove občine in vse priznanje Tonetu, Igorju, Radu ter celotni prijazni ekipi iz brunarice.
Nadaljevanje pisma na str. 21
Éi
NGER
PD TRZIN
planinsko društvo onger trzin
KRATKE IZ PLANI N/Kl H KROGOV
SEZONO PLANINSKIH PREDAVANJ STA SKLENILA ĐAVO KARNIČAR IN
TOMAŽ HUMAR _______j
^predavanjem enega najuspešnejših slovenskih alpinistov zadnjega časa, če ne tudi kar najuspešnejšega, Tomaža Hu-marja, se je v sredo, 10. marca, v avli trzinske OŠ končala sezona gorniških pre-davanj gostov Mladinskega odseka PD Onger Trzin.
Poslušali smo serijo izjemno zanimivih pre-davanj izbrane vrste zdaj najboljših in najbolj znanih slovenskih vrhunskih alpinistov, ki so svoje pripovedovanje podkrepili z zelo kakovostnimi posnetki svojih dejanj v neko-ristnem svetu. Tomaž Humar, Viki Grošelj, Pavle Kozjek, Davo Karničar, Stane Kle-menc, Zvonko Požgaj, Tomaž Jakofčič in Urban Golob so imena, ki nekaj pomenijo in odmevajo ne le v Sloveniji, ampak tudi daleč izven naših meja. Z njimi smo se sprehodili po Himalaji, Andih, Severni Ameriki, Antarktiki in po najtežjih domačih in evropskih slenah. Z njimi smo doživeli sodobni utrip svetovnega vrhunskega alpinizma. Predavanji Da-va Karničarja, ki nas je obis-kal 18.2., in Tomaža Hu-marja na mar-čevskem predavanju, pa sta bili kot pika na i v tokratnem zimskemu ven-čku gorniških predavanj v avli OŠ Trzin. Ekstremni smučar in vrhunski alpinist z Jezerskega, Davo Karničar, nas je popeljal v strmine, ki bi vzele dih tudi izkušenim alpinistom, on pa jih je premagoval s smučmi na nogah. Takšno smučanje zahteva več kot izjemne-ga smučarja, biti mora tudi prekaljen alpinist in predvsem mož na mestu, s trezno glavo in bogatim znanjem. Davo Karničar je vse to in še več. Precej spustov, kakršne je opravil z bratom Drejcem, še ni ponovil nihče. Kdor pozna Davov "domači" - Sinji slap pod Češko kočo, ki jo že dolga leta oskrbuje družina Karničarjev, ve, da je smučanje, ki ga goji Davo, smučanje na
£
mm
da Tomaža poznam in da sem vedel, da je Tomaž tokrat premagoval neprimerno za-htevnejšo smer, kot pa so bile smeri s fotografij pred desetletji. Vem, kako težav-na in tudi tvegana je pri tehničnem plezanju težavnostna ocena A3. Ko sem sam premagoval takšne težave, se mi je zdelo na meji človeških zmogljivosti in na vso moć tveg-ano. Tomaž pa je sam preplezal 1.300 m visoko smer, ocenjeno z A5, in to moderno oceno, ki je še zahtevnejša od nekdanje.
To je bilo pravo, za člověka nezmožno dejanje. Si lahko predstavljate, da zaupate svoje življenje majhni, par milimetrov veliki bakreni glavici, ki jo s kladivom zatolčete v plitko vdolbinico vgladki steni, pod vami pa je na primer 500 m praznine? Kdor se obesi na takšno glavico, mora imeti v sebi drugačno dojemanje življenja in njegovih skrajnosti. To je izkušnja, ki je prihranjena le izbrancem. In Tomaž je izbranec. Je alpinist, ki vedno uspe in se vrne. Njego« samotne poti so skrajno zahtevne in tveg-ane, vendar Tomaž pravi, da tveganje zmanjša na minimum z dobro pripravljenos-tjo, Studijskim pristopom in samodisciplino. Navijamo za Tomaža, ki je že dober znan« Trzincev, in se zanašamo, da ima res še dovolj bonusa in da še ni zapravil vseh svojih devetih življenj, kot se rad sam po-šali.
Tomaž je Trzincem pokazal nov svet, čudovite posnetke, predvsem pa smo lahko pO] nosni, da je prav Trzin izbral za premier» prikaz filma o plezanju v Reticent WaE (Molčeči steni).	^ š,eK
Devet zanimivih predavanj naših vrhunskih alpinistov si je ogledalo 330 obiskovalcev. ^ Žal je bilo med njimi premalo Trzincev. Zakaj-
oštrini britve, da tam napake niso dovoljene. Davo pa je pre-smučal nič koliko alpinističnih smeri, zalede-nelih ozebnikov in ne nazadnje vzhodno steno ene najzahtev-nejših evropskih gora, Mat-t e r h o r n a . Spusta v enem zamahu z vrha osemtisočmetrskega velikana Anapurne v enem dnevu do baznega ta-borišča, kakršnega sta opravila Davo in Drejc, še ni ponovil nihče, pa vendar se Davu le še ni posrečil veliki sen, spust s smučmi z najvišjega vrha sveta, Everesta. Podvig so zaustavile omrzline, zaradi bolezni pa se je moral odpovedati tudi vrhu Daulagirija. Stari alpinisti so rekli, da zna dober alpinist tudi odnehati, ko je to potrebno. Davo ve, kakšna cena je v igri in zna trezno reči tudi ne. Prav zaradi tega bo zagotovo še dolgo uspešen in to na vseh področjih, ki se jih bo lotil. Doslej se je že izkazal tudi kot pisatelj, med predavanjem pa tudi ni mogel skriti, da je Ijubeč oče treh otrokin da mu ti pomenijo zelo veliko, verjetno celo več kot uspeh na Everestu.
Ob predavanju Tomaža Humar-ja o njegovi poti preko Himalaje do Molčeče stene v Yosemitih, pa sem se něhotě spomnil ča-sov, ko sem tudi sam začel pleza-ti. Takrat smo z velikimi očmi gledali čudovite barvne fotografije plezalcev v skoraj nemogo-čih, popolnoma gladkih stenah Severne Amerike, El Capitana, Half Doma in drugih veli-kanov. Spraševali smo se, kako je kaj takega mogoče in kakšni so ti ljudje, ki tako suvereno premagujejo zakon težnosti. Zdaj pa smo podobne posnetke videli pri Tomažu, le
z novimi idejami naprej
dejavno vključilo v praznovanje občinskega praznika Trzina, saj bo v počastitev tega jubileja pripravilo celo vrsto akcij in izletov. Med drugim naj bi šli planinci tudi letos peš iz Trzina na Triglav, po vrhovih naj bi obho-dili meje naše nove občine, pripravljajo ja-marski spust v Kraljevo jamo, ki je sicer na Dobenu, vendar jo imamo Trzinci kar za svojo. Med izleti, ki jih planinci načrlujejo v sklopu praznovanja trzinske obletnice, naj omenimo še izlet na Limbarsko Goro, k točki Geoss pri Vačah, na Polhograjsko Grmado ter obisk, namenjen kondicijsko manj pripravljenim občanom, ki bodo obiskali nekatere zanimivosti Ljubljanskega barja, kot so Mali plac pri Bevkah, Kuclerjev kamnolom pri Lomu ter Stari Main pri Vrhniki z izvirom Lintvern. Napovedali pa so tudi razstavo planinske fotografije.
Med novostmi, ki jih pripravlja društvo, je treba omeniti tesnejše sodelovanje s trzin-skim vrtcem ter skupne izlete z gojenci Centra za sociálno delo. Sploh pa ima že vsak društven odsek pripravljen zanimiv načrt svo-
jih akcij, h katerim vabijo tudi druge občane in ljubitelje narave in gora. Precej izčrpno in delno kar kritično poro-čilo je na zboru podal tudi dosedanji načelnik mladinskega odseka Lmil Pevec. Člani mladinskega odseka so bili v zadnjem času res prizadevni in ni čudno, da so pohvale na njihov račun na Ictošnjem zboru kar deže-vale, tudi s strani gostov iz drugih društev. Prepričani smo, da bomo tudi čez leto slišali toliko pohval na račun mladih in da jim bodo ob bok stopili tudi člani nekaterih drugih odsekov.
Miro
SVEŽE NOVICE IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV Žerjavčki Trzin
I. Članstvo
Zanimanje za naše društvo je med upokojeními Trzinci zelo veliko, saj je v tem trenutku 150 žerjavčkov. Zato upravni odbor vabi v članstvo še ostale upokojenke in upokojence naše občine. Morda ne veste, kako postati član tako prijetnega društva. •Nič posebnega, kot smo že večkrat napisali v Odsevu in še enkrat ponavljamo: nič posebnega. Priđete k dežurnemu žerjav-čku, ki vas čaka vsako sredo od I I. do 12. ure na sedežu društva v Trzinu, Mengeška «sta št. 9 in napišele prijavnico. To lahko storite tudi vsak ponedeljek, ko je srečanje žerjavčkov v lokalu Bor, t.j. poleg trgovine Mercator. Seveda ob prijavi plačate članarino, ki je za letošnje leto določena v aiesku 1.000 SIT.
2- Srečanja
\sak dan v lokalu Bor, poleg trgovine creator, od 7. ure zjutraj do večera v Posebni sobi, namenjeni za žerjavčke.
^sak ponedeljek od 16. ure dalje, prav 131(0 v lokalu Bor. Tega dne pridejo na »ecanje člani upravnega odbora, zato lah-takrat dobite informacije, uredite člana-daste pobude za delo našega društva
22. junija 1999 bo republiško srečanje Pokojencev Slovenije v Dolenjskih Topli-
cah. Slavnostní govornik bo predsednik države g. Milan Kučan. Upravni odbor društva bo organiziral avtobusni prevoz na to srečanje, zato že zbiramo prijave udeležencev.
3.	Šport
Sprehodi: Vsak četrtek ob 9. uri je na koncu Mlakarjeve začetek sprehoda po bližnjih hribčkih in dolinicah.
Kegljanje: Vsak ponedeljek ob 14. do 15. ure v Domžalah v gostišču Repovž. Steza za kegljanje je rezervirana za žerjavčke. Če bo zanimanje za ta šport, bo upravni odbor najel kegljišče za več ur. Prijavite se torej h keglj-anju.
Telovadba za ženske, ki jo organizira Športno društvo Trzin, je vsako sredo ob 19.30 do 20.30 v telovadnici osnovne šole Trzin. Veliko naših članic je vključenih v ta šport že več let in so zelo zadovoljne z vadbo in družab-ništvom, ki je med telovadkami.
4.	Izleti
Ob četrtkih organiziramo redne izlete za 8 oseb v Lenti na Madžarskem. Prijave zbiramo vsak ponedeljek na srečanjih v lokalu Bor, poleg Mercatorja.
5.	Petje
Žerjavčki radi pojemo, smo si rekli in zapeli na zadnjem srečanju v ponedeljek, 1. marca. Peli smo lepe narodne pesmi, pesmi našega
olroštva, mladosti. Sami sebi smo dokazali, da nam pesem veliko pomeni. Zalo bo iz naših grl še zazvenela pesem na izletu, na srečanjih. V kolikor bo za petje še večje zanimanje, se bomo pevke in pevci posebej srečali v lokalu Bor. Lahko bo to srečanje vsak torek ob 16. uri. Pridite pevci in pevke v ponedeljek na srečanje in organizirajmo sekcijo pevskega zbora našega društva. Zaenkrat bomo peli brez zborovodja. Upamo, da ga bomo kasneje našli.
6.	Šah in ostale družabne igre
so na razpolago žerjavčkom v lokalu Bor in sicer vsak dan od 7. ure dalje. Igrate lahko v posebni sobi. Upravni odbor našega drušlva bo kupil lastne družabne igre, če bo za te velik interes. Pridite na srečanja in predlagajte.
7.	Informacije
so žerjavčkom na razpolago, kot je opisano pod št. 1 tega članka. Informacije lahko dobite tudi pri članih upravnega odbora, predvsem pri predsedniku, tajnici ali blaga-jničarki. Ti so vam na razpolago in z veseljem dajemo informacije, svetujemo itd. Vsekakor vas pričakujemo na srečanjih, do takrat sprejmite lepe pozdrave!
Zapisala: Lučka Župan
^Ja občnem zboru PD Onger Trzin, ki je bil v petek, 12. t. m., tudi letos žal ni bilo prav dosti udeležencev. Verjetno pa bi bilo marsikomu od tistih, ki so prišli, žal, če bi omudil prikaz videofilma o izletu nekaterih članov drušlva na Novo Zelandijo. Film je dobro predstavi! zanimivosti Nove Ze-landije in pusto-lovščino slovenskih gornikov na daljnjem zelenem otoku dolgega oblaka.
Na občnem zboru je predsednik društva Rudi Sc-hoss povzel večino dejavnosti društva v pretek-lem letu, posebej pa je představil nekatere nove ideje in nacrte za bližnjo letno planinsko sezono. Društvo se bo zelo
Občinsko prvenstvo domžalske regije v šahu za obdobje 1998/1999, posa-mezno fantje in dekleta 10, 12, 13 in 15 let
Osnovnošolci posamezno F/ 15 let
Tekmovanje je bilo v soboto, 5. 12. 1998, na OŠ Venelja Perka v Domžalah. OŠ Trzin je zastopal Aleksander Nadj, ki si je to-krat v svoji skupini privoščil manjše pre-senečenje, saj je med 16 tekmovalci osvojil drugo mesto. F/IO in F/12
Tekmovanje je potěkalo v torek, 8. 12. 1998 prav lako na OŠ V. Perka. Trzinsko OŠ sta zastopala brata Alahorič. V skupini fantov do 10 let je Gašper Mahorič med 12 tekmovalci zasedel solidno 7. mesto. Njegov starejši brat Izlok, ki je tudi bolj izkušen, pa je z odlično igro med 18 tekmovalci zasedel 4.-5. mesto. V preostalih skupinah OŠ Trzin ni imela svojih predstavnikov.
Posamezno prvenstvo ljubljanske regije za dečke in deklice do 10 in 12 let ter za fante in dekleta do 14 let za šolsko leto 98/99
Tekmovanje je bilo v soboto, 9. I. 1999, in v nedeljo, 10. I. 1999, v prosto-rih ministrstva za obrambo v Ljubljani.
OŠ Trzin je imela dva predstavnika, vendar Iztok Mahorič na žalost ni nas-topil. Aleksander Nadj pa tokrat ni dovolil nobenega presenečenja. Postal je regijski prvak za šolsko leto
99 v skupini fantov do 14. leta.
Občinsko ekipno prvenstvo v šahu za fante in dekleta do 12 in 14 let za šolsko leto 1998/99
Prvenstvo so pripravili v torek, I 9. 1. 1999, na OŠ V. Perka v Domžalah. Osnovna šola Trzin je imela prijavljeni dve ekipi - fante do 12 in fante do 14 let, ki sta solidno nastopi-li.
V ekipi dečkov do 12 let so nastopili: Žiga Bobnar, Iztok Mahorič, Matěj Šircelj in Gašper Mahorič. Ekipa je igrala odlično, še zlasti pa to velja za Žigo Bobnarja. Na koncu je ekipa osvojila 4. mesto. Starejši dečki so osvojili četrto do peto mesto. Kljub odlični igri Aleksandra Nadja jim ni uspelo, da bi dosegli boljšo uvrstitev. V ekipi so poleg Aleksandra igrali še Denis Kosmač (7.a), Peter Frantar (7.a) in Igor Majer (7.b).
Posamezno državno prvenstvo v pospešenem šahu za fante in dekleta, stare 10, 12 in 14 let
Od 6. do 8. februarja letos je bilo posamezno DP v pospešenem šahu za fanle in dekleta v kategorijah 10, 12 in 14 lei v kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini. Organizatorica prvenstva, ki je bilo hkrali kvalifikacija za kvalitetno prvenstvo mladih v istih starostnih kategorijah, je bila Šahovska zveza Slovenije, tehnični izvajalec pa Društvo šahovskih mentorjev Celje. Od trzinskih šahistov se je na državno prvenstvo
uvrstil Aleksander Nadj, učenec 7.a razreda OŠ Trzin. Zasedel je odlično Iretje mesto in si s tem priboril pravico, da pokaže in dokaže svoje šahovsko znanje tudi na bližnjem kvalitetnem prvenstvu, ki bo 20. 3. v Mariboru. Vsekakor mu na prvenstvu želimo veliko sreče!
Posamezno državno prvenstvo v šahu za fante in dekleta v kategorijah 10, 12, 14, 16 in 18 let
Prvenstvo je bilo od 20. do 26. februarja v dijaškem domu v Mariboru, hkrati pa je bilo tudi kvalifikacija za svelovno in evropsko prvenstvo mladih v istih starostnih kategorijah.
Od trzinskih šahistov je na državnem prvenstvu sodeloval Aleksander Nadj, ki je v zelo močni konkurenci, v kateri je vsak tek-movalec lahko premagal vsakega nasprot-nika, zasedel zanj skromno 6. mesto. Od-ločilna je bila 7. partija, v kateri je Aleksander pozabil povleči 40. polezo v dveh urali, čeprav je imel zmago že v žepu. Partijo je izgubi!, ker mu je padla zastavica, čeprav je imel na voljo še eno minuto, da povleče zadnjo potezo. Po tej izgubljeni partiji ni imel več možnosti za uvrslitev na stopničke najboljših. Smola.
Aleksander Nadj přejel priznanje Športne zveze Domžale za leto 1998
V četrtek, 21. 1. 1999, so v dvorani Ma-jčevega dvora pri tovarni Induplati v Jaršah podělili priznanja ŠZ Domžale za lelo 1998. Prireditve se je udeležilo od 50 do 60 športnikov iz domžalske občine. Med njimi je posebno priznanje - malo plaketo ŠZ Domžale za mednarodne dosežke v pionirski kategoriji za leto 1998 přejel Aleksander Nadj, mladi šahist in učenec 7.a razreda OŠ Trzin.
Vladimir Nadj - Coach
< KS
O
-I
Q
<
£
Pes je človekov najboljši tovariš, pravijo tišti, ki se spreha-jajo po ulicah novega delà Trzina in se pri tem izogibajo pasjim kakcem. Zdi pa se, da so psi ludi nadloga. Občinski svetniki kar pogosto poslušajo pritožbe zaradi psov, zato ni čudno, da so o tem spregovorili tudi na nedavni seji občinskega sveta. Svetnik Franc Gradišar je celo představil nekakšno študijo o tem, kaj se da narediti. Naštel je več možnih rešitev, vendar nobena ni povsem zadovoljiva za vse. Svetniki so ob tem ugotavljali, da se bodo s to problematiko morali slej ali prej še bolj resno spopasti, za zdaj pa pozivajo vse lastnike psov, naj pazijo na svoje Ijubljenčke in naj poskrbijo, da se ne bodo iztrebljali, kjer jim srce poželi, po možnosti pa naj lastniki za svojimi štirinožnimi spremljevalci tudi počistijo nes-nago.
Občanka s Habatove ulice pa se je na nas obrnila zaradi
številnih nepriklenjenih psov ob omenjeni ulici, ki se prosto klatijo po ulici in celo ogrožajo nič hudega sluteče ljudi, ki hi-tijo po svojih opravkih po tej ulici. Še zlasti naj bi bili psi nevarni otrokom in starejšim ženam, ki pokažejo strah. "Jaz se že ne upam po ulici zaradi teh mrcin," nam je potarnala občanka. "Naj vendar lastniki priklenejo svoje varovance ali pa bo morala občina poskrbeti za našo varnost!" Ob lem je še pripomnila, da so včasih za take stvari red naredili konjederci. Upamo, da po takšnem posegu ne bo Ireba poseči, lastniki psov pa naj bodo vseeno obzirni do drugih ljudi, saj vsi le niso takšni korenjaki, da bi se nastavljali človekovim prijateljem z velikimi čekani.
rod skalnih taborov domžale DRUŽINA MRAVLJICE TRZIN
VOD ČRSS3SH PANTER JEV
nas je presenetila s svojo močjo in predvsem s snegom. Vendar laborniki tudi pozimi ne mirujemo. Uživanje zimskih radosti je padlo zaradi preteklih suhih obdo-bij v pozabo, pa vendar taborniki, ne glede na sneg, organiziramo zimovanja, kjer se lahko naužijemo svežega zraka, predvsem pa zavzeto dopolnjujemo svoje znanje, ob tem pa seveda ne pozabljamo tudi na zabavo. Počasi se dnevi daljšajo, zima prehaja v pomlad. V naravi, v gozdu že lahko opazite prve znanilce. Taborniki bomo većino časa preživeli zunaj in opa-zovali spremembe. V Trzinu se je taborništvo dodobra utrdilo. Najmlajši vod Irzinskih tabornikov je vod Crnih panterjev. Mladi nade-budneži so se nam pridružili lani ob vpisu. Negotovi občutki so se kmalu izgubili, ko smo spoznali način delà, predvsem pa zabavo. Trud dveh vodnikov voda Luke Kečkeša in Igorja Zupančiča se kaže pri napredovanju in zadovoljstvu šestih članov mlađega voda, v katerem so tri tábornice, Katja Mihelčič, Anja Modec in .Martina Jurak, ter trije taborniki: Tadej Bevk, Klemen Nikoleti in Jaka Sulič. "S pomočjo igre jih želiva povezati v skupino, ki bo delovala kot eno. Vsi so prizadevni in pridni. To pomeni, da se redno udeležujejo sestankov in so pripravljeni delati v skupini. Postali smo že pravi pravcati team, v katerem gojimo prijateljstvo in zaupanje. Vsa nasprotja, ki se Pojavljajo, skušamo preko pogovorov in '"re zgladiti oziroma se iz spora tudi kaj naučiti.
X'aj povem, da so člani voda zdaj v pripravl-jalnem obdobju. V prvem letu naj bi namreč spoznali predvsem osnove, pravi taborniki Pa bodo postali s prisego, ki bo 24. aprila. j&Prisego opravimo ob taborniškem ognju, u ga pripravijo in zakurijo starejši, preiz-I ni laborniki. Sledijo taborniške pesmi, pa slavnosfna zaprisega. Zapriscga abornikov je naslednja: Pri svoji časti ob-jubljam, da bom zvest domovini, da bom ^>rejel duhovno resničnost, jo razvijal in p v sk|adu s taborniškimi zakoni, o svečani zaprisegi podelijo taborniške rutice.
Najina želja je, da bi večino časa preživeli zunaj, v gozdu oziroma na prostém. Preko igre jih skušava naučiti veščin prvega plamena. Vsako minuto, ki jo preživimo na prostem, izkoristimo, da spoznavamo vrste dreves, taborniške potne znake ... Zakurimo prvi ogenj. Tudi različne skrivalnice in igrice nam pomagajo pri oblikovanju čuta za pros-
tor in gibanje v naravi. Kadar nam vreme zagode, se v razredu lotimo ročnih del, kot so risanje domačega kraja, izdelovanje orig-amov, pustnih mask, igramo se različne igre, kjer tekmujemo v različnih spretnostih, kot je vođenje slepega, prepoznavanje različnih predmetov itn. Skušava uresničiti tudi vse želje in sami mladi nadebudneži nama dajejo nove ideje. Taborništvo pa ni samo udeležba na sestankih, pomembna je tudi prisotnost na taborniških izletih. Do konca sta samo še dva izleta in to na Sveto Ano nad Ribnico ter v Matkov kot. Znanje, ki ga imam Macgye-ver oziroma ra-zlični filmski ju-naki, ki preživ-Ijajo nevihte in zime, lahko dobite pri taborni-kih v Trzinu. Vprašanje, ki se tu zastavlja, je, kje se je Mac-gyever naučil vseh veščin. Menim, da so imeli pri njegovi izo-
brazbi velik delež prav taborniki. Ne rečeni, da trzinska družina. Pa vendar, družina Mravljice, pod nadzorom Jureta Anžina, se trudi pri širjenju znanja in članstva. Svoje znanje taborniki preizkušamo na različnih tekmovanjih, kot so ZOT - zimski orienta-cijski tek, ZNOT - zimski nočni orientaci-jski tek, ROT - republiški orientacijski tek in druga manjša tekmovanja, ki jih organizirajo drugi rodovi. Za najmlajše so zanimiva Vesela srečanja in druga tekmovanja, ki so primerna za tovrstno skupino. Priložnosti za izkazovanje je dovolj, vendar je potrebno veliko delà in entuziaznia. Tako pri tabornikih ni vse zabava, je ludi resno delo. Bošljan Širnik tako poskuša s svojim vodom 00 - goz-dovnic in gozdovnikov oblikovati tekmovalno skupino, ki bo hodila na tekmovanja in preizkušala svoje znanje. Na koncu bi se obrnil na vse, stare 7 let oziroma pr'učke, kakor jim pravimo. Vabim jih, da se nam pridružijo in včlanijo v naš rod, k svojim sovrstnikom. Z večjo skupino bi lažje delali večje projekte, se igrali družabne igre in se udeleževali različnih organiziranih izletov. Res je! Taborništvo je izhod iz TV zasvo-jenosti!"
Igor Zupančič in Luka Kečkeš
pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD
! 234 MengeS, linbarjeva 38
tel. fox 061/738-409
servisiranje:
(--maiI avs.mctigesfûi&iol.nci delovni čas: 9 - 12. in 15. - 18. ure sobota: 10. - 12. ure
tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in
KENWOOD
•	TV APARATI,
•	CD KOMPONENTE,
•	VIDEOREKORDERJI,
•	HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ■ KAMKORDERJI znamke SHARP;
AVTORADIJI,
DVD (digital versatile disk) in
MINIDISK! znamke KENWOOD
SS FIZIO CENTER TRZIN
manualna medicina - fizioterapija - blatne obloge - vodne terapije -
limfna msmm
namene, pa tudi v svetu športa je postala nepogrešljiva, saj pospeši obnovitev izčrpanega športnikovega telesa. Ne glede, ali se limfno drenažo izvaja na področju medicine kot terapevtsko tehniko ali na področju kozmetike in športa, pa mora biti le-ta strokovno pravilno izvedena. Le pravilno izvedena limfna drenaža deluje na limfni sistem stimulativno in izboljša njegovo delovanje. Pomembno je, da jo izvaja za to strokovno usposobljena oseba, ki neprestano sledi spremembam na tem področju. Nepravilno izvedena limfna drenaža je lahko za delovanje limfnega sistema dodatna ovira, kar lahko pripelje tudi do poslabšanja že obstoječih bolezenskih stanj v telesu. Zato je izredno pomembno, da Ijudje, ki potrebujejo ali želijo limfno drenažo, poiščejo te storitve pri osebah, ki lahko dokažejo strokovno usposobljenost na tem področju.
Poleg ročne limfne drenaže poznamo tudi mehansko limfno drenažo, katero se izvaja z aparaturami. Tudi lu velja načelo, da s temi aparaturami rokujejo osebe, ki so strokovno usposobljene. Pri odločanju med ročno ali aparaturno limfno drenažo dajemo prednost ročni limfni drenaži, saj še tako izpopolnjena aparatura ne more nadomestiti dobrih terapevtskih rok in človeškega dotika.
Branka Slakan, višja fizioterapevtka
V začetku tega stoletja so odkrili posebno ročno masažno tehniko, s katero se vpliva na limfni sistem tako, da le ta bolje opravlja svojo nalogo. Tehniko so poimenovali ročna limfna drenaža in ima svojo zdravilno vrednosl. Kot takšna se je izkazala za zelo učinkovito pri starijih, ko limfni sistem zaradi različnih vzrokov ne more dobro opravljati svoje naloge ali pa je stanje v človeškem organizmu takšno, da zahteva povećano delovanje limfnega sistema (poškodbe, operativni posegi, neaktivnost...). Z limfno drenažo se lahko poveća delovanje limfnega sistema celo do desetkrát, s tem pa se izboljša celotno stanje in delovanje organizma.
Limfno drenažo uporabljamo na različnih področjih.
Uporablja se v medicini (fizikalni terapiji) kot ena izmed pomemb-nejših terapij pri otekl inah, poškodbah, bolečinah in mnogih drugih bolezenskih stanjih (glavoboli, migrene, artoze, akne, nervoze ..). V naštetih primerih je limfna drenaža lahko samostojna, večinoma pa jo kombiniramo z drugimi terapevtskimi postopki, ki jih zahteva določeno obolenje. Pri tem je pomembno, da limfno drenažo odredi zdravnik, saj se je pri nekaterih obolenjih ne sme uporabljati (npr. srčnih in ledvičnih obolenjih). Limfno drenažo uporabljamo tudi v kozinetiki, predvsem v estetske in sprostitvene

FIÏÏOŒNTER TRZIN
izkušnje ruskih zdravnikov. fizioterapevlov in maserjev
Zdravje, sprostitev in lepota
/ ročna limfna drenaža
/ shiatsu terapija / refleksna masaža stopal / aromaterapija / podvodne masaže / biserna kopel / blatne obloge / anticelulitni programi ✓ antistresni programi
061 162 18 37
Karos d.o.o.
medicinska ňrlKihliilacija ItiMorec 10, lOCT'/ir. 1236 Tlba ut : 11611» i". {»ta. oó 116? t0 9" Imp, «wwa2U«Mfcl UJ
Človeški organizem vsebuje kar 60 - 70% telesnih tekočin. Olavna sistema, ki imata pri razporejanju tekočin pomembno vlogo, sta krvni in mezgovni (limfni sistem).
Krvni in limfni sistem sta med seboj tesno povezana in imata predvsem transportno nalogo. Kri prinaša celicam vse, kar potrebujejo za presnovo, in odnaša njihove produkte ter s tem posreduje izmenjavo snovi med vsemi organi v telesu. Naloga limfe pa je odplavljati odvečne snovi, ima pa tudi pomembno vlogo pri delovanju in učinkovitosti imun-skega sistema člove-kovega organizma. K limfatičnemu sistemu prištevamo limfo, mezgovnice, po katerih se limfa pretaka, in bezgavke, skozi katere potekajo mezgovnice. Bezgavke so za limfo filter, saj prestrezajo telesu tuje snovi in jih z belimi Limfoterapevtka Helena Vozlič v krvnimi telesci uniču-Fizocentru Trzin.	J'ei°-
KEROS d.o.o HRASTOVEC 10, IOC Trzin, tel.: 061/162 18 37
V TRAFIKO TUDI PO IDEJE ZA PRILOŽNOSTNA DARILCA
„a igla sem, da bi tu odprla trgovinico z eksotičnimi začimbami ali í vsaj čaji, vendar se mi zdi, da je za kaj takega v Trzinu in na tej tokaciii še prezgodaj, zato srno tu odprli trafiko," nam je povedala ulica in direktorica podjetja Signa Lidija Babnik, ki je tudi last-„ica okrepčevalnice Barca in trafike v stavbi nedaleč od trzinskega oasilskega doma, ki ji mnogi Trzinci rečejo "motel Sraj". Namesto trgovine z začimbami smo v Trzinu tako dobili prvo trafiko Vendar to ni trafika v povsem klasičnem pomenu besede. V „jej res lahko dobite vse, kar ponujajo druge trafike, zraven pa je kupcem na voljo še precej več.
Zelo bogata izbira dnevnega in periodičnega tiska Vtrafiki imajo dnevno po 150 različnih novih izvodov domač.h in tuiih časopisov in revij. Pri tem ponujajo vse domače dnevnike in 1	številne tuje - iz Ital-
I ije, Avstrije, Nemčije in drugih evropskih držav, seveda pa tudi iz nekaterih držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Bogata je po-nudba tednikov in mesečnikov, predvsem revij. S slednji-mi pokrivajo številna interesna področja, od športa, mode, raču-nalništva, turizma, do ugankarstva. Na policah trafike so tako časopisi in revije za ženske kot za moške ali pa tudi mladostnike. Na seznamu imajo kar 1.070 naslovov posameznih publikacij, in če kdo želi kakšno revijo, mu jo lahko v najkrajšem času priskrbijo. Naročnik jo lahko dobi že naslednji dan ali pa v skrajnem primeru takrat, ko iziđe. Ob tem v trafiki ves čas pozorno spremljajo želje kupčev in poleg časopisov in revij iz železnega repertoarja naroča-jo ludi vse tište, po katerih stranke sprašujejo.
V	trafiki je seveda mogoče kupiti tobačne izdelke, pipe, tobak in pribor za kajenje pip - drobno tobačno galanterijo. Na zalogi imajo kar 30 vrst tobaka in cigar.
Ker pa trzinska trafika ni klasična, je v njej mogoče kupiti tuđi manjša darilca in potrebščine za vsakdanjo rabo, v njej pa lahko kupite tudi vozovnice za železnico.
Pester darilni program
V	darilnem programu imajo tako različne izdelke iz kristala, kitaj-ski porcelán, rez-Ijane lesene spo-minke in ročno kovane kovinske izdelke. Kupcem
Ko prebereš neznano knjigo, je, kot da si pridobil dobrega prijatelja,
ko jo vnovič prebereš,
je, kot kot da si srečal starega
prijatelja.
Kitajski
ponujajo tudi ure, od ročnih do budilk in stenskih ur. Pestra je ponudba t.i. sladkega programa, kjer imajo na zalogi precej vrst bonboniér in drugih slaščic, zanimiva pa so tudi različna dišeča darilca. Med praktičnimi predmeti za vsakdanjo rabo naj omenimo različne baterijske vložke, filme, brivske aparate, kondome, robčke in druge izdelke papirne galanterije. Tudi pri teh izdelkih ponudbo dopolnjujejo glede na želje in potrebe strank, vedno pa imajo tudi kaj novega in primernega za priložnostna darilca. Ob tem je pomembno povedati, da vse, kar ponujajo, ni pretirano drago in je primerno za priložnostna obdarovanja, s katerimi pokažemo pozornost.
V trafiki kupljena darila prodajalke tudi lepo zavijejo ah pa spravijo v okusne škatlice. Če ne veste, kaj bi komu podarili, boste v trzinski trafiki prav gotovo dobili idejo! Če pa v njej kupite kaj za branje, pa ne morete narediti nič boljšega, kot da se v sosednjem lokalu Barca usedete za mizo in časopis ali revijo vsaj prelistate in ob tem malo splaknete grlo ali pa si privoščite kavico.
Okrepčevalnica prijeten in miren lokalček
Okrepčevalnica Barca je med gosti že dobila sloves prijetnega mirnega lokalčka, kjer se da pogovarjati, saj pogovorov ne moti preglasna glasba ali hrup. Ni čudno, da je med obiskovalci precej žensk in pa tudi zaljubljenih parčkov, ki si imajo toliko povedati. Postrežba in ponudba v Barci je na visoki ravni, še zlasti pa so dobrodošle tudi dobrote iz Barcine kuhinje. V okrepčevalnici, ki je odprta od 7. do 22. ure, je zjutraj mogoče naročiti okusen zajtrk, postrežejo pa tudi z dobrimi malicami in jedmi po naročilu. V Barci imajo vsak dan pripravljene tri menuje, na zalogi pa imajo vedno tudi ribe. Ljubitelji lahke in zdrave prehrane pa prav gotovo ne morejo mimo solatnega bara, kjer imajo pester izbor enostavnih in sestavljenih solat iz sveže zelenjave. Ponudba v Barci je res pestra, počutje gostov v njej pa je tudi zajamčeno prijetno.
Osebje Barce in trafike to priložnost izrablja za čestitke vsem trzinskim materam ob njihovem prazniku, materinskem dnevu, vsem krajanom Trzina pa voščijo tudi vesele velikonočne praznike in seveda VELIKO P1RHOV!
Trgovsfco podjetje "MIMESA" d.o.o. Trzin Dobrave 6, tel. 162 - 12 - 83
□elovni čas:
ponedeljek - petek sobota
nedelja zaprto
od 8.00 do 19.00 od 8.00 do 14.00
VOŠČI SVOJIM KUPCEM LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VABI K UGODNIM NAKUPOM.
vezmoKHficusia mwci h eu t(fe. inzmi
Čeprav sta od njenega zadnjega nastopa mínili že več kot dve desetletji, se je ljudje še vedno z veseljem spominjajo.
Bila je sončna februarska ne-delja, kot nalašč ustvarjena za sprehod v naravi in prijeten klepet. In kdo mi je dělal družbo tokrat?
Verjetno vam gospe Lidije Oce-pek - Pralline ni potrebno posebej predstavljati. V sedemnajst-letni karieri odrske, predvsem pa filmske in televizijske igral-ke, se je dodobra zasidrala v spomin našemu, še bolj pa ino-zemskemu občinstvu. In morda je 8. februar, kot kulturni praznik, pravšnja priložnost, da se poleg Prešerna in njegove poezije dotaknemo tudi biografije dive, takorekoč domačinke, Lidije Ocepek - Pralline.
Pravi poklon njenemu talentu - vzdevek "Grande con Mondo". Na sliki je kader iz filma "Le upanje ostaja", njenega partner-ja, dobrodušnega patriota, pa je upodobil Vali-žan Brest McShaker.
peh, mlado Lidijo pa so začeli režiserji kar zasipavati z mam-Ijivimi ponudbami. Odločila se je za Bern, med drugim tudi zaradi stikov s svojim sorod-stvom (v predmestju sta namreč živela njena botrica in svak). Prelomnico v njeni karieri pa je pomenilo sodelovanje v epskem filmu "Le upanje ostaja" z med-
Z vlogo Amallie v Graz Theater je njena priljubljenost mahoma narastla. Lidija je šesti deklič z desne, pisalo pa se je leto 1958.
Njena mladost je bila prežeta z burnimi dogodki po drugi svetovni vojni in težkimi ekonom-skimi razmerami. Takoj po končanem šolanju na trgovskem liceju jo je k sebi v Pliberk vzel stric, ki je kmalu opazil njeno veliko zanimanje za umetniško besedo in dramsko interpretacijo. Vpisal jo je v igralski tečaj (ti so bili v tistih časih prava redkost), kjer je bil njen talent hitro opažen. Pozimi 1958 je debitirala z vlogo Amallie v Bàrensenovi tragediji "Tuje kopno" v vsem dobro poznaném Graz Theater! Predstava je doživela velik us-
narodno igralsko zasedbo. V letih, ki so sledila, je naša sogovornica posnela več kot 20 fil— mov, 14 nadaljevank (v glav-nem koprodukcijskih), 9 radij-skih iger, odrske nastope pa je po 200. predstavi enostavno nehala šteti.
Gotovo vsakemu umetniku veliko nepozabnih vtisov pustijo tudi gostovanja v oddaljenih deželah. Poleg stare celine je dala čez tudi Avstralijo z Ocea-nijo, najraje pa se spominja Mehike in Hondurasa, kjer se jo je oprijel vzdevek "Grande con Mondo". Članke o njeni predanosti kulturi smo lahko prebrali
Od aktivnega Igranja se je po sedem-najstih letih poslovi-la z glavno vlogo v filmu "Leben irn Gluck und Amnesie" italijanskega reži-serja Vita Callconea. Gospa Lidija je v zadnjem času raz-peta med Trzin in Iški vintgar.
ra uhodila stezo okoli zaledenelega bajerja, pokramljala s sprehajalci ter (neu-radno, seveda) pokritizirala današnje razmere v kulturi in prosveti. Razšla sva se s toplim stiskom dlani in poljubom na lice, obljubo hkrati, da se naše poti kmalu spet prekrižajo ... OPOMBA: Vse fotografije, priložene k besedilu, so iz osebnega arhiva gospe
Ocepek - Pralline. _ . _ , _ Gašper Ogorelec
Spoštovani bralci.
Pride čas, ko se staro umak-ne novému, da zaveje svež veter in ljudje ter dogodki prevzamejo drugačno obliko, smisel, idejo ... Bilo je lepo, včasih tudi hu-do. Tako se Vrtinci (na žalost enih, v veselje drugim) s teh strani (začasno?) poslavljajo, iz Redakcije pa Vam skupaj kličemo: Nasvidenje!
in priznanja še vedno krasijo njeno hišo v Trzinu, kredenco skromnega vikenda v Iškem vintgarju pa zaljšajo tište, na katere je najbolj ponosna: "Srebrno polkno" za vlogo v domači seriji "Pozabíjeno polje", fran-cosko priznanje združenja gle-daliških kritikov "Amulet de Sollé", kar dvakrat zapored pa je brez konkurence osvojila plaketo belgijskega mednarod-nega filmskega festivala "Gol-dene Tràumen", ... Med pri-srčnim postopanjem sva dodob-
v časopisih kot so: Das Bild, Der Spiegel, Zeri e Popollit, lzvestija, Stampa, Le Figaro ter še in še bi lahko naštevali. Navkljub udejstvo-vanju večinoma na tu-jem pa so jo imeli radi tudi doma. Njeno ime spoštljivo iz-govarjajo vsi, ki se pri nas spoznajo na film, televizijo in gledališ-če. Številne nagrade
Družina Lidiji Ocepek - Pralline še vedno pomeni največ. Fotografom je uspelo ovekovečiti trenutek, ko je na zagrebškem aerodromu Pleso pričakaia vrnitev starejšega sina Rudolfa. V ozadju ata njen pli-berški stric in svak.
celovita ponudba za avtomobiliste
WSfML OEDPESS
Avtopralnica nudi av-tomatsko in ročno pranje po dostopnih cenah. V njej so zaposleni kar trije de-lavci, tako da ni treba nikoli dolgo čakati, vendar si stranke ča-kanje lahko skrajšajo z obiskom Kava Mobil bara nad avtopral-nico, kjer vsem, ki so pripeljali avto na pranje, brezplačno postre-žejo s kavo. V baru, v katerem so na voljo tudi druge pijace, vlada prijetno vzdušje, ki diši po avtomobilizmu, zato ni čudno, da se v njem radi zadržujejo tudi drugi, ki imajo radi avtomobile in sploh dobro družbo.
Mobil Impeks pa je tudi pravi naslov, če prodajate ali kupujete avtomobil. Tam namreč avtomobile tudi odkupujejo in komisijsko prodajajo. V Mobil Impexu lahko za vas opravijo prenos lastništva, ob tem pa poskrbijo za vse, celo za zavaravanje vozila. Kupcu pravzaprav ni treba veliko storiti, razen da izbere in plača primeren avtomobil, za većino drugih stvari pa poskrbijo v Mobil Impexu. Tudi zaradi tega je zdaj, ko vsem primanjkuje časa, Mobil Impeks ustanova, v kateri tamkajšnji strokovnjaki lahko za avtomobile in njihove lastnike rešijo marsikak problem. Čeprav je gradnja obvoznice Trzina handicapirala Mobil Impex, so v njem prepričani, da jim bo prav zaradi kakovostnih in hitrih uslug uspelo število strank še povečati in da bodo še naprej konkurenční v boju s tekmeci.
Vulkanizerstvo	Ljubljanska 39
Komisijska prodaja vozil	1236 Trzin
Prenos lastništva	Tel., Fax: 061 / 722 - 879
Kava Bar "MOBIL"	GSM: 041 / 626 - 174
VARNOST V TRZINU V LETU 1998
Na območju občine Trzin je bila Policijska postaja Domžale v letu 1998 zelo dejavna pri zagotavljanju čim boljše varnos-li prebivalcev Trzina.
Lani se je v Trzinu zgodilo kar 149 prometnih nesreč, v katerih je umrla ena oseka, 5 oseb je bilo huje, 19 pa lažje ranjenih. Število prometnih nesreč je bilo v Primerjavi z letom 1997 nekoliko višje, vendar so bile posledice manjše. Pri tem je 'reba poudariti, da se je na glavni cesti M 10 godilo 87 prometnih nesreč, kar je več 'fot polovico vseh nesreč. Najpogosteje je za nalete in trčenje vozil v kolonah. a Področju javnega reda in miru so prijeki domžalske policijske postaje zabe-■cžili 127 kršitev raznovrstnih zakonov. hodniku za prekrške so podali 68 predlo-^.L23 kaznovanie> od tega so bile te ■'•adbe podane proti 102 fizičnim osebam
in 2 zoper pravni osebi. Največ kršitev je bilo po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir, in sicer 99, sledile pa so jim kršitve Zakona o tujcih (16) in kršilve ostalih Zakonov, npr. Zakona o orožju (2) in Zakona o promelu z mamili (1). Največ prekrškov zoper javni red in mir se je zgodilo na cestah (64), sledijo pa jim prekr-ški v gostinskih objeklih (34) in stanovanj-skih objektih (2).
Na območju občine Trzin smo v letu 1998 zabeležili 109 kaznivih dejanj. V večini pri-merov je šio za premoženjske delikte (tat-vine, vlome, poškodovanje tuje lastnine ...), v manjšem obsegu pa smo zabeležili tudi kaz-niva dejanja zoper življenje in telo (telesne poškodbe, ogrožanje varnosti ...). Od 109 kaznivih dejanj jih je bilo 44 raziskanih, 65 pa jih je ostalo neraziskanih. Odstotek razis-kanosti znaša 40,3 %.
Lani smo opazili porast kaznivih dejanj izsil-
jevanja in tatvin v osnovni šoli Trzin. Osum-Ijence smo odkrili in zoper njih podali kazenske ovadbe. Prav tako se zaradi posebnih razmer (gradbišča) pojavljajo vlomi v gradbene zabojnike in delovne stroje ali gre za poškodovanja le-teh. Glede na opisano stanje lahko s policij-skega vidika ocenimo, da so varnostne razmere zadovoljive. Nedvomno pa bo treba v tem in prihodnjem letu opraviti precej za izboljšanje položaja ali pa da bi se varnostne razmere ohranile na ravni leta 1998. Na PP Domžale se borno seveda prizadevali, da bi stanje še izboljšali. Pri tem borno seveda potřebovali pomoč občanov, predvsem v obliki informacij, posebej pa se borno potrudili, da bi občanom kar najbolje svetovali, kaj lahko sami naredijo za svojo večjo varnost.
Komandir Policijske postaje Domžale
Alojz Senear, lnšpeklor I. razreda
\ omanjkanje časa je kronična bolezen sodobnega člověka in tako pogosto nimamo časa niti za svojega jeklenega konjička. Čeprav bi bili radi urejeni, lahko umazan avto pokvari vtis drugih o nas. problem lahko rešimo s tem, da avto zapeljemo v avtopralnico, kjer nam ga bodo hitro in poceni oprali in očistili, da nam ne bo v sramoto. V Trzinu so zdaj tri avtopralnice, najdaljšo tradicijo pa ima avtopralnica Mobil Impex na koncu novega delà Trzina, nasproti Baron bara.
Solaslnik avto-
pralnice in avto-mobilske trgovine Mobil Impex Vinko Čavlović se konkurence drugih dveh avto-pralnic ne boji, precej manj pa je navdušen nad projektanti trzin-ske obvoznice, ki so zaprli nepo-sreden dostop z glavne ceste do avtopralnice in hkrati z visoko protihrupno ograjo zaprli tudi pogled na avtopralnico, tako da tišti, ki ne vedo, kje je, avtopralnico težko najdejo. Prav tako ni navdušen nad okolico, saj je zdaj povezovaina cesta med OIC in ostalim delom le neurejen makadam z neštetimi lužami in jamami. Takšno okolje avtopralnici res ni naklonjeno, vendar je pralnica še zadržala stalne stranke, pridobiva pa tudi nove, saj dober glas seže v deveto vas.
IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE
06.02.1999
Ob 07.00 uri je patrulja policistov PP Domžale v Trzinu na glavni cesti zaustavila osebni avto Opel Astra hrvaške registracije, ki ga je vozil državljan Hrvaške P.C.. V vozilu je prevažal štiri tujce, državljane ZRJ, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da jih je P.Č. prevzel v Zagrebu, pripeljal blizu državne meje in peš napotil v Slovenijo, nato pa jih ponovno pobral in vozil proti Ljubljani, kjer naj bi prejel tudi plačilo za opravljeno uslugo. Tujci so bili predlagani v postopek sodniku za prekrške in nato nastanjeni v Prehodnem domu za tujce v Ljubljani do izgona iz države. Převozníku pa je bilo zaseženo vozilo, s kázeňsko ovadbo pa je bil izročen dežurnomu preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor.
17.55
Ob tej uri so prijavili požar v kovinskem zabojniku v IC Trzin, v bližini "piramide"; pogasili so ga gasilci CPV Količevo. Zgorel je samo odpadni papir, škode pa ni bilo.
07.	02. 1999
Ob 07.50 uri je bil prijavljen vlom v stanovanjsko hišo na ulici Pod gozdom v Trzinu. Policisti so ugotovili, da ja NN storilec okoli 04.25 ure zjutraj zlomil vložek cilindrične ključavnice na vhodnih vratih in jih tako odprl. Pregledal je notranjost hiše, nato pa objekt zapustil. Ker lastnika prostorov ni bilo doma, se ni dalo ugotoviti, če je bilo kaj odnešenega.
08.	02. 1999
Ob 08.00 uri je bil prijavljen vlom v stanovanjsko hišo na Prešer-novi ulici v Trzinu. NN storilec je v času od 03.02.1999 do časa prijave na silo odprl vhodná vrata. V notranjosti je pregledal prostore in odnesel videorekorder, videokamero in zlatnino ter tako povzročil za okoli 300.000,00 SIT materialne škode.
11.02.1999
Ob 11.00 uri je občan iz Kidričeve ulice prijavil da je sosed s snegom zametal skupinski kontejner za smeti in zato niso odpeljali smeti. Policisti so zagnanega čistilca opozorili, prijavitelju pa pojasnili, da so takšne zadeve predmet njunega dogovora.
14.02.1999
Ob 03.15 uri je bil prijavljen pretep v lokalu Kralj v Trzinu. Policisti so v razgovorih ugotovili, da so se pretepali K.Z. iz Mengša ter G.Z. in P.Z. iz Trzina. Zoper vse tri je podana prijava sodniku za prekrške. 15. 02.1999
Ob 14.45 uri je bila prijavljena prometna nezgoda, ki se je pripetDa na glavni cesti skozi Trzin. V njej sta bila udeležena voznika kombiniranih avtomobilov K.F. iz Mengša in Š.S. iz Kamnika, ki je nezgodo zaradi prekratke varnostne razdalje tudi povzročil. Nastala je materialna škoda za okoli 60.000,00 SIT. 17.02.1999
Ob 00.00 uri je G.U. iz Ljubljane prijavil, da ga je v križišču Mlakarjeve ulice in glavne ceste v Trzinu pretepel neznanec, ki se ja nato odpeljal z osebnim avtomobilom. Policisti bodo po registraciji ugotovili, kdo je nasilnež in izvedli ustrezen postopek. 18.02.1999
Ob 07.30 uri se je v Trzinu pri križišču z Mengeško cesto pripetila prometna nezgoda. Mlajša peška je neprevidno přečkala cesto med vozili in spregledala tovorno vozilo, ki jo je zadelo in odbilo po vozišču. V nezgodi se je lažje poškodovala. 25.02.1999
Ob 10.40 uri se je na Jemčevi ulici v Trzinu pripetila prometna nezgoda med voznikom osebnega avta J.V. iz Ljubljane in voznikom kolesa z motorjem A. D. iz Trzina, ki se je poškodoval. Vzrok za nezgodo naj bi bila neprilagojena hitrost vožnje voznika kolesa z motorjem. 01.03.1999
Ob 12.30 uri so poklicali policaje pred podjetje Matik v IC Trzin. Policisti so v razgovorih z udeleženimi ugotovili, da je B. A. napadd in udaril L. B. iz DomžaL Ker je B. A. tujec, so mu začasno odvzeli potno listino in ga predali v postopek pri sodniku za prekrške. 03.03.1999
Ob 13.20 uri je bila přejeta prijava o poškodovanju visokonapetost-nega električnega kabla v Trzinu ob gradnji štiripasovne ceste. Policisti so pričeli z zbiranjem obvestil in v kolikor bodo ugotovili malomarno ravnanje, sledi kazenska ovadba zoper odgovorne. 04.03.1999
Ob 19.15 uri ja B. B. iz Mozirja prijavil manjšo prometno nezgodo s pobegom. B.B. je ob 18.55 uri vozil s svojim osebnim avtom po glavni cesti skozi Trzin, takrat pa je vanj trčilo tovorno vozilo s priklopnikom in odpeljalo naprej. Ker si je zabeležil registrsko številko, so policisti zaprosili krajevno pristojno policijsko enoto, da posreduje podatke o vozniku, zoper katerega sledi ustrezen postopek. 05.03.1999
Ob 23.30 uri je občan podal prijavo o preglasni glasbi, ki se sliši iz gostinskega lokala Kralj v Trzinu. Policisti so na kraju zbra£ potrebne podatke, opozorili osebje, da je glasbo utišalo, podan p bo tudi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 06.03.1999
Ob 18.45 uri je občan iz Ul. bratov Kotar v Trzinu sporočil, da ntf je NN voznik z osebnim avtom poškodoval njegov parkirani avto i" odpeljal s kraja. Zabeležil si je registrsko številko. Policisti s«1 njegovo vozilo, že naloženo na avtovleko, dobili v bližini, voznika p-ni bilo nikjer. Sumijo, da je vozilo upravljal M.Ž. iz Mengša. razgovoru z njim bo verjetno sprožen ustrezen postopek. "F nezgodi je nastala materialna škoda za okoli 150.000,00 SIT.
ZAHVALA
V štiriinosemdesetem letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
FRAftfC PIRNAT iz Trzina.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Trzin, drugim gasilskim društvom in praporščakom, ZB Trzin in Društvu upokojencev Mengeš. Iskrena hvala govomi-koma za lepe poslovilne besede, ge. Adi Lovše - Mušič in predsedniku GD Trzin g. Jožetu Kajfežu. Hvala tudi Oktetu bratov Pimat za lepo zapete pesmi ter g. Stoparju za zaigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo župniku iz Trzina, gospodu Pavlu Kitu, za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi

Telefon: 718-100
napredek
Vabimo Vas v največji, sodoben in najbolje založen
PRODAJNI CENTER JARŠE
kjer boste našli obsežno ponudbo prehrambenih izdelkov in vsega, kar potřebujete za gospodinjstvo
Pričakuje vas:
A. 13.000 prehrambenih in neprehrambenih izdelkov na 10.800m2 prodajnih površinah A 12 sodobnih blagajn A. diskontne cene in
akcijske cene A. dostop do avtomobila z nakupovalnim vozičkom A velik parkirni prostor
NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI
od 8. do 19. ure
ob sobotah: od 8. do 12. ure
d.o.o.
Prelog, Pod hribom 9, 1230 Domžale tel.: (061) 710 093, faks: (061) 710 086
steklenjaki
plastenjaki
tople grede
zimski vrtovi
folije
kritine
senčila
zaščitne mreže
H U BÂT PETER s.p.
Dobeno 75, 1234 Mengeš
AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO
Břegpiiíaěna dostava Buarilnega @lja
«a«» 100B litrov, ne glede na oddaljenost.
^-OSkygM do 3.000 litrov - cena 43,70 SIT nad 3.000 litrov - cena 43,20 SIT na 4 obroke s čeki - cena 45,70 SIT
^iefon 137.473, mob. (0609) 617-355, (041) 638-488

d.o.o.
Podjetje za trgovino in storitve
VSEM PREBIVflLCEM TRZIHfl IN DRUGIM řirtSiM STRÁNKÁM ŽELIMO VESELE VEUKONOĆNE PRflZNIKE.
Trgovina na Kidričevi 12 ima nov delovni čas! Od ponedelja do sobotě od 7.00 do 21.00, ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00.
Trgovina Flis, Mengeška 9 Delovni čas:
ponedeljek - petek od 7.00 do 19.00 sobotě	od 7.00 do 13.00
nedelje	od 8.00 do 12.00
Ob 18, cirl vsak dan svezl krahl Pripravljamo narezke po naročita.
KNfíVS
VULKAMZERSTVO IN AVTOPRALNKA M»ng«fliQ c. mt, Tndn Možnost ntiročanja po teletem.. 061/737-176
ZAKAJ NAJ BI SE ODLOČILI RAVNOZA NAŠE USLUGE?
ker je ročno pranje bolj učinkovito od avtomatskega ker nismo predragi
ker kakovost čišćenja držimo na visoki ravni ker prevzamemo vso odgovornost za čistoćo avtomobila ker bo po pranju pri nas vaš avtomobil zelo čist, obenem pa poskrbimo še za vašo bolj varno vožnjo, saj lahko pri nas zamenjate tudi pnevmatike ker imate vsako peto (5.) zunanje pranje brezplaćno ker lahko odprete tudi lastno naročilnico (podjetja) ker sprejemamo plačilne kartice MAGNA, MAGNA ETN, DINERS CLUB, KARANTA, EUROCARD, sprejemamo pa tudi čeke
ker imamo dovolj velik parkirni prostor
ker imamo čakalnico za vas
ker imamo za vaše večje zaupanje prostore
pod videonadzorom
ker se lahko naročite po te.: 737-176.
PRIDITE, PREPRIČAJTE SE!
NAŠA SKUPNA VIZIJA JE ZADOVOLJSTVO
OB ČISTEM IN UREJENEM AVTOMOBILU.
KAKŠNA IZBIRA!
--

Nova OPEL ASTRA
sedaj na ZALOGI!
Nova OPEL FRONTERA
že v prodaji!
Ugodni krediti T+3,75% do 4. let! Menjava staro za novo
avtotehna WU© in KOS EC d.o.o
Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092 Servis: tel. 061/715-333
OPELe
Trgovina
tekstilnih
izdelkov
GROBEUSKA 8,
1234 MENGEŠ TEL.: 061/737-904
Jani Habjm
******

f*
ćete
Váem.
'wd, J Servis Trzin
Trzin, Ljubljanska 24, tel.: 061/721 720, fax: 061/712 032 Trgovina: 061/722 777, prodaja vozil: 061/712 234
Nov avto.
ZDAJ
ali
nikoli!
Fiesta Encore že od
Focus od
Mondeo od Galaxy od
1.270.422 SIT 1.466.022 SIT 2.473.362 SIT 3.021.042 SIT 4.775.574 SIT
* dodaten popust v višini 200.000 SIT
J
JOZE JUHANT
Moste 93, 1218 Komenda,
tel. 061/841 082, tel./faks 061/843 080
Predstaviti vam želimo cementne izdelke, ki jih izdelujemo v naši delavnici v Mostah pri Komendi. Vsem izdelkom je skupna kakovost, trdnost, odpornost in estetska oblika. Izdelani so iz najboljših materialov, na novih kakovostnih strojih. Vse izdelke si lahko ogledate na prodajnem městu v Mostah pri Komendi, kjer jih lahko tudi kupite. Poleg vrste različnih tlakovcev, stebričev in stebrov, koritnic, stopnic za dvorišča ter vodnjakov in vrtnih kaminov izdelujemo tudi: ograje, cevi, robnike, travne plošče, prane plošče, korita za rože.Jzdelki so na zalogi ali pa jih izdelamo v najkrajšem moěnem času.
SLIKOPLESKARSTVO IN FASADERSTVO
Mengeška 53a, Trzin 1236 Trzin Telefon: 061 724 240 Telefaks: 061 724 182 Mobitel: 0609 618 760
ooo
ANDREJ KRIŽMAN s.p.
Vsem b^alcem Odseva želim
vesele velikonočne praznike
trgovsko podjetje d.o.o.
KOPALNIŠKA OPREMA
1236 Tilln, Ljubljanska 24, SLOVENIJA TEL/FAX: -386 (0| 61 716-38S TRGOVINA: TEL/FAX: »386 (0) 61 716-385
PRODAJA: -KERAMIČKE PLOŠČICE, •QRANITOQRES •SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO •KOPALNIŠKI DODATKI

Slaščíčarii.iUgcr■ccsliia-vscni niatfr.1111 ol> njilio mařili,' 11 k ratijta vfçn 1 Jr/nicgm i 11 svojrm str ^ "	iT^ijgdfareligĐT^^c pr.i/mT?!
Sprojfiu.imo 11.1 riia l.i «/n /Vo I A< oftTJwi i^P olicc in vai
■ pr.i/niKP! pOtiCC in Vît:
Ban .ud 7.00 do 2?.00.