POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN poštnina plaoana x OMonm ZASAVSKI VESTNIK LETO v. - St. 47. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Trbovlje, 27 novembra 1952 29. november NA$ VELIKI PRAZNIK Vsako leto praznujemo 29. november in vsako leto bolj čutimo njegov pomen in doživljamo vrednost naše sreče, ki jo navadno označujemo z eno besedo < — svoboda. Zgodovinska obletnica, ki nosi v sebi najtežje in najslavnejše čase našega upora do zmage. V sebi pa nosi tudi tisto voljo do življenja naših narodov, ki so se združili in pokazali pred de- | setimi leti v Bihaču svojo politično in vojaško enotnost. Ta največji politični dogodek je strnil vse jugoslovanske narode okrog Vzhodnega štaba partizanske vojske, ki se je strahovito borila in s svojimi vojaškimi zmagami pospešila zoritev tistih pogojev, ki so potrebni za dokončno ureditev sožitja naših narodov v taki državi, kjer bo imelo oblast ljudstvo. V takih okoliščinah je bilo sklicano II. zasedanje AVNOJ in na krvavem obzorju naše svobode je zažarel 29. november 1943 kot rojstvo nove Jugoslavije. S tem smo potrdili vero v končno zmago. In ker je bila ta vera tudi izraz volje vseh jugoslovanskih narodov, ki so predstavljali enotno borbeno silo, ki si je že priborila svoje temeljne pravice, nekdanji zavezniki niso mogli več preko dejstva, da smo tu, in da nas ni mogoče uničiti. Zato niso imeli drugega izhoda kot pri- Lepo bomo proslavili Dan republike Spomenik »Revolucije« v Trbovljah, ki bo odkrit 29. novembra Letošnji praznik narodov Jugoslavije, ~9. november, bomo v našem okraju popustili posebno slovesno. Dan pred 29. "oveinbrom bo slavnostna proslava praznika po vseh šolah okraja, prav tako pa “odo slovesne počastitve našega največ-J®ga narodnega praznika po vseh večjih "rajih trboveljskega okraja; tako bodo slavnostne akademije v Trbovljah, Za-Korju, Hrastniku in Radečah in še v 'Irugih krajih. Glavna in najlepša pro. slava pa bo na dan 29. novembra v pro-loiarskcm centru Trbovlje, kjer bodo na '[odah odkrili velik »Spomenik revolucije«. Te dni skončavajo na spomeniku *ndnja dela. Za praznik 29. novembra so povabljeni v Trbovlje borci NOV ter sorodniki 'n prijatelji padlih žrtev okraja Trbovlje. Seznam padlih borcev in ostalih umrlih 1® narastel že na 600 žrtev, prijave pa še Prihajajo. Slavnostno odkritje mogočnega spomenika se bo začelo ob devetih dopoldne. Slovesnost bo odprl predsednik ZB }ov. Alojzij Ribič, slavnostni govor pa bo 'mcl predsednik vlade LRS. tov. Miha "larinko. ki bo med svojim govorom odkril spomenik. Temu slovesnemu trenutno bo sledil enominutni molk v počasti, lev vseh padlih, istočasno pa bodo pri-*Igali na čast žrtvam žaro v sredini spomenika. častna četa borcev pa bo izselila častno salvo. Nato bodo pevski zbori ob spremljavi klavske godbe na pihala zapeli himno ‘žrtvam«. Sledila ho recitacija naših naj mlajših, za njo pa polaganje vencev pred JPomenikom. Ob zaključku slovesnosti Slo spet zaoeli pevski zbori ob sprem ‘javi godbe »Budnico«, častne čete ofi- cirjev, gasilcev in ostalih pa bodo s pozdravnim mimohodom počastile spomenik »Revolucije« ter odšle po glavni cesti z godbo na čelu do Povšeta. kjer bodo pozdravile pred spomenikom prve fašistične žrtve v Trbovljah, padle 1. junija 1924, na kar bo sledil razhod. Popoldne bo v Delavskem domu v Trbovljah igralska družina »Svobode, center« uprizorila ob 16. uri šurekovo socialno igro »Pesem s ceste«, ob isti uri pa bo v zgornjih Trbovljah v Domu Svobode dramska skupina »Svobode-Trbovlje II« ponovila igro Mire Pueove »Ogenj in pepel«. Tudi v Zagorju bodo imeli na praznik 29. novembra veliko slavnost, saj bodo na rudniku na ta dan odprli novo sodobno kopalnico za rudarje, ki je najmodernejša rudarska kopalnica na Balkanu. V Zidanem mostu bodo na letošnji narodni praznik proslavili otvoritev svojega Prosvetnega doma. prav tako pa bo na dan 29. novembra začela obratovati v Gabrskem nad Trbovljami nova mestna mizarska tovarna. Kakor smo že zadnjič poročali, imajo v Hrastniku te dni Teden kulture. Slovesen zaključek tega Tedna in letošnjega narodnega praznika pa bo v Hrastniku v nedeljo. 30, novembra, kjer bo ob 11. uri dopoldne slavnosten pohod vseh društev »Svoboda« in ostalih kulturnih društev pred Dom TVD »Partizan« v Hrastniku. Popoldne ob 14. uri bo nastop vseh pevskih zborov in godb na pihala okraja Trbovlje. Ob tej kulturni slovesnosti v Hrastniku bo imel pozdravni govor predsednik Zveze prosvetnih društev »Svoboda« Slovenije, tov. minister Ivan Regent. : znati rojstvo nove Jugoslavije. Tedaj je moral spoznati svet, da smo resna in pomembna sila osvoboditve, armada s takim vodstvom, ki ne bo nikoli dovolilo, da bi nas ogoljufali in da smo zato iskreni s tistim, ki ima poštene namene. | Zato smo gradili na svojem najbolj zanesljivem temelju, na lastni armadi, ki je že vedno krepkeje tresla stebre okupatorja in njegovim pomagačem, ter kopala grob tistim, ki so nas hoteli pognati med narode-mrliče. Lastna armada je torej pomenila braniti lastno državo. Zato so se zresnili v Moskvi, kjer so že tedaj gojili skrivaj željo pohlepa in gledali na našo zemljo kot na področje izkoriščanja, na naše narode pa kot na brezbarvno množico kulijev in gostačev. V svojih načrtih z nami so se prevarali kot še. nekajkrat do danes. Prevarali pa so se tudi tisti, ki so pričakovali, da bodo z njimi krojili našo usodo s kupčijo v razmerju 50:50. Ljudje, ki so se zanašali samo na moč mošnje, noža in krize, niso računali z našimi srci, z našo moralo in z našim razumom. Zato so se ušteli in mi smo potegnili križ čez njihove račune. Ker smo bili vedno gospodar položaja, nas niso mogli uspavati uspehi orožja. Zato smo videli po osvoboditvi vse težave in se jih lotili na pravem koncu. Kot v celotni Jugoslaviji, smq se lotili najprej trdega dela tudi v trboveljskem okraju, da odpravimo gospodarske posledice vojne. Že do konca 1946 smo v glavnem uspešno obnovili, kar je bilo uničenega. Močno smo bili prizadeti, saj je bilo uničenih ali poškodovanih 596 stanovanjskih poslopij, 1115 gospodarskih objektov in 58 javnih poslopij. Naše ljudstvo, ki je doživljalo vso grozoto vojne, ki je zahtevala tudi 2504 življenj padlih, ujetih in pogrešanih, zna najbolje ceniti pridobitve NOV, s katerimi nam je bilo omogočeno kmalu udariti temelje* takšnemu gospodarstvu in kulturnemu življenju, ki smo ga predvideli v petletnem načrtu, in ki ga danes že uživamo v veliki meri. Z razvojem demokracije raste vedno bolj tudi moč delovnega ljudstva, ki si prizadeva, da bi se sadovi dela tudi pravilno porazdelili. Pri tem pa naj imajo prvo besedo tisti, ki dajejo prvi in največ od presežka svojega dela za družbene namene. Ce daje delavec v trboveljskem okraju 16-krat več od kmeta, vidimo, da stoji on v ospredju našega gospodarstva in da ima interes, da se dvignejo tudi zaostala področja našega gospodarstva. Ta interes bo pokazal s tem, da podpre tiste udarne bataljone, ki bodo pokazali, da zasledujemo samo take interese, ki so skupni vsem delovnim ljudem na vseh področjih socialistične graditve. Kjer takih teženj ne bo, se bodo zaman trudili tisti, ki računajo na to »kdo bo koga«. Delavstvo je do danes dokazovalo z delom in uspehi, da se zaveda svojih nalog. Že nekaj časa pa se zaveda tudi svojih pravic, ki jih gradi na dolžnosti skupno z delovnimi kmeti in delovno inteligenco. Vsi skupaj predstavljajo tisto silo, ki je tako enotna, da predstavlja danes trdno zvezo socialističnih delovnih ljudi, ki se kujejo v enotni fronti nepopustljivosti, ker vidijo pred seboj razvoj našega življenja ▼ celoti. ! Sedaj, ko imamo takšno družbeno ureditev, ki nam daje politične in gospodarske pravice in s tem tudi ma-i terialno podlago, bomo uspešneje nadaljevali tudi borbo za vzgojo takega človeka, ki se bo z zavestjo boril v praksi za znanje in za pravice z vso človekoljubnostjo, t, j. z vsemi fast-] nostmi, ki so odlika naših zmagoslavnih narodov in ki se je pokazala tako lepo na VI. kongresu ZKJ v Zagrebu. Enotnost in volja, ki jo je prikazal VI. kongres, nam priča, da smo tudi sedaj gospodar položaja in da smo zato obračunali z informbirojem. Ker nočemo imeti nič sorodnega z njimi, niti v imenu, je bila Partija preimenovana v Zvezo komunistov Jugoslavije, kar ustreza vsebini njenega dela, ki navezuje nase vsa napredna gibanja v drugih deželah. Tem gibanjem je VI. kongres tudi dokazal, da je možen gospodarski, socialni, politični in kulturni napredek samo preko takih organov, ki so v rokah delovnih ljudi. V naših revirjih, ki so bili vedno v ospredju revolucionarnih borb, imamo še posebne naloge in interese, da se organi ljudske demokracije hitreje razvijejo v interesu delovnega človeka. Take smotre je potrdil 29. november 1943; sedaj, ko smo si jih priborili, in jih dalje razvijamo in utrjujemo, je potrebno, da jih tudi zavarujemo. Za to pa smo vsi odgovorni in ne samo naše državno vodstvo. Zelja po boljšem in varnejšem življenju nam postavlja zahtevo po še tesnejši strnitvi komunistov in nekomunistov okrog CK ZKJ pod Titovim vodstvom. Naj živi 29. november 1943! • • Po desetih letih spet v domovmt Prisrčen, človeško lep dogodek smo doživeli v Trbovljah pretekli petek zvečer. Naše množične organizacije, mestna občina Trbovlje, mestna trgovska podjetja in Mestni komite ZKS v Trbovljah so minuli petek priredili trem mladim dekletom, ki so se po dolgih desetih letih izgnanstva spet vrnila v svojo domovino, v dvorani mestne občine Trbovlje sprejemni in pozdravni večer s pogostitvijo. Vsi navzoči so bili globoko ganjeni in pretreseni, a vendar veseli, zadovoljni: na čelu omizja so sedela tri zala, prikupna dekleta Greta, Mici in Anica, hčerke rudniškega električarja v Trbovljah, tovariša Mihe Mastnaka, pri svojem presrečnem očetu. Sekretar Mestnega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Dušan Povše, je nagovoril v izbranih besedah vse navzoče ter pozdravil in izrekel prisrčno dobrodošlico trem dekletom, ki so se po dolgih letih vrnila v svojo domovino, v naročje svojega ljubljenega očeta. Tovariš Povše je povedal navzočim življenjsko povest te družine: Tov. Miha Mastnak je bil leta 1942, ko je divjal po naši zemlji kruti okupator, uslužben na Senjskem rudniku. Živel je tamkaj s svojo ženo, 8-letno hčerko Greto in 5-letno hčerko Mici. Tega leta ga je okupator izselil z njegovo družino iz Jugoslavije v nemško taborišče. Njegova žena je bila takrat noseča. V taborišču je rodila hčerkico Anico, ki .je stara danes 10 let, medtem ko je njeni sestri Mici danes 15 let, sestri Greti pa 18 let. Žena mu je v taborišču umrla. Okupator ga je ločil od preostalih mu treh hčerk; oddali so jih kmetom v okraju Krems na Nižjem Avstrijskem, ki je danes zaseden po četah Sovjetske zveze. Do leta 1944 je tov. Mastnak še imel zvezo s svojimi hčerkami, pozneje pa jo je izgubil. Tudi pismena zveza je bila pretrgana v prvih povojnih letih. Po dolgem trudu in iskanju je tov. Mastnaku s pomočjo našega poslaništva na Dunaju uspelo dobiti spet pismeno zvezo s svojimi otroci; hčerka Greta je bila uslužbena v nekem gostinskem obratu okraja Krems na Nižjem Avstrijskem, njegova 15-letna hčerka Mici je bila zaposlena pri nekem kmetu. 10-letna hčerkica Anica pa je bila na kmetih in je obiskovala še osnovno šolo. Vsa tri dekleta po desetletnem izgnanstvu in odsotnosti iz svoje domovine ne znajo niti besedice slovensko. Trenutno govorijo samo nemško. Na srečo govori tov. Mastnak in njegova druga žena, s katero se je po- ročil po vojni, tudi nemško, tako da se lahko oba pogovarjata' z njegovimi hčerkami. Tov. sekretar Povše je v svojem govoru dejal vsem trem hčerkam tovariša Mastnaka, da je bila naša zemlja pred vojno v rokah niš ih izžemalcev — kapitalistov, danes pa, ko so se naše tri izgnanke spet vrnile v domovino, je naša ljubljena Jugoslavija svobodna. Vodijo in upravljajo jo naši delovni ljudje, socialisti in komunistu In v naši osvobojeni domovini naj bodo naša ljubljena tri dekleta, ki so se preteklo sredo vrnile v našo socialistično državo, prisrčno pozdravljena in dobrodošla. Naša socialistična domovina in oblast bosta gledali in skrbeli, da bodo te tri mladinke, ki sede v naši sredi, socialistično vzgojene, da bodo živele življenje socialističnih ljudi, vredno idealov, za katere je dalo v naši osvobodilni vojni življenje 1,700.000 naših najboljših sinov in hčera. Tov. Dušan Povše je v svojem nagovoru poudaril, naj bo tov. Mastnak, ki je danes uslužben na rudniku Trbov-Ije-Hrastnik kot električar in je čislan in spoštovan mož ter uživa tudi kot resen človek in pošten komunist ugled pri vseh Trboveljčanih, glede vzgoje in bodočnosti svojih treh hčerk, pomirjen in brez skrbi; naša oblast, naše socialistične množične organizacije in naša Zveza komunistov se bo vsak trenutek zavzela za družino tov. Mastnaka. Kadar bo potreboval pomoč, naj se obrne na-našo ljudsko .oblast, naše organizacije ali pa na Zvezo komunistov: vselej mu bodo radevolje priskočile na pomoč in mu ustregle, kjer koli bo to mogoče: Tov. sekretar Povše je končno želel tov. Mihi Mastnaku, naj živi v krogu svoje družine in svojih treh hčerk, ki so se vrnile v svojo domovino, zadovoljno in srečno življenje, vredno idealnega in poštenega socialista in komunista, kot je tov. Mastnak. Za tovarišem sekretarjem Povšetom je izreklo tudi pet pionirjev in pionirk osnovne šole na Vodah, ki jih je pripeljala upraviteljica šole, tov. Zinka Rozinova, pred družino tov. Mastnaka, vsem trem mladinkam Greti, Mici in Anici v naši Titovi Jugoslaviji ob srečnem povratku v domovino prisrčno dobrodošlico. Mala pionirka je izročila hčerkam tov. Mastnaka lep šopek cvetlic. Enako iskreno dobrodošlico je izrekla vsem trem dragim mladinkam, ki so po dolgih desetih letih danes v naši sredi, zastopnica mestne organizacije AFZ v Trbovljah, tov. Mara Naradova; v svojih prisrčnih besedah je tov. Naradova obljubila, da bo organizacija AFŽ vodila skrb in briga za družino tov. Mastnaka. Kadar koli (Nadaljevanje na 2. strani) Srečni oče Miha Mastnak, poleg njega hčerka Mici, mala Anica, Greta in sedanja žena Člani društev »SVOBODA« v Zasavju in vsi ostali! V NEDELJO, 30. NOVEMBRA. GREMO VSI V HRASTNIK S PRAPORI IN V ClM VEČJEM ŠTEVILU NA ZAKLJUČNI DAN »TEDNA KULTURE« V POČASTITEV »DNEVA REPUBLIKE« ★ NA SLAVNOSTNEM ZAKLJUČKU BO GOVORIL PREDSEDNIK ZVEZE PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODA« ZA SLOVENIJO TOVARIŠ MINISTER IVAN REGENT NA SVIDENJE V HRASTNIKU! EISENHOWER V AKCIJI Novi predsednik ZDA Eisenhower je po kratkem oddihu po svoji izvolitvi takoj 6topil v akcijo. Poročila svetovnih časnikov o njegovih prvih sestankih z ameriškimi in tujimi državniki kažejo obrise morda novih smernic ameriške notranje in zunanje politike. Po sestanku s Trumanom, na katerem sta dosedanji in novi --j-.-*-.*. -*------------prrfša- hower zunanjim ministrom Edenom kot prvim tujim državnikom. Sodijo, da sta se Eden in Eisenhower raztovarjala o raznih problemih Evrope in Daljnjega vzhoda, in je verjetno, da je britanski zunanji minister pripravil tudi možnost za sestanek Eisenhmvra s predsednikom britanske vlade Churchillom. Britanski premier ho razpravljal na tem sestanku o raznih vprašanjih, ki se tičejo obeh velesil, verjetno tudi o izmenjavi atomskih informacij med ZDA in Veliko Britanijo. Medtem je Eisenhower tudi že začel z imenovanjem članov nove ameriške vlade; za zunanjega ministra je določen John Foster Dules, za obrambnega ministra Charles \Vilson, direktor dražbe General Motors Gom-pany, za notranjega ministra pa guverner države Oregon, Douglas Me Kay. Nekaj dni pozneje je novi predsednik ZDA določil še Georga Hum-preya, induetrrijca, za bodočega finančnega ministra, Herberta. Brov-nella pa za pravosodnega ministra. Komentarji glede teh imenovanj so zlasti v britanskih krogih zelo previdni; izražajo upanje, da bo republikanska vlada nadaljevala politiko tesnega sodelovanja z Evropo, ako-ravno je treba po mnenju nekaterih britanskih državnikov izključitev Britanije iz Pacifiškega sveta pripisovati v vefliki meri Dullesovemu vplivn. Potovanje Eisenhowra na Korejo stopa v ospredje; pripravljeni so že obsežni varnostni ukrepi, kot cenzura vesti za čas obiska na Koreji ter prepoved objavljanja vesti o datumu in časn Eisenhowrovega prihoda, bivanja in odhoda s Koreje. PRELOŽITEV ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZNI Politični komite Generalne skupščine OZN že mesec dni obravnava prvo točko dnevnega reda, o korejskem vprašanju, ki ga do danes niso uspeli rešiti, ker se velesile ne mo-vefo zediniti glede modalitet o repatriaciji ujetnikov. O ameriškem pred-logn o resoluciji glede Koreje so raztovarjali brez uspeha, prav tako ni mnogo izgledov. da bi nspelo posredovanje Indije glede repatriacije ujetnikov, kjer zlasti nasprotuje SZ. ki trdi, da je ta posredovalni predlog prikrit manever ameriške politike. Zadnje dni govorijo o možnosti, da hi sedanje zasedanje Generalne skupščine OZN končali 20. decembra in takoj sklicali novo zasedanje, čim ho prevzela dolžnosti nova ameriška vlada. FRANKOVA ŠPANIJA V UNESCO Na generalni konferenci UNESCO je bil v Parizu sprejet proračun te važne mednarodne organizacije v znesku tt milijonov dolarjev. Proračunska debata je bila zelo oetra, kajti generalni direktor UNESCO je zahteval, naj se potrdi proračun v znesku 20,4 milijona dolarjev. Glede na to, da eo neke delegacije, med njimi britanska in francoska, podprle sprejem Francove Španije v UNESCO, so trije francoski delegati v tej organizaciji odstopili. Na plenumu jugoslo-van. nacionalne komisije za UNESCO bodo proučili položaj, ki je nastal zaradi sprejema Frankove Španije v UNESCO. GRŠKO-JUGOSLOVAN8KO SODELOVANJE Novi grški zunanji minister Ste-fanopnlos je izjavil, da bo Grčija tudi po vladni spremembi sodelovala z Jugoslavijo in da je v interesu Grčije čim tesnejše sodelovanje obeh sosednih držav, tako na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. PROCES PROTT SLANSKEMU V PRAGI V Pragi se je začel proces proti bivšemu generalnemu sekretarju komunistične partije češkoslovaške države Slanskemn. Obtožujejo ga, da je bil že leta 1950 »ameriški agent« in delal za ameriške koristi ter s skupino zbranih fašistov pripravljal zaroto proti sedanjemu režimu. Poleg Slanskega je na obtožni klopi še 15 oeeb, ki so zavzemale v partiji in političnem življenju vidne položaje. TEŽAVEN PREHRANBENI POLOŽAJ NA SVETU Na zasedanju Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v Rimu so prišli do zaključka. da je prehranbeni položaj na svetu mnogo težji, kot ga navaja poročilo FAO; jugoslovanski delegat je v slojem poročilu opozoril na prepočasno izvajanje sklepov organizacije, na potrebo večjih sredstev za izvedbo agrarne reforme, tehnično in finančno pomoč ter kreditne ugod-noeti. V okrajni zbor in v občinske ljudske odbore IZVOLIMO NAJBOLJŠE Kandidati za volitve v okrajni ljudski zbor v Trbovljah Volilna enota štev. 1: Ivan Remškar, kmet — Brezje 2; Anton Štrajhar, kmet — Jesenovo 20; Jože Pikelj, kmet — Doberljevo 16. Volilna enota štev. 2: Maks Jakopič, uslužbenec OLO — Sv. Stefan 2; Drago Kozole, trg. pomočnik — Dol 2. Volilna enota štev. 3: Marijan Orožen, rudar — Turje 7; Peter Bastič, nam. — Brdce 4. Volilna enota štev. 4: Mirko Vrtačnik, kmet — Dole pri Litiji 2; Polde Pavlin, delavec — Dole pri Litiji 8; Alojz Skol, kmet — Sp. Jelenje 8; Marija Kramžar, gpsp. — Sp. Jelenje 12. Volilna enota štev. 5: Franc Rotar, mizar — Hrastnik, Prapretno; Ferdo Zorčič, elektr. -s- Hrastnik, Log 267; Justi Kovač, gosp. — Hrastnik, Log. Volilna enota štev. 6: Miha Jerič, rudar — Podkrnice 71; Ivan Restar, nam. — Podkrnice 74. Miha Jerič, rudar, kandidat v 6. volilni enoti ' Volilna enota štev. 7: Angela Rojnik, gospodinja — Hrastnik 127; Stane Ačkun, uslužbenec — Hrastnik 169; Franc Guzej, preddelavec — Hrastnik, Studence 11. Volilna enota štev. 8: Stanko Brečko, trg. pom. — Hrastnik 163; Ana Henk, gospodinja — Hrastnik 183; Jakob Klemen, rudn. upok. — Brnica 230. Volilna enota štev. 9: Anton Velej, usl. — Zasavje Hrastnik; Edo Birsa, ing. usl. — Sv. Jurij 98. Anton Velej, kandidat 9 volilne enote o Hrastniku Volilna enota štev. 10: Ivan Matko, rud. paznik — Katarina 20; Anton Skočir, posestnik — Katarina 30. Volilna enota štev. 11: Jakob Fon, posestnik — Loke 14; Jože Stanič, usL — — Loke 18; Ivan Svagan, usl. — Račiča 10. Volilna enota štev. 12: Ivan Pompe, kmet — Ra zbor 1; Anton Vresk, kmet — Razbor 27. Volilna enota štev. 13: Ivan Zajc, kmet — Zahrib 5; Franc Prašnikar, kmet — Zabava 7; Simon Grošelj, kmet Kolovrat 9. Volilna enota štev. 14: Hinko Zupan, kmet — Laze 18; Jože Do Kek, kmet — Boravak 3; Franc Bravc, kmet — Pungert 3. Volilna enota štev. 15: Janez Majcen, nam. — Polšnik 2; Ignac Zibret, cestar — Vel. Preska 6. Volilna enota štev. 16: Alojz Brodnik, stroj, mojster — Zidani most 1; Anton Lipovšek, ml., posestnik — Velike Sir je 5; Fani Bastelj, gospodinja — Zidani most 39. Volilna enota štev. 17: Anton Hudoklin, nam. — Radeče 58; Zora Polajner, nam. — Radeče 25; Ivan Sotlar, delavec — Bruška gora 9; Ferdo Laznik, drž. mojster — Radeče 81. Volilna enota št. 18: Ivan Podlesnik, km. sin — Svibno 13; Leli je Zen, učitelj — Jagnjenica 41; Jože Slak, posestnik — Svibno 36. Volilna enota štev. 19: Ivan Šuligoj, zidar — Vrhovo; Janez Martinšek, mali kmet — Vrhovo 26. Volilna enota štev. 20: Leopold Lovše, kmet — Tima; Viljem Grošelj, kmet — Jarše. Volilna enota štev. 21: Leopold Ravnikar, železničar — Dobovec 15; Janez Jesenšek, kmet — Završe 2; Janez Hančič, kmet — Ključevca 9. Volilna enota štev. 22: Alojz Strovs. upokojenec — Gabersko 32; Leopold Jerman, električar — Gabersko 12. Volilna enota štev. 23: Martin Žagar, učitelj — šola Part. vrh; Marija Grčar, gospodinja — Loke 494; Alojz Zerko, kmet — Loke 37. Volilna enota štev. 24: Vili Skrinar, nameščenec — Trbovlje; Zinka Rozina, učiteljica — Trbovlje; Slavko Bartol, strugar — Trbovlje. Vili Škrinjar, kandidat 24 volilne enote T rbool je Volilna enota štev. 25: Janez Narad, nameščenec — Trbovlje 11/183; Slava Gulič, prof. — Trbovlje; Milan Kožuh, nameščenec — Trbovlje. Volilna enota štev. 26: Ivan Zupančič, obratovodja — Trbovlje; Anton Alauf, strojnik — Trbovlje; Mici Kastelic, gospodinja — Trbovlje. Volilna enota štev. 27: Slavko Odla-zek, delavec — Trbovlje; Andrej Knific, rudar — Trbovlje; Antonija Trampuš, gospodinja — Trbovlje. Volilna enota št. 28: Dominik Kužnik, nameščenec — Trbovlje; Jože Levec, nameščenec — Trbovlje; Neža Ocepek, gospodinja — Trbovlje. Volilna enota štev. 29: Inž. Albert Ivančič, Trbovlje - Loke 95; Alojz Jesih, delavec — Trbovlje; Anica Conradi, uslužbenka — Trbovlje. Volilna enota štev. 30: Anton Alič, rudar — Trbovlje; Pavle Kovač, kovač — Trbovlje; Oskar Levec, mizar — Trbovlje. Volilna enota štev. 31: Martin Gosak, uslužb. — Trbovlje; Jernej Fikl, rudar — Trbovlje; Anton Zagorišek, rudar — Trbovlje - Retje. t Volilna enota štev. 32: Vera Flebus, gospodinja — Trbovlje; Franc Šmit, — Trbovlje - Retje; Polda Dobnik, gospodinja — Trbovlje - Loke. Volilna enota št. 33: Venci Miklavčič — Trbovlje - Bevško 106; Milka Toplikar, gospod. — Trbovlje - Retje; Viktor Kos, železničar — Trbovlje -Retje. Volilna enota štev. 34: Peter Kurnik, kmet — Marko 12; Ferdinand Zorko, rudar — Ojstro 16; Franc Kurent, rudar — Katarina 31. Volilna enota štev. 35: Stanko Novak, kmet — Sv. Gotard 8; Jože Kušar, rudar — Učak 3; Matevž Premk, kmet, Zapleš 3. Volilna enota štev. 36: Jože Juvančič, nameščenec — Toplice 210; Rudolf Ule, mizar — Zagorje 129. Volilna enota štev. 37: Anica Pečar, gospodinja — Zagorje 172; Marta Blatnik, gospodinja — Zagorje 73. Volilna enota štev. 38: Viktor Kavčič, OK KPS, Trbovlje; Franc Jevšnifc nameščenec — Toplice 14. živahna predvolilna dejavnost v Zagorju in okolici Doelej «o bile priprave za veflitve v ljudske odbore v Zajrorjn in okolici kar zadovoljive. Izbiro kandidatov so opravili povsod brez motenj in z dobro udeležbo na zborih volivcev. Alctivi, ki so zadolženi za Zasrorje in za oetale obline tepa sektorja, pridno delajo ter imajo dosti uspeha, tako da smo lahko prepričani, da se bodo tndi volitve razvijale normalno in s polnim razumevanjem prebivalstva. Od prejšnje nedelje dalje imajo v Zagorju posebne sestanke za članstvo terenskih odborov OF ter posebne za vsa ostala društva in množične organizacije. Ravno tako imajo sestanke tudi po vaseh v ostalih občinah zagorskega sektorja. Skoraj povsod sprejemajo tekmovanja v zvezi z volitvami ter obveze za bodoče delo. Vse organizacije. Fronta, društva in osnovne organizacije Pošta Trbovlje bo dobila avtomatično telefonsko centralo Prihodnje ileto bodo vse večje pošte po Sloveniji dobile avtomatske telefonske centrale. Tako napravo bo dobila tudi pošta v Trbovljah. Zato je v načrtu, da v novozgrajenem trgovskem domu uredijo tudi primeren prostor za potrebe pošte, v keterem bodo montirali avtomatsko telefonsko centralo. Priprave za volitve na Dolah pri Litiji V soboto, 15. novembra je bila na Dolah konferenca za priprave na volitve. Udeležili so 6e je vsi odborniki učiteljstvo in zastopniki organizacij. Delegat z okraja je podal tehnična pojasnila o izvedbi volitev, nato pa poročal glede davkov; poudaril je da mora biti do 25. t. m. plačan prvi obrok davkov, do konca meseca decembra pa dru- Vabilo odbornikov okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah Vabimo vas na 5. redno sejo Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, ki bo v petek, 28. novembra t. 1., ob 8. uri dopoldne v dvorani Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Pregled sklepov IV. redne seje. 3. Gospodarsko-politično poročilo, poročevalce tov. Viktor Burkeljc. 4. Analiza stanja v obrtništvu — poročevalec tov. Martin Gosak. 5. Razprava o poročilih. 6. Sprememba odloka o obveznem zatiranju plevelov, 7. Odprava odločbe o razglasitvi gospodarskih ustanov s samostojnim finansiranjem. 8. Potrditev odločb. 9. Potrditev statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. 10. Zaključna beseda predsednika tov. Viktorja Burkeljča. Morebitne spremembe ali dopolnitve dnevnega reda sporočite predsedniku OLO pismeno do pričetka seje. Ke,r je to zadnja seja sedanjega Okrajnega ljudskega odbora, je dolžnost vsakega odbornika, da se seje zanesljivo udeleži, hkrati pa vas prosimo, da se pripravite na diskusijo, ki naj pokaže uspehe in napake v delu Okrajnega ljudskega odbora v minuli mandatni dobi. Trbovlje, dne 18. novembra 1952. Predsednik: Viktor Burkeljc s. r. gi. Zborovalci so obljubili, da bodo storili vse potrebno glede pravočasne izpolnitve davčnih obveznosti. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje sporočilo, da se je predsednik okraja zavzel pri vladi LRS za Dole in izposloval dovoljenje sečnje za lažje kritje davkov. Nato so prišli na tehnično izvedbo volitev. Po prečitanju razporeda volitev in volilnih odborov je tov. Dolanc apelira,! na vse navzoče, da volitve izvedejo s stoodstotno udeležbo. Na naše volitve 1 > gledal ves svet, zlasti informbiro-jevske države, zato je naša državljanska dolžnost, da gremo na volitve kompletno in s polnoštevilno udeležbo uveljavimo našo demokracijo. Tov. Vrtačnik je poudaril, naj vsak mož vpliva na svojo ženo, da bo šla na volišče. Čas bi že bil, da tudi žene na Dolah pokažejo svojo enakopravnost, da prenehamo s preteklostjo in gremo za napredkom. Isto je poudaril tov. učitelj, posebno pa je apeliral na naše mladince, zlasti na V6c tiste, ki so letos pridobili volilno pravico, da bodo s ponosom stopili na volišče« Tov. Pavlin jc poročal, da si je OF na Dolah zadala nalogo, da do volitev ridobi čim več novih članov zn Fronto, o se jc že posrečilo, kajti število novih članov se je že povečalo za 80. število pa se bo do volitev še pomnožilo. Referent okraja jc prinesel veselo sporočilo: okrni je namreč določil, da Im dal za elektrifikacijo na Dolah 50.000 din, 100.000 din za izbol jšanje poti iz Dobovice na Gradišče, 20.000 din za dokončno ureditev občinske hiše, 30.000 din pa za šolo. Ljudstvo je to novico vzelo z veseljem na znan je. Nato so še razgovarjali o razporedu gospodarskih in kulturnih predavanj po okrajni OF. Prisotni so vzeli to z zadovoljstvom na znanje in poudarili velik pomen predavanj. S parolo, da bodo volitve dobro uspele, se je konferenca zaključila zelo uspešno. Zveze komunistov so že prej postavile določene plane, ki jih delno že izpolnjujejo. Tako n. pr. Kmetijska zadruga na Trojanah pripravlja kmetijska predavanja, AF2 pa tečaj. Tudi v Mlinšah pripravljajo gospodinjski tečaj, ustanavljam gasilsko društvo, zdravstvena predavanja, prosvetno društvo pa obnavlja ljudsko knjižnico in organizira pevski zbor. Popravljajo tudi pota, ki so slaba, odprli bodo nadalje gostilno, v Kolovrata pa trafiko. V Mlinšah se resno pripravljajo na zidanje nove šole. Kmetijska zadrnga pa bo skončala notranjo izgradnjo zadružnega doma. — Podobno dejavnost opažamo tudi v drugih občinah, zlasti v pogledu elektrifikacije vasi v Senožetih, Št. uo-tardu in Cemšeniku. Kovač Viktor, sekretar ZKS okraja Trbovlje, kandidat 38 volilne enote d Zagorju Volilna enota štev. 39: Franc Poženel, ključavničar — Toplice 127; Tončka Roglič, gospodinja — Toplice 124. Volilna enota štev. 40: Anton Čebin, nameščenec — Ravenska vas 11; Jože Smigelj, upokojenec — Selo. Volilna enota štev. 41: Viktor Burkeljc, predsedn. OLO — Trbovlje; Marija Goršek, uslužbenka — Loke 48. Volilna enota št. 42: Ivan Kamnik, rudar’— Loke 4; Fani Urankar, gospodinja — Colniše 28; Anton Senčar, nameščenec — Kisovec 55. Volilna enota štev. 43: Franc Raz-boršek — Kotredež 9; Marija Štendler — Kotredež 13. Volilna enota štev. 44: Alojz Vide-nič, upravnik šole — Izlake; Jakob Grošelj — Podlipovica; Minka Prašnikar, članic^ KDZ — Izlake. Po desetih letih spet v domovini fNadaljevan le s t strani) bo potrebno, naj se družina Mastnak obrne na našo žensko organizacijo. Vse bo storila za družino, kar bo v njeni moči. Vsi navzoči so s ploskanjem in pritrjevanjem pozdravili prisrčne besede tov. sekretarja Povšeta, pionirjev in pionirk ter tov. Mare Naradove. Ganljiv je bil sledeč prizor: naša mestna trgovska podjetja in trgovsko podjetje »Preskrba« v Trbovljah so se pobrigala za hčerke tov. Mastnaka. Obe ustanovi sta po svojih zastopnikih izročili vsem trem mladinkam razna praktična darila, med katerimi so tudi tri tople odeje, nadalje par zimskih čevljev za hčerko Greto In lepa usnjena aktovka za malo 10-letno Anico, ki jo bo potrebovala za šolo. Aktovka je bila polna šolskih potrebščin, ki jih je bila Anica silno vesela. Ob pregledovanju lepe aktovke in njene vsebine so se mali Anici smejale njene žive oči. Tudi 18-letna mladinka Greta je bila silno iznenadena nad pozornostjo naših trgovskih podjetij in nad njihovimi darili. Kar na jok ji je šlo od ginjenosti in veselja. Nato se je razvil ob pazljivi pogostitvi drage družine Mastnakove in ostalih udeležencev tega večera prisrčen razgovor. Tov. sekretar Dušan Pov-še je izročil tov. Mastnaku denarno darilo za prvo pomoč ob vrnitvi njegovih hčerk. Dejal je, da bo naša Mestna strojna mizama v Trbovljah ob pomoči naših podjetij, ustanov in organizacij izdelala za hčerke tov. Mastnaka potrebno pohištvo, med njim seveda v prvi vrsti tri postelje in omare za obleko. Zanimivo je bilo potovanje hčerk tovariša Mastnaka iz Nižje Avstrije v Trbovlje; tov. Miha Mastnak je bil po nekem nesporazumu od našega poslaništva na Dunaju obveščen, da se bodo njegove hčerke vrnile v domovino preko Jesenic. Tov. Mastnak jc odpotoval minulo sredo na Jesenice, da sprejme tamkaj svoje tri ljubljene hčerke. Čakal je na Jesenicah v sredo in četrtek na svoje otroke. Vse čakanje pri vlakih je bilo zaman. Otrok ni bilo. V četrtek pa je dobil od svoje žene na Jesenice brzojavko, da so hčerke že doma v Trbovljah. Dekleta so pripotovala z brzo-vlakom prelca Maribora popolnoma sama v sredo zvečer v Zidani most. tamkaj prebile noč med nepoznanimi ljudmi v čakalnici železniške postaje, v četrtek zjutraj pa so prispela z vlakom v Trbovlje. Seveda ni nihče vedel za prihod teh treh potnic. S pomočjo šoferja in spremljevalca omnibusa v Trbovljah, ki sta se skrbno zavzela za hčerke tov. Mastnaka, ki izreka obema po tej poti zahvalo za njuno ljubeznivost in pozornost prisrčno zahvalo, s0 vendar prispele domov; spremljevalec trboveljskega omnibusa je mlade potnice spremil do stanovanja tov. Mastnake, nad rudniškim gasilskim domom. Sodelavec našega lista je vprašal najstarejšo hčerko tov. Mastnaka, ki je z 18 leti že odraslo dekle, kako )e živela v tujini in če je vedela in brala kaj o Jugoslaviji. Odgovorila je, da sploh ni imela prilike brati časnikov ter sploh ni vedela za eksistenco naše države. Spominjala se je, da je živela v svoji zgodnji mladosti kot majhno dekletce nekje na Balkanu s svojint' starši na nekem rudniku, vsi ostali sp0' mini iz njene mladosti pa so zabrisanii megleni. Naš dopisnik je vprašal Gret°: če se morda spominja na srbohrvatsk» jezik, ki ga je kot majhna šolarka 0°' vorila v šoli. Dejala je, da se na 1° medlo spominja, da pa danes ne ena besedice našega jezika, ki ga je govo-rila pred desetimi leti s svojimi starši Upajmo, da se bomo s tem zalim dekle' tom prej ali slej pogovarjali v njenem materinem jeziku. Najprej se bo na' učila slovensko seveda mala, lO-lel^a Anica, ki bo hodila v našo osnovna šolo; to dekletce je že v petek zveča v družbi navezala razna poznanstva' zlasti pa s tov. Anico Kužnikovo, ki ‘ je pripovedovala o živalskem vrta Zagrebu, kar je mala Anfca seveda ra dnvedno in z velikim zanimanjem P°' sl u šala. Bil je to prijeten, lep večer za ki so se ga udeležili. Ostal bo vsem ^ neizbrisnem spominu, saj doživi tak dogodek silno redko v življenj ali pa sploh nikoli. Vsi trboveljski občani še. veseli*110 s tov, Mihom Mastnakom, da jc po do gih desetih letih spet v krogu svol treh ljubljenk. Želimo mu od srca ar ^ če in zadovoljstva v njegovi družini’ naši lepi svobodni domovini, ki 0re Z težkih,, mračnih letih v nedavni losti danes po trdi preizkušnji z žila* ^ in neutrudnim delom naših delotm ljudi v svetlejšo bodočnost, ki ie’0. bomo nosili v srcu globoko vero V rip'i Učne ideale, bliže, kot mislim0’ Uspehi socialistične Jugoslavije Statistika nam govori o suhih številkah, vendar nam govori Cesto bolj živo od cele poplave besed. Kaj govore statistični podatki o tem, kaj smo naredili v povojnih letih? Govore nam tole: Od leta 1947—1951 je bilo na teritoriju LRS zgrajenih nad 10.000 družinskih in samskih stanovanj z več kot 650.000 m* površine (etažne). Zgrajene so bile hidrocentrale: HC Mariborski otok, HC Savica, v gradnji so: HC Vuhred, TE Šoštanj, HC Medvode, HC Moste itd. Poleg tega pa še veliko manjših. S tem se bo proizvodnja električne energije povečala za več kot milijardo kV/h. Zgrajenih je bilo nad 400 km daljnovodov, ki povezujejo med seboj Ves sistem central v Sloveniji ter z drugimi republikami. Tovarne in podjetja so zgradila nad 80 DID-ov in jasli. Dovršeni so velikanski objekti: Litostroj, Tovarna avtomobilov Maribor, Tovarna pohištva Nova Gorica, LEK Mengeš itd. Povečane so kapacitete železarn: Jesenice, Guštanj, Store; dovršujejo se tovarne Roto-papir Krško, Tovarna Strnišče, Tovarna gradbenih polizdelkov itd. Proizvodnja keramike za gospodinjstvo se je povečala v primeri s predvojno dvakra tno. Kuhinjske posode proizvajamo do 37o več kot pred vojno, obenem pa se je kvaliteta znatno izboljšala. Bombažno blago zamenjuje vedno kvalitetnejše volneno blago, ki ga proizvajamo trikrat več kot pred vojno. Pletenin in trikotažnih artiklov, izbranih vzorcev izdelamo dva in polkrat več kot leta 1939. Naše tovarne nam dajejo 4-krat več sukanca kot v stari Jugoslaviji. Produkcija vseh vrst obutve je dva in polkrat večja od predvojne. Trpežnost in kvaliteta čevljev se zboljšujeta,. Danes nam sveti elektrika v (skoraj) štirikrat večjem številu hiš kakor pred vojno. proizvodnjo domačega koksa potrebna razširitev premogovne industrije. Tako so prihodnje leto predvidena večja dela za povečanje naše železarske in premogovne industrije. Jugoslavija je doslej na j večji evropski producent bakra in svinca. Z dograditvijo tovarne v Strnišču pri Ptuju pa se bomo uvrstili tudi med največje proizvajalce aluminija. Majdanpek - veliko delo naše socialistične Jugoslavije Odkritje wolframove rude v Ho-moljskih planinah pri Majdanpeku smemo šteti med največje uspehe naših geologov. Wolfram je dragocena ruda, ki se pridaja jeklu ter je neogibno potrebna »strateška ali politična kovina«. Amerikanci so jo vozili z letali iz Azije. Brez te kovine ni mogoča proizvodnja odpornih vrst jekla, torej tudi orožja. Potrebna je tudi za kovinske niti električnih žarnic. Konec leta 1950 so dobili naši strokovnjaki iz domače rude v šibeniški elektroželezarni prvi vvolfram. V bližini rudnika Neresnica bomo pridobili vsako leto wolframove rude v vrednosti 600 milijonov dinarjev. V bazenu okoli Majdanpeka in Bora imamo tudi možnost za pridobivanje zlata, zlasti ko bomo začeli z elektrolizo bakrene rude. Pri tem postopku bomo pridobivali iz bakrene rude zlato. Predlog družbenega plana za prihodnje leto ima v pogledu investicijskih gradenj nekaj važnih značilnosti. Načrt teh gradenj je še v razpravi, vendar je v glavnih konturah že znan. Karakteristika naših gradenj v prihodnjem letu bo v glavnem skončavanje in dograjevanje osnovnih objektov, montaža in oprema ter pričetek obratovanja. Kaj bomo v glavnem gradili Skoro po vseh naših republikah bomo gradili nove hidrocentrale. V Srbiji je predvidena gradnja nove vodne elektrarne Kokin Brod, ki bo izkoriščala vodno silo reke Une. lo centralo bodo gradili 4 do 5 let ter bo spadala med naše velike hidroelektrarne. letno bo dajala 400 milijonov kilovatnih ur. V Hrvatski je v načrtu gradnja velikega hidroenergetskega kombinata pri Splitu, v naši ožji domovini bomo pa nadaljevali z gradnjo hidrocentrale 'Vuhred, ki bo dajala letno 230 milijonov kilovatnih ur. V Črni gori izgrajujejo sistem hidroelektrarn na Gornji Zeti. Nove proge Beograd—Bar in Knin—Zadar Obseg del novih prog, ki jih bomo gradili prihodnje leto, je razviden iz razprav strokovnjakov in razpoložljivih materialnih sredstev. To velja za obe predvideni progi Beograd—Bar in Knin—Zadar. V glavnem se bodo za železnice določeni investicijski zneski Porabili za potrebe že obstoječih prog ier za saniranje in obnovo predorov in železniških terenov. Velike investicije v kmetijstvu Investicijske zneske v kmetijstvu bomo uporabili v Prvi vrsti za dela pri namakanju in za melioracije. Večja sredstva bodo potrebna za nakup Povib kmetij, strojev, za izgradnjo garaž, za stroje in, delavnice za popra-vilo strojev. Mnogo bo treba storiti v sadjarstvu in vinogradništvu; urediti bo treba večje število drevesnic, nove sortne in plantažne sadovnjake, prav tako bo potrebna pomoč za zboljšanje vinogradništva. Važno mesto bo zavzemala nadalje pomoč ži-.vinoreji, gozdarstvu *a še drugim področjem kmetijstva. ' osebno skrb bomo posvečali prihodnje leto razvoju gostinstva in turizma. Posebne važnosti bo prihodnje leto ‘O. da bomo morali doseči v naših gradnjah večjo ekonomičnost. Tu ni mišljena rentabilnost objektov, pač pa cenenost njihove izgradnje. Pri gradnjah, o kate-fih odločajo delavski sveti in upravni odbori, bodo odločale o tern vprašanju ustanove same. dar nam informbiro jevske države niso izročile za to tovarno naročene opreme, zaradi česar smo jo morali iskati drugod, kar je izgradnjo tovarne seveda zakasnilo. Kljub tpmu zadržku bo tovarna že prihodnje leto začela z obratovanjem. V njej bosta glavni surovini voda in zrak, k čemer pride kot pomožno sredstvo edino še premog. S to sintezo bo mogoče izdelovati amonijak m dušik (različne dušikove spojine), ki jib potrebujemo za številna druga industrijska področja. Produkte, ki jih bo izdelovala ta tovarna, smo morali doslej uvažati iz inozemstva. Petdeset novih elektrarn v naši državi Uporaba »belega premoga« stopa v naši državi vse bolj in bolj v ospredje. Našim prvim elektrarnam, ki smo jih imeli po osvoboditvi, so se sedaj pridružile nove, saj smo v letih po naši osvoboditvi zgradili 50 novih elektrarn. Če pripterjamo današnjo proizvodnjo električne energije s predvojno, vidimo, da smo leta 1959 producirali v državi 1,1 milijarde kilovatnih ur, letos pa že 2.76 milijarde. Po izgradnji vseh elektrarn v Jugoslaviji bo proizvodnja električnega toka narasla na 4,78 milijarde kilovatnih ur. Glavni surovini tovarne: voda in zrak Nekam čudno je slišati, da bi bili v neki tovarni glavni surovini voda in 'ruk. Gre namreč za izgradnjo velike kvarne zn dušične spojine v Goraždah j1 a levem bregu roke Drine. Ta tovarna bi morala biti zgrajena žc davno, ven- Gradbišče v Goraždah Bogastvo Jugoslavije je v /zemlji Še pred dvema letoma smo morali uvoziti okrog 320 tisoč ton jekla, surovega in starega železa ter jeklenih izdelkov, kar' je predstavljalo za našo trgovino veliko breme, saj smo morali za uvoz teh izdelkov šteti 7 milijard dinarjev. V zadnjih letih pa se je v naši državi proizvodnja jekla znatno dvignila. Letos so že v glavnem dograjeni veliki tovarniški objekti v Zenici, Sisku, Guštanju, na Jesenicah, v Štorah in Smederevu. Proizvodnja jekla je močno narasla, saj je dosegla že 434 tisoč ton letno in sc bo še povečala. Veliko denarja srno potrošili nadalje za uvoz koksa. Z dograditvijo koksarne v Lukovcu in Zenici pa sc bomo osamosvojili tudi v tem pogledu. Seveda je s Visoka peč o železarni o Zenici Kaj prinaša predlog družbenega plana za leto 1953 Manj za investicije <0 bralski republiki MAKEDOHUi Naše bralce bo gotovo zanimalo, če bežno pregledamo tudi tja doli na naš jug — v bratsko republiko Makedonijo. Tja doli, kjer je bilo življenje do nedavnega še tako zelo primitivno: patriarhalno družinsko življenje, kjer si našel celo leseni plug, sa} industrije tamkaj tako rekoč skoro ni bilo. Življenje tamošnjih ljudi se je zelo razločevalo od našega, njihovi običaji pa so ostali še do danes. Naštevanje novih industrijskih objektov v Makedoniji, ki so skoro »zrasli« čez noč, je morda suhoparno, vendar nam pa mnogo pove, namreč, da bo ta naša, dosedaj po izgledu tako resna, a po rudah, zlasti pa po barva-, stih kovinah tako bogata dežela kaj kmalu dohitela ostale ter vzporedno korakala z našimi industrijsko razvitimi republikami. V zadnjem obdobju, t. j. od leta 1948 do danes smo tamkaj za izgradnjo industrijskih objektov kakor tudi za napredek gospodarstva, zdravstva in splošen dvig kulturne ravni (razne šole, domove kulture, stanovanja itd.) investirali okrog 50 milijard dinarjev. Prednost je imela seveda industrija. Od osvoboditve do leta 1949 smo tamkaj postavili za razvoj kovinske industrije, ki je do tedaj tamka j skoro niti ni bilo, najpotrebnejše tovarne (Zavodi »Tito« in »Blagoj Davkov« v Skoplju, »Brata Košulčevi» v Titovem Velesu, »Mitko Cecov« v štipu itd.) V poslednjem času pa so tamkaj pospešili dela na izgradnji velikih kapacitet v tekstilni industriji, ki delno že obratuje. Ena od teh je tovarna umetnih tkanin v Tctovem. Še večjo zmogljivost pa bo imela predilnica bombaža v Štipu, kjer že montirajo stroje. S proizvodnjo tc tovarne bomo prihra- izvode v Prilepu, na separacijo azbesta v bližini Sv. Nikole, ki je pričela s proizvodnjo lansko leto in na velike priprave za izgradnjo bodočih objektov v industrijskem in rudarskem bazenu pri Kičevu. Vzporedno s tem naglim tempom industrializacije pa teče tudi elektrifikacija Makedonije. Najobsežnejša so dela na izgradnji enega izmed največjih hidroenergetskih objektov v državi — Mavrovske hidrocentrale. Od leta 1948 dalje obratuje že več termo- in hidroelektrarn (v Madžarih pri Skoplju, v Bitolju in Zletovu). Lansko leto so začele obratovati hidrocentrale Zrnovka (Pri Kočanih), Pesočani (v bližini Ohri- da) in Sapunčice (pri Bitolju). Skoro bodo zabrnele turbine v Došnici pri Demirkaziji. Poleg tega pa tečejo pripravljalna dela za izgradnjo hidrocen-tral na Vardarju, Črni reki in Drini. Med velikimi deli za razvoj poljedelstva naj omenimo melioracije na Strumiškem polju, Povardarju in Pela-goniji. To bi bil bežen pregled na gospodarski razvoj in velik vzpon te nekdaj nerazvite dežele, ki je toliko let ječala pod tujim jarmom. Če pa bi si hoteli ustvariti jasno sliko, kako so vplivale te velikanske spremembe na prebivalce Makedonije, bi pa potrebovali 5e.Jp.li k o prostora. O tem pa ob drugi priložnosti. VLASINA... Vlasina — visoka raven, obdana od i vseli strani s planinami s precej velikim jezerom o sredini, leži o vzhodni Srbiji nedaleč od bolgarske meje, 1200 metrov nad morjem. Nekdanje »vlasinsko blato , zaraslo | z bujno jezersko travo, je bilo nekoč « nevarna past za marsikaterega tujega ' popotnika; neki stari ded mi je pripovedoval, da je o tem blatu našlo smrt precejšnje šteDilo vojakov neke vojske — katere, mi ni vedel natančno pove-da'i. No, danes je to blato že lepo jezero z izčiščenim dnom, ki bo glavni vir vodne energije za štiri vlasimke hidrocentrale, ki bodo temelj za industrializacijo tega dela Srbije. Kako bodo izgledale te centrale, ki bodo razvrščene o kaskadah v ozki kli-suri, počenši od jezera pa tja dn reke Morave, dolgi 42 kilometrov in z 800 metrov višinske razlikeY Vlasinsko jezero z odločnim kanalom za hidrocenlralo itili državi letno 620 milijonov dinarjev, ki smo jih doslej potrebovali za uvoz raznih bombažnih tkanin. V Titovem Velesu že delno pb ra tuje kombinat za svilena vlakna, ki je edini tc vrste v Jugoslaviji. Razen tega raste v Titovem Velesu velik kombinat za izdelavo porcelana, v bližini Skoplja pa tovarna' stekla in cementa. Ne smemo seveda pozabiti na tovarno manganovih spojin v bližini Tetova, tovarno za betonske konstrukcije v Džorče Petrova, izolacijske pro- melrov vode. Jezero bo imelo svojo stalno vodo za rastlinski svet ob jezeru (zaradi zdrave lege in prijetne okolice je za bodočnost predvidena tudi ureditev letovišča) in za potrebe električnih central. Stalno potrebna količina vode o ta namen pa ne bi bila zagotovljena samo z jezerom po atmosferski poti (dež, sneg/, majhno izhlapevan je vode zaradi velike nadmorske višine), temveč so z gradnjo kanalov speljani v jezero vsi pritoki z leve in desne strani; tudi mala reka Čemerni c a teče »Vlasinsko blato , bo veliko akumulacijsko jezero s 45 milijoni kubičnih metrov vode Največji izvor vode pa bo predstavljal tako imnooan »sistem Božice«:; Božica je vododelnica, ki se izliva v Egejsko morje. Tu bodo izvirke ujeli v kanale in jih preko vodo delnice v tunelu speljali v jezero. Ta sistem je zadostna garancija za preskrbo potrebne množine vode. Toda voda jezera je šc daleč od prve elektrarne. Jezero je lepo, prostrano, mirno. Ob njegovi obali manjkajo le še primerni nasadi, hoteli in podobno. Iz jezera je najprej speljan krajši kanal, nato pa tunel v dolžini 1600 metrov, s presekom 2,15 metra. Ves predor je obzidan z najboljšim betonom, da se tudi pod pritiskom vode doseže čim manjše trenje. Iz tega tunela pride nato voda do vodnjaku podobnega rvodostana«. Ta »vodostan« ima nalogo umiriti pritisk vode. Od iu gre voda v drug tunel, ki ima strmo, skoraj navpično lego; višinska razlika, predora znaša 280 metrov, zgrajen pa je pod kotom 60 stopinj. Tu bo imela voda 54 atmosfer pritiska. Iz Avstrije že prihajajo posebne jeklene cevi za vodo, ki bo po tem tunelu speljana v hidro-centralo 1, ki svoje štiri turbine skriva v nedrih Vlasinskega hribovja. Do tu je gradnja celotne naprave najtežja, hkrati pa je zelo zanimiva. V ozki soteski reke Vrlepa bodo zgradili brano za hidrocenlralo II, ki bo prva le vrste v Jugoslaviji; segala bo od hriba do hriba v višini 70 metrov, visoka 25 metrov, izdelana iz asfaltnega betona in nametanega kamenja ter bo služila za akumulacijsko jezero za drugo centralo (podobno brano ima Švedska na reki Nisi). Tretja elektrarna bo pri Surdulici'. 'Tudi semkaj bodo speljane delno s predorom skozi planino Vardenik, četrta centrala pa bo stala na samem bregu Morave. Vso pot bodo zbirali pritoke, da bo količina vode zadostna. Izpeljava te ideje ni bila lahka, zlasti še, ker tu pravzaprav ni nobene velike reke, ne male z velikim padcem A tudi la del države je treba elektn ficirati in industrializirati, vendar se. naši strokovnjaki celotni zanuslek ra pridobivanje električne energije dobri, izvedli. Prihodnje leto bosta že dajali električno silo dve centrali. Najtežje delo je skoro že opravljeno. Izpod žuljavih rok naših delovnih ljudi rastejo giganti naše petletke. Preprosto orodje našega delavca bodo zamenjali stroji, z blatom ometane kolibe, bomo prav tako nadomestili s prijetnimi, svetlimi in prostornimi stanovali i skimi hišicami. V njih ne bo brlc' leščerba, maroeč svetila sodobna električna luč. Žičnica na Partizanski vrh 2e na ustanovnem občnem zboru Ljudske tehnike v Strojni tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah so sprožili misel izgradnje žičnice na Partizanski vrh. Na sejah upravnega odbora Ljudske tehnike se to vprašanje vedno iznova obnavlja in utrjuje ter išče način, kako to zamisel uresničiti. 2e v začetku delovanja Ljudske tehnike v tej tovarni so napravili sklep, da bi pričeli zbirati sredstva, s katerimi bi bilo mogoče financirati čim popolnejši projekt za to napravo, kar je odbor s svojim marljivim delom tudi že dosegel. Zbrana so sredstva, kolikor naj bi stali vsi potrebni načrti, t. j. situacijski načrt, načrti pogonske, napenjalne in končne postaje žičnice, trasni načrti, načrti gondol za prevoz ljudi oziroma košev za prevoz materiala, skratka: vsi načrti do najbolj podrobnih delavniških risb s celokupnim gospodarskim računom žičnice. Ob vsem tem so upoštevali, da bodo projektanti napravili to delo le za malenkostno odškodnino, večji del pa bi opravili brezplačno kot člani Ljudske tehnike. Ko pa se je odbor začel pečati z mislijo, da izdela ta načrt, pa je slišal s terena o nameri graditve žičnice razne pozitivne, pa tudi negativne pripombe. Tako je n. pr. upravni odbor razpravljal o tem, naj »bi žičnica potekala nekako v ravni črti od hiše mizarja Cestnika v Gabrskem do Partizanskega vrha, ob čemer pa ni zavrgel misli, da bi bil mogoče boljši predlog, situirati žičnico od Gabrskega v ravni črti na Partizanski vrh. Pa so se oglasili nekateri izven Ljudske tehnike te tovarne s predlogom: študirajte in situirajte žičnico s Pravdičevega hriba v centru Trbovelj naravnost na Partizanski vrh s postajališčem na Kleku, kar naj bi bilo v gospodarskem pogledu vse boljše, češ: zajeli bi s Klekom dve izletniški točki, omogočili bi pa s tem tudi prebivalcem nad Trbovljami hiter in lagoden prihod v službo, pa tudi za druge posle in opravke. Hkrati bi pa bilo tudi mogoče dovažati z žičnico razen material, kot na primer premog, vino itd. težko dostopnim krajem v hribih, s čimer bi v mnogočem pripomogli okoliškemu prebivalstvu Trbovelj. No — tudi ta ideja ni slaba, če pomislimo, da smo v Trbovljah z zazidalnim prostorom precej na tesnem in bi po zgraditvi žičnice zrasla še marsikatera hišica naših delavcev na mičnih pobočjih od Kleka do Partizanskega vrha. Pa tudi glasovi proti gradnji žičnice se čujejo; nekateri člani planinskih društev so se oglasili proti temu načrtu, češ: pokvarili boste idilo naše tako mične izletniške točke — Partizanskega vrha. Odbor je obravnaval tudi te pomisleke, a je zaenkrat prišel do zaključka, da temu le ne bo tako hudo spričo okoliščine, da je na Partizanskem vrhu že Počitniški dom sindikata rudarjev v Trbovljah, kamor je že napeljan električni vod, s čimer je ta izletniška točka že utrpela na svoji naravni lepoti. Vse te ugovore in pomisleke bi pa vsekakor odtehtal silen porast dotoka turistov oz. izletnikov s pomočjo žičnice, kar bi močno poživilo tujski promet v Trbovljah in gostinski obrat na Partizanskem vrhu, kjer bi Počitniški dom v svojem sedanjem obsegu postal za sprejem vseh gostov prav gotovo prej ali slej pretesen. Pomislimo samo na to, da bi po izgradnji žičnice neštevilni Trboveljčani in tudi ostali Zasavčani pohiteli v planinsko ozračje Partizanskega vrha, kamor jih je sedanja pot le preutrudljiva. Kako pa bi se razvil smuški šport na odličnih smučiščih te planine, si lahko mislimo. Ce pretehtamo poleg ostalih samo spredaj navedene misli in pripombe glede izvršitve omenjenega projekta, vidimo, da ne kaže obravnavati tega vprašanja samo v ozkem krogu nekaterih ljudi, pač pa je potrebno, da damo ta predmet v obravnavo široki javnosti. Pridobitve socialistične revolucije Vsem ne borHa za zboljšanje gmotnega položaja delovnega ljudatva pod nekdanjimi predvojnimi protiljudakuni režimi že dobro v spominu. Na eni strani smo imeli velikanska bogastva, na drugi strani pa revščino. Bogat je bil tisti, ki ie bil lastnik proizvajalnih sredstev, revež pa tisti, ki je ustvarjal bogastvo lastniku teh sredstev. Za vsako paro se ie bilo treba boriti, posluževati se štrajkov, med njimi celo gladovnih, žrtvovati smo morali naše najboljše borce, ki so bili pahnjeni v brezposelnost, ječe in mučenja — kapitalisti in njihovi priliznjenci pa so se smejali in uživali nad revščino delovnega človeka. Vprašamo se: ali res ni bilo mogoče zboljšati položaja delavca? Vsekakor je bilo to mogoče: kljnb vsem gospodarskim krizam, ki so nastopale v intervalih približno sedem let. je bilo še vedno dovolj denarja. To nam lahko pove današnja računica dovolj jasno in zanesljivo. Poglejmo nekdanje cene proizvodov, vi šino delavskih plač tedanjo produkcijo itd in napravimo primerjavo z današnjim sta njem. Primerjajmo spet. koliko so tedaj vložili v mehanizacijo naših industrijskih podjetij, koliko denarnih sredstev so dali nekoč za dvig družbenega standarda (gradnjo stanovanji in kako je danes. Vprašajmo se nadalje, kakšne so bile takrat delavske pokojnine. Rea je sicer, da to vprašanje trenutno še ni za vse urejeno, bo pa v najkrajšem času. Vprašajmo se prav tako. kdo je imel tedaj plačan letni dopust? Ali ga je imel naš delovni človek, ki ie ustvarjal in ko pičil bogastva, ali tisti, ki je pil kri delavca? Kdo el je lahko pred vojno privoščil letni dopust v Opatiji, Dubrovniku, Kaštelju, Rogaški Slatini, Bledu, Bohinju itd. in kdo danes? Na vse tc je treba pomisliti in odgovor ne bo težak. Pa še nismo povedali vsega, kajti najvažnejše je danes, da delavci sami upravljajo svoja podjetja. Ne »upravljajo« jih samo g krampom in lopato, mar več jih vodijo v resnici, danes lahko sami gospodarijo in razpolagajo z ustvarjenimi finančnimi sredstvi svojega podjetja. Ko je pred dvema letema izšel v naši državi revolucionarni zakon, ki v svetu nima primere. da se upravljanje naših industrijskih in drugih gospodarskih podjetij prenaša v roke tistih ki v svojem trdem vsakdanjem delu ustvarjajo vte naše materialne in druge dobrine, je bilo v naših delovnih kolektivih mnogo ljudi, ki so videli v tem revolucionarnem aktu našega državnega vodstva in Partije nekakšno potegavščino, »češ da je vee to le pesek v oči, z našim denarjem pa bodo drugi barantali.« Danes, mislim, ni več delavca, ki bi še to dejal, saj sam lahko vidi, kako od naših delovnih kolektivov izvoljeni delavski sveti in tipTavni odbori z ustvarjenimi finančnimi sredstvi svojih podjetij gospodarijo in raz polagajo. Vsak naš delovni človek ima pri ložnost videti in vedeti, kakšne vsote denarja so določene za izplačilo delavskih plač. koliko denarja je predviden« za investicije in mehanizacijo podjetja, kakšne vaote gredo za plačane letne dopuste, koliko je potrebno za občedržavne izdatke, kakšen do biček je podjetje ustvarilo in kako dobiček razdelil Tako n. pr. lahko da trboveljski rudnik ustvarjenega čistega dohička ni razdelil v celoti med delavce, pač pa je šel določen del tega prebitka v rezervni fond, da se iz njega lahko krije primanjkljaj v plačnem fonda, kadar podjetje oziroma njegov delovni kolektiv iz kakršnega koli vzroka ne bi mogel doseči plani rane produkcije. V tem primeru bi bil razumljivo ogrožen redni plačni fond pod jetja. . Prav v teh dneh so naša podjetja iz svojega fonda za prosto razpolaganje določila prispevke našim občinskim ljudskim odborom za komunalno dejavnost. Tz tega sklada so dala naša podjetja občinskim odborom 1-W* ostali znesek pa ostane v podjetju za gradnje novih stanovanjskih hiš, torej za dvig družbenega standarda. Občinski ljudski odbor bo smel razpolagati s tem prispevkom samo v tisti namen, ki so ga določili proizvajalci-dolavei. Po od Jelkih naših mestnih ljudskih občin sedaj obravnavajo vprašanje, kaj je v občini na jbolj potrebno; ali vodovod ali cesta, ali stanovanjske zgradbe. Nedvomno je potrebno eno kot drugo in da proti takim gradnjam ne bo nihče ugovarjal. Marsikdo pa ho mogoče ugovarjal naslednji misli oziroma predlogu: ni važno morda samo to. kako se razdeli fond zr prosto razpolaganje in v kakš ne namene bodo ta denarna sredstva upo rabljena. Priporočljivo bi bilo, da se del ustvarjenega dobička, ki je predvideD za razdelitev med č lane delovnega kolektiva, odstopi za komunalno dejavnost ali pa za nakup avtobusov, ki jih nekatsra podjetja že imajo za izlete članov kolektiva in nji hovih svojcev. Za sprejetje takega predloga bo treba seveda še precej političnega dela Po vsem nakazanem nam je jasno, kakšna sredstva se danes ustvarjajo tn kako ss upo rahljajo. Ta sredstva so se ustvarjala tudi nekoč v start Jugoslaviji, delavec pa ni dobil od njih drugega kot miloščino, le drob- tinico od velikega kosa. In v tem je iskati vzrok zakaj se privatni lastniki proizvajal nih sredstev tako bojijo socialistične revolucije. kajti s tistim trenutkom so jim vzete vse možnosti za nadaljnje izkoriščanje delovnih množic in za lastno bogatenje na račun delavca-proizvajalc-a. Naša dolžnost je, da še povečamo našo ustvarjalnost in da se na vsakem koraku borimo proti sovražniku, ki bi hotel zavirati naš razvoj ter izpodkopavati ali pa podcenjevati veličino in prido bitve naše narodnoosvobodilne vojne in iz gradnje socializma. V. Namen tega članka Je torej, izprožiti široko, premišljeno razpravo vprašanja, ki naj bi rodila dobre in pametne zaključke. Poleg posameznikov naj se k predmetu oglasijo tudi naša društva, nadalje Ljudski odbor mestne občine in Okrajni ljudski odbor v Trbovljah, ki bi bila poklicana, da po tej javni anketi projekt gradnje te železnice ob zdravem gospodarskem računu tudi izvedeta. Za olajšanje te javne razprave navedimo še nekaj natančnejših podatkov, kako naj bi približno izgledala žičnica na Partizanski vrh. Zgrajena naj bi bila za prevoz ljudi v gondolah iz doline navzgor na Partizanski vrh in od tam navzdol v dolino. Zaenkrat naj bi bile v vsaki smeri do največ tri take gondole, vsaka za 6 do 12 ljudi. Prevoz ljudi bi se vršil ob točno določenem času, ki bi ustrezal čim večjemu prometu. V preostalem času pa bi se prevažal po žičnici razni material po naročilu posameznih interesentov po čim nižji tarifi. Postrežba na žičnici naj bi bila kolikor mogoče enostavna in cenena, ob vsem tem pa seveda popolnoma zanesljiva. Žičnica naj bi bila zgrajena samo iz doma izdelanih delov in materiala z izjemo samih vrvi ob prispevku primernih denarnih in materialnih deležev v trboveljskem okraju delujočih podjetij, potreben les za žičnico pa bi pripravili naši okoliški kmetje. Strokovno vodstvo te gradnje naj bi prevzela Ljudska tehnika Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah, skrb za zbiranje potrebnih finančnih sredstev pa bi prevzela OLO in MLO Trbovlje. Kovinske dele žičnice bi izdelala Strojna tovarna »Miha Marinko«, električni in signalni del žičnice pa Elektroobrat rudnika Trbovlje-Hrastnik. Ker je projekt izgradnje žičnice na Partizanski vrh uresničljiv ob količkaj dobri volji naših ustanov, podjetij, organizacij društev in posameznikov, prinesel bi pa Trbovljam v tujskopromet-nem pogledu prav gotovo lepe koristi, prosimo vse pristojne ustanove, podjetja, organizacije, društva in posameznike za dobre in koristne predloge ter za širšo razpravo, da bi Ljudska tehnika Strojne tovarne »Miha Marinko« zamogla delo dobro in pravilno zastaviti. Morda ne bi bilo napačno, da uprava naše mestne občine ali pa sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah skliče poseben javen sestanek, na katerem bi se obravnavalo to vprašanje ter napravili ustrezni sklepi in predlogi. Vse predloge je pošiljati na uredništvo našega lista ali pa neposredno na Ljudsko tehniko Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah. POMENE, BI BI HAN PRIHRANILO DEVIZE V zadnji številki »Zasavskega vestnika« smo čitali poročilo o prvih uspehih novega mestnega strojnega mizarskega podjetja v Trbovljah, ki se je osnovalo iz bivšega stranskega obrata Strojne tovarne »Miha Marinko«; mi- Novo podjetje bo imelo velike možnosti dohodkov v izvrševanju fino-mehaničnih remontov, hkrati pa bo imelo tudi oddelek za galvaniziranje. Kolektiv bi si osvojil v svoji produkciji poleg raznih analitičnih in special- Pogled d delavnico za finomehanilco slim, da je vredno in potrebno omeniti pohvalno prizadevanje kolektiva in vodstva tovarne »Miha Marinko«, da osnujejo in opremijo še eno novo podjetje, ki bi mu bila osnova sedanji tovarniški obrat finomehanike. Ker pa ta obrat spričo specializacije tovarne ne pride v njej več v poštev, bi bilo nih tehtnic in naprav še nekaj artiklov za širšo potrošnjo in popolne serijske proizvodnje, da bi imeli zanesljiv odjem v večjih količinah — finomehanika pa ima mnogo teh možnosti, vendar )e to vprašanje odločitve kolektiva samega. V novem podjetju bi mogli poleg ostalega tudi pričeti s serijsko izdelavo v škodo našemu gospodarstvu, če bi se j nekaterih šolam tako potrebnih učil kolektiv fine mehanike razbil in bi se ljudje tega oddelka — če si ne bi našli druge primerne zaposlitve — priučili na delo v ostalih oddelkih glavnega pogona, saj so si v času obstoja finomeha-ničnega obrata pridobili mnogo dragocenega znanja. S svojimi skromnimi sredstvi in pripomočki so uspeli izdelati predmete in aparate, ki so jih prej naša podjetja morala kupovati v tujini, tako n. pr. analitične, hidrostatične, lekarniške tehtnice, analitske uteži, anemo-metre itd., s katerimi so nam prihranili mnogo dragocenih deviz. V obratu je bilo prvotno zaposleno le nekaj ljudi, danes imajo že 16 dobro izurjenih fino-mehanikov, ki bodo v novem podjetju sestavljali jedro in hrbtenico in so zanesljiv porok za uspešno delovanje. 1Aflm MMggte mioma« žtiEZHiB L etos poteče sto let, odkar je začela obratovati hrastniška rudniška železnica. To je bila prva normalnotirna industrijska železnica, v Sloveniji. Takrat je bila lastnik hrastn. rudnika »Tržaška no«, kjer jih rudniška delniška družba«. To je ustanovil leta 1846 ekscelenca pl. Bruck, ki je kupil rudnik istega leta od Slovenca-LjubIjančana Luznarja. Podjetni in prebrisani tržaški bogataši Revolta, Man-dolfo, Schiff in Vfahlheim — vsi Židje — in njim na čelu Bruck, so kmalu spoznali važnost premoga v naših dolinah in so rudnik kupili od Luznarja za malenkostnih 30.000 goldinarjev. zanih. Zato čez ta most ne sme več voziti lokomotiva. Od bližnjih apnenic kemične tovarne spravljajo čez most z apnom napolnjene vagone »samotež-čaka na kraju mosta lo- hrastniškega in ojstrškega rudnika po rovu na trboveljsko separacijo. Saj tudi ni več hrastniške separacije, odpeljali so jo v Kočevje. :=!?“• * pr***" Ijati novo cesto. Prihodnje leto se bo postajo. Na naši rudniški železnici je bilo za časa njenega stoletnega obratovanja več nesreč. Največja je bila 1. avgusta 1861, ko je padel vlak preko 15 metrov visokega RUcklovega mostu v potok Boben. Ob tej priliki je obležal kurjač Kordon na mestu mrtev, „ _ . ., . , , , ... medtem ko je strojevodja B auerheim ZaSllaUl. n°V,a °z*ravel, dasiravno je bit hudo ope-— -- -- >- »~ čen in težko ranjen. Pod tem mostom je našel tudi smrt nadučitelj Franc Taufer z Dola, ker je prekasno skočil z drvečega vlaka, ko se je ponoči vozil s hrastniške postaje. — Večkrat so vozili tudi brez lokomotive premog z vagoni navzdol na postajo in so včasih ti vozovi zaviračem ušli, zlasti pa se je ta vidimo. zvezda. Novi gospodarji so se kmalu lotili moderne organizacije hrastniške-ga rudnika. Za upravnika je bil postavljen — gotovo po Bruckovem predlogu — teoretično in praktično prilično podkovan rudar, zagrizen Prus Wehr-han. Ta človek je užival polno zaupanje svojih oblastidajalcev. Pošten in neutruden v svojih poslih je Wehrhan gospodaril po Hrastniku prav samovoljno. Poln novih idej, zelo zrelih, še več pa nezrelih, se je spuščal v nevarne in vratolomne eksperimente. Do takrat so vozili premog iz hrastniških jam do nakladišča premoga na čolne ob Savi oziroma pozneje do postaje Južne železnice 3 in pol kilometra daleč kmetje iz okolice na vozeh, s čimer so prišli do stalnega zaslužka. Wehrhan je spoznal, da tak primitiven transport premoga ne ustreza več moderni eksploataciji. Začel je graditi normalnotirno železnico od rudniške jame na Žuganju — nad sedanjo rudniško kolonijo — do hrastniške postaje na Cukaličču. Na tej poti so začeli delati že leta 1848, torej v časih, ko Južna železnica še ni bila dovršena. — V začetku obratovanja naše rudniške železnice niso še vozili premoga v železniških vagonih, temveč v večjih železnih rudniških vozičkih »katrah«, prazne pa so vlačili od železniške postaje do rudnika s konji Polni so sami — torej brez vprege — (frčali navzdol do nakladišča na postaji, ki je bilo tamkaj, kjer gradi danes steklarna kurilnico za lokomotivo. Leta 1874 je postala lastnica rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje »Trbot>eljska premogokopna družba« na Dunaju. NovU gospodarji so leta 1875 dali pripeljati prve 10-tonske vagone Južne železnice do rudnika z lokomotivo, ki so jo kupili že okrog leta 1860. — Te vagone so na rudniku napolnili s premogom in odvažali na postajo. gradila v Hrastniku nova 7 metrov široka tlakovana cesta. Kredit za to gradnjo je že zagotovljen. Ta cesta je trasirana takole: od hrastniške postaje do osnovne šole bi držala nova cesta po stari. Samo na več krajih jo bo treba razširiti. Zaradi tega bo treba podreti delno mizarske delavnice steklarne in dve stari pritlični stanovanjski hiši kemične tovarne. Nova cesta bo nato držala preko dvorišča osnovne šole čez potok Boben mimo Majdičeve žage, skozi desni obok RUcklovega mostu preko potokov Brni-ce in Bobna mimo hiše Marka Dolanca na staro cesto. Nasproti gimnazije bi se začela cesta polagoma dvigati Rikloo most o Hrastniku ob vlažnem vremenu. Pri tem »begu« tako, da bi dosegla progo rudniške vagonov sta si nekajkrat rešila življe- železnice pri stari rudniški restavraciji nje vlakovodja Jaka Kaušek in njegov Od tod bi držala nova cesta po rud-sm Fric (oba že pokojna) na ta način, niški progi in bi prišla šele pri Birtiču da sta poskakala z uišlega drvečega na staro cesto. Gradba nove ceste je potrebna zaradi tega, ker je stara cesta postala za veliki promet preozka in ker je ^va več mestih ogrožena od plazov. Umevno je, da bo prišlo pri teh delih mnogo delavcev do zaslužka. Hrastničani upamo, da se bo ta potrebna gradnja ceste res kmalu uresničila. Saj vemo: česar se loti naša ljudska oblast, se Tedaj so opustili že omenjeno nakla- vlaka. Zadnja večja nesreča je bila ledišče premoga v bližini hrastniške po- ta 1948, ko se je prevrnil vagon s pre-staje. — Za časa gradnje hrastniške mogom na stanovanjsko hišo kemične rudniške proge so seveda zgradili tudi tovarne, kjer se je smrtno ponesrečila železniški most pri Rucklovih apneni- mlada mati, učiteljica Mira Kolbe. V cah, ki je danes že na pol doslužil bodpče ne bo več takih nesreč, ker na-(glej sliko). Ves je še razpokan od meravajo to železnico ob njeni stolet-pritiska naravnega plazu in deloma niči popolnoma odstraniti. Rudnik je tudi zrahljan od miniranja za časa ne uporablja več, to pa zaradi tega. 0 izmerno važni. Sneguljčica in sedem palčkov na odru mladinskega gledališča »Svobode-center* toTOF »Želite, da Vam opišem najstrašnejšo pustolovščino, ki sem jo doživel?« vpraša kapetan Longstream družbo, v kateri je sedel, in zgrabi čašo z grogom, ki se je dimila pred njim. Junaško jo izprazni ter si zasuče brke. »Ej, marsikaj doživi človek, če se trideset let klati po vseh morjih! Ampak najstrašnejšo pustolovščino 6em doživel kot mlad mornar, in čeravno je od tedaj preteklo že trideset let, se vendar še z isto grozo spominjam onega dogodka, kot da se je zgodil včeraj. V Kolumbu (na Cejlonu) sem se preselil z velike motorne ladje, ker mi Danes ne pogleda drvečega avtomobila ne pes ne mačka in tudi nobeno kljuse se ne plaši več, če mu pride zvečer nasproti grdogledo moderno vozilo. A takrat pred več kot petdesetimi leti še avto ni bil elegantna limuzina, kakršno srečavamo danes vsak trenutek. Pred kratkim so ob nekem slavju nastopila tudi najstarejša vozila te vrste. za svoj čas na višku! Zanamcem se bodo zdela današnja vozila najbrže tudi smešna. Levi del slike kaže znamenitega avtomobilskega dirkača Brauhiča na avtu iz leta 1900. Na desni pa stoji mo-torska d’rkačica na Mercedes-motorju iz leta 1885. Jej, kakšna kolesa! Kakor na plužnih. CE SE ZEMLJA TRESE Najstrašnejše in najgrozovitejše, kar so človeške oči kdaj videle in človeške duše doživele, so potresne katastrofe in bruhanje ognjenikov. Vsa- poročila očividcev, ki so se nam ohranila o takšnih strahotnih trenutkih, pričajo, kako strašansko so ti pojavi vedno dejstvovali na ljudi in živali. Do blaznosti stopnjevan obup in strah, ki jemljeta človeku besedo in razum — groza in peklenski strah, za katerima daleč zaostajajo celo pripovedovanja Danteja Allighierija. Celo živali, ki jim pravimo, da so brezumna bitja, zgrabi tak strah, da hlipajo od obupa in tulijo od groze. Kakšne gigantske sile delujejo v takšnih trenutkih in pretresajo zemljo in vse, kar živi, do mozga, tega si človek prav niti misliti ne more. In dostikrat se zgodi, da niso prizadeti samo nekateri kraji, ki jih takšne katastrofe razkopljejo in porušijo, ampak segajo potresne grozote večkrat na ozemlja, ki obsegajo na tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov. Leta 1897 na primer je zajela potresna katastrofa v pokrajini reke Brahmaputra v Brit-ski Indiji več ko 4,500.000 km*. Ko je bil nekaj let pozneje leta 1905 zopet nov potres v prav istih krajih, je bil južni Italiji leta 526 življenje nič manj ko 120.000 ljudi; katastrofa na Siciliji leta 1695 je zahtevala več kot 60.000 žrtev, medtem ko je potres leta 1705 n ničil na japonskih otokih tOO.OOO življenj. Mesinska katastrofa leta 1908 je pokončala 77.500 ljudi. To je skoraj še enkrat toliko, kolikor so imeli Nemci mrtvih v vojni leta 1870/71. Posledica potresa je dostikrat ta, da se ponekod zemlja močno usede. Pri potresu v Bengaliji leta 1762 je požrlo morje več ko 100 kinJ ozemlja, pri potresni katastrofi leta 1819 v ozemlju reke Indus se je pogreznil kos zemlje, dolg okoli 560 kin. Eden izmed najstrašnejših popisov, kar se nam jih je o potresih ohranilo, je poročilo o grozni katastrofi, ki je doletela leta 1662 Jamaico. Tam je za- ZGODBA BREZ BESED jpisano: »Bila je to strašna igra prirode, obse|; potresa celo še precej večji. e glede na silno materialno škodo je izgubilo ob grozovitem potresu v se je naredilo, kakor bi trenil, na stotine razpok v zemlji, ki so se potem spet zaprle in nato vnovič odprle. Ljudje pa so se pogrezali v te razpoke. Ko so se te razpoke spet odprle, je zagnalo žrtve, strašno razmrcvarjene, v velikanskem loku spet iz zemlje, da je bilo videti, kakor bi letelo kamenje po zraku. Od devet tisoč ljudi jih je ostalo živih komaj pet sto. Tudi ve- čino hiš je požrlo zevajoče zemeljsko brezno kakor kakšna krvoločna po- šast .. .< služba tam ni bila všeč. Nekaj dni sem brez posla pohajkoval po mestu, nato pa sem sprejel zanoslitev na jadrnici, ki se je natovorjena z rižem vračala v Evropo. Komaj sem stopil na krov, bi se bil že najrajši vrnil na kopno. Moštvo je bilo namreč sestavljeno iz vseh mogočih narodnosti, a meni ti ljudje niso bili niti najmanj pogodi. Posebno dva Portugalca naravnost zlobnih obrazov. Ladja je odplula in prvi dnevi so potekli v popolnem miru. Ugoden veter je gnal jadrnico vzdolž obale, ker smo nameravali pristati v Bomhayu. Vreme je bilo izredno lepo in sonce je žgalo s tropsko vročino. Zato sem ponoči raje ostajal na krovu nego v dušljivi kabini-V rešilnem čolnu, ki je tam visel, sem namestil svoje ležišče. Pripravil sem si ga iz starih jader. Ne vem ali zaradi enoličnega pozibavanja ladje ali zaradi velike utrujenosti, sem neke noči trdno zaspal, pa se spet nenadoma zdrznil iz 6na: zbudil' so me pritajeni glasovi. Južno zvezdnato nebo je blestelo J polnem sijaju. Oprezno sem dvignil glavo in opazil v temi dve temni človeški postavi. Dve osebi sta se, noslonje- ni na ograjo, razgovarjali v moji neposredni bližini. Spoznal sem ju takoj po glasu — bila sta onadva Portugalca-»Pa odkod imaš ključ?« je prvi še- petaje vprašal tovariša. Ta’ a se je samo nasmehnil. »Izposodil sem si ga od kapetana.« »Kaj? Oh ti ga je posodil?« mu j® začudeno vpadel prvi v besedo. »Šema! On vendar o tem nič ne ve. Ključi so viseli v njegovi kabini in jaz sem si jih tam .izposodil*.« »Samo da bi ničesar ne opazil!« »Ne boj se! Tisti moj zaboj je odrejen v Hamburg in razen njega v oni shrambi ni spravljenega ničesar. Kaj naj bi kapetan tam potem iskal?« Drugi se je nato pomiril. Nekaj časa sta molčala, pa se je spet oglasil prvi. »Ko bi le slutil, kaj se skriva v onem zaboju?!« »Za vraga! To bova kmalu izvedela-V Kolumbu sta ga prinesla na ladjo dva Indijca in kapetan sam ga je zaklenil. Pa midva bova že izvedela z* tajnost tega modrega starca! Obala ni daleč ,.. Zaboj v čoln, potem pa —; ...............................Skoraj »Zgodba brez besed.« Pionirji in pionirke! Vzemite v roke svinčnik ali pero in napišite kratko zgodbico k tej sliki. Najboljše odgovore bomo objavili, od njih bomo tri nagradili z lepimi knjigami. Odgovore pošljite na naslov »Zasavskega vestnika« najkasneje do 1. decembra 1952. Torej na delo! naj naju lovi, če ga je volja! se bo danilo. Pojdiva!« Spustila sta se doli v temni trebuh jadrnice. Dovolj sem čul. Narahlo sem sC spustil iz svojega skrivališča na kro'* (Nadaljevanje na 7. strani) Polje je zavrisnilo v pesmi poletja, v pesmi družinske sreče ptic. S pesmijo pa je šla po polju s plazečim, tihim korakom smrt. Škrjanec se je v živi pesmi dvigal v sinjino — sinjina je pela — v razoru pa je prav tisti hip bolestno kriknila samica — ob pesmi škrjanca jo je trdo prijela plazeča se drobna živalca, troseč med petje in cvetje smrt. Zdaj se je stisnila v razor — rjave živalce nisi prepoznal od grude — pa spet švignila čez cvetočo trato. Pred svojo luknjico je miška pazila na nevarnost, pa urno zbežala pred zlim duhom polja. Zaman! Drobna vitka roparica je šla za njo, v smrtnem strahu se je miška zatekla v najgloblji rov svojega stanovanja, tam pa so jo končali drobni, ostri zobje brez boja. Spet je smuknila rjava živalca iz ozkega rova. Komaj vidno se je zamajala travica, vsa pretkana z rožami, in že je brzela vitka roparica naprej. V žitu je zašumelo. Urno se je postavila mala vitka zver na zadnje nožiče in malo okroglo uho je nezaupno, vestno prisluškovalo. Na mah je je zmanjkalo; pritisnila se je k tlom, da ni bilo videti njenih belih prsi in trebuha. Bila je sama drobna grudica, le očke so se ji živo, zločinsko svetile. Spet se je zamajalo zrelo žito, pritekel je lep poljski jereb, za njim vsa družinica. Prožen, kratek skok, perotke so trdo zafrfotale, vsa jata je kriknila in odletela v žito, drobni roparici v ozkem gobčku pa je trepetala mlada jerebica. Napol obrr.no jo je mali ropar pustil na poljskem kolovozu in izginil, kot bi požrla zemlja — malega zlodeja. BELI JEZDEC Velike, tolste sive podgane so se lagodno izprehajale ob izlivu kanala med umazanijo, kamenjem in odpadki. Paglavci so jih z brega obmetavali s kamenjem, z bližnjega mostu 60 pa vse skupaj gledali ljudje in se radovali nad lepim početjem nadebudne mladine. Naveličali so se »mladci« brezuspešnega dela, pa jo ucvrli rajši za mladim ščenetdm, ki se je priklatilo po ces'ti iz prelepe periferije, podgane pa so šle nazaj na svoje delo. Kar je velika, lepo rejena podgana z bleščečim kožuhom zacvilila in urno izginila. Izginile so tudi druge; ena je bila prepozna. Vsa zmedena ni našla nobenega pripravnega mesta ali skrivališča in je stekla ob skalah po blatu. Za njo se je potegnila drobna, rjava znanka s polja. Prestrašena podgana je že hotela skočiti v vodo, ko ji je skočila preganjalka za vrat. Droben curek krvi je brizgnil v mlnkužasto vodo, podgana pa je omahnila. Prav kot prime ocs zajca čez sredo hrbta, je prijela drobna žival svoj plen in ga odnesla. Za dobro ped jč bila dolga vitka roparica, repek ji je bil za dobro tretjino života, glavica majhna, skoro okrogla, očke temne, blesteče, ušesa okroglo izpodrezana, kožušček kostanjevo rjav zgoraj, prsi in trebuh pa bleščeče bel, rep rjav, konica, čopek j na koncu črn. Preganjalka in huda sovražnica podgan je bila velika podla- 1 sica. pravijo ji tudi hermelin. Na jesen se je naveličala polja ali kaj, priklatila se je v mesto, pa tam ob kanalih strašila zarod podgan. Za- man so skušale ubežati pred vitko, komaj dva prsta debelo roparico, pred njo niso bile varne ne v svojih rovih ne na suhem ne v vodi. Podlasica jim je bila vedno za petami, zaman so jim bili ostri dletasti zobje, mala vitka živalca ima preostre zobe, preurne noge in preprožno truplo. Vso jesen se je potepala ob smrdečih kanalih, podganam v strah in pogubo, bistrim opazovalcem v veselje, vsem pametnim ljudem pa v korist. Polja so osamela, ptice so odšle, cvetice odcvetele. Po jasah in tokavah se je veter lovil z velimi listi, jazbec in jež sta si urejala postelje, polhi so že spali. Od Kamniških planin je potegnil mrzel veter; zajec, ki se je zbudil, je napravil možička, 6e umil, pa povihal nos — sneg mu je dišal. Ne samo dišal, pripravljen je bil nanj. Toplo suknjico je dobil, zlepa mu ne bo mogel mraz do živega, poleg tega ima pa lož tako lepo zavarovan proti vetru in toplo postlan. Umil se je, pa počasi odskakljal po kolovozu na pašo. Kar je odskočil, pa jo pobrisal meri grmovjem v grapo — kolovoz je križala mala, vitka bela živalca, podlasica je bila, ki si je že prikrojila zimsko suknjico. Z njo se zajec ni hotel srečati, čeprav je bila tako majhna, navidez nedolžna radovednica. Naša znanka se je naveličala svojega najljubšega plena, tolstih podgan, preenolično ji je teklo življenje, pa jo je mahnila spet preko polja. Zdaj jc presenetila miško, ki sc ji še ni mudilo v zimsko stanovanje, ujela iznenada letošnjega strnada, ki se ji ni znal pravočasno umakniti, se spretno skrila pred sivo senco, ki jo je iz [ zraka nevarno oplazila, umaknila se I je ostrim krempljem kragulja, odkri-| tega sovražnika vitke roparice, pa jo zavila v gozd. Cez stezo je koracal velik rogač. Kaj neki ga je zmotilo, da je še ko-I lovratil okoli, pa se srečal s podlasico? Oprl se je na zadek, trdno obstal, pa tipal s kleščami po zraku kot slepec s palico. Ni mu ostalo za tipanje dosti časa, kmalu sta bila z zobmi skupaj, trdi oklep hrošča je zahre-ščal. Tudi hrošči so podlasici dobrodošli. Vsako živo bitje, ki lazi, je pripravljen plen mali vitki roparici. V gozdu je bila že trda tema, ko se je drobni nepridiprav v lahnem te-ku obrnil na polje, pa utonil v ozkem rovu. Morda je šla roparica po oprav-j ku, morda k počitku. Stari zajec, ki se je na večer umivajo spomnil snega, je imel prav. Ko se je pod jutro vračal po ovinkih domov, se je ponujal sneg. Počasi, pa vztrajno, kot mora biti vsako delo, je pričelo nebo sipati bele kosme, vedno gostejši so bili drobni roji; pošteno je začelo snežiti. Ves dan, vso noč brez presledka, tiho, tiho je padal, gozd je umrl, vse je bilo tiho. Nobena žival ni ponoči vstala, ni si šla iskat hrane, sleherna je ždela v toplem stanovanju in čakala lepšega vremena. Veverice so pospale po gnezdih, vhode so si zadelale z mahom, niso hotele imeti prepiha, miške so šle s krtom globoko pod zemljo, kamor s® si nanosile zaloge za zimo. Naša bela znanka je prespala sneženi dan v bornem mišjem gnezdecu-kjer ji je morala dati stara poljsk8 miš stanovanje; za stanarino pa ji Je vzel beli vrag življenje. Pa so se raztrgali oblaki, pod no^ je bilo in na brezmadežno belino j° posvetila luna. Nekaj ur je bilo vse mrtvo; kmalu pa so živali zapisale zarisale svoja pota v beli mehki sne?-Zajec se je dvignil z loža, lisica je šl8 na lov, čuk se je spreletaval Živah' ne.ie, mali beli ropar pa je skoro nevidno švignil iz stanovanja in šel preko polja. Izdajala ga je le v sne?" črna konica repa. , Ob starem kozolcu je stal na prež' j lovec — tudi njega je izvabila čarob' I na mesečna noč, ni se mu dalo spal1, I šel je ven, da bi videl, kaj delaj0 živalce. Kmalu je priskakljal naš stari **! jec, počasi, preudarno, z izbuljenin11 očmi. Od kozolca je bil še kot vev°" I rica velik, ko je nenadoma divje z?" | vekal in planil v divji beg. Lovec J° l začudeno gledal, kje se bo poka*?1 preganjalec ubogega zajca. Sele ko }J. pridrvel blizu, je videl, da mu jez0' na hrbtu beli ropar — hermelin. »Beli jezdec«! je polglasno za«nr' m ral, dvignil puško k licu in sproži*-Zajec jc obležal, hermelin pa se i1’ pognal v sneg proti gozdu. Sc enkr8' ie odmeval strel od bregov, pa »vi«*' čeno zrno se je preveč razpršilo, pustilo jc drobno hermelinovo telesc0, odbrzelo jc novim pu»(olo\ščinam "a proti. Pribili odrinile mline na osnovni šoli Svet za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah je pretekli četrtek sklical širšo konferenco vseh šolskih upraviteljev našega okraja, direktorje naših gimnazij in rudarsko-industrijskih šol, zastopnike množičnih organizacij, predsednike naših »Svobod« in »Partizana«, predstavnike trgovske in obrtne zbornice in še druge. Tega posvetovanja so se udeležili polnoštevilno upravitelji naših osnovnih šol in še nekateri, manjkali so pa predvsem zastopniki »Svobode« in »Partizana«, ki po izgledu niso smatrali za potrebno, da pošljejo na to konferenco svoje delegate. Glavna točka tega sestanka je bilo vprašanje vzgoje mladine v šoli in izven nje. Predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Trbovlje, tov. Dominik Kužnik, je podčrtal važnost tega posvetovanja, nakar je podal besedo načelniku Sveta, tov. Mirku Skalinu. Tov. Skalin je govoril o razvoju in zgodovini pedagogike ter poudaril vlogo šole v današnji socialistični stvarnosti. Naglasil je škodljive posledice okupacije za naše učiteljstvo in mladino ter podčrtal in opisal lik današnjega socialističnega vzgojitelja. Opozoril je na vse premajhno ofenzivnost nekaterih naših učiteljev proti sovražnikom socializma ter navedel kot primer šolo na naših Trojanah. Tu je neka učiteljica, ki ne bi hotela vzbujati videza nelojalnosti proti naši šolski oblasti in njeni vzgojni liniji — ter tako na kolikor mogoče lep in izmikajoč način zavzela kolikor mogoče pasivno, nevtralno stališče, češ: nisem jaz kriva, če ni na šoli verouka — jaz si v tem pogledu umijem roke. Na drugi strani pa je prav ta vzgojiteljica otrok v povezavi s tamkajšnjim župnikom in z njim dogovorjena poslala temu gospodu pošto ali pa mu sama povedala, kdaj so pač otroci prosti; otrokom reče celo prav lepo, naj bodo pridni in naj gredo k verouku — kdor pa ne bo šel, bo pa dobil v drugih predmetih slabši red. Tako je v tem okraju. Tukaj se pojavlja vprašanje ne samo vzgoje otrok v šoli, ampak njihove vzgoje doma. saj je vzgajanje in učenje otroka tesno povezano s šolo in domom. Navedimo drug primer: v našem okraju se je pred kratkim zgodilo, da je šel nek šolski otrok pri Zidanem mostu pod vlak. Spet nek drug 9-leten fantek je odšel z doma in se ni vrnil; prav gotovo je imel otrok doma slabo vzgojo, kar ga je odvrnilo od doma. Tu je treba v zvezi z vzgojo mladine poudariti važnost poznanja pobližjih razmer v naših številnih družinah in s tem v zvezi omeniti Pijančevanje naših ljudi, saj gre v našem okraju 14 do 15 % vseh zaslužkov (Nadaljevanje s 6. strani) in oprezno sem sledil dvojici. Zlezla sta doli v skladišče. Bi šel za njima? Če me opazita — sem izgubljen! Moral 6em biti pripravljen na vse. Zaklati človeka je njima malenkost! Vedel sem, kam gresta, ker sem tudi Jaz prisostvoval vrkrcanju tajinstvene-ga zaboja. Pa mi je šinila v glavo srečna misel, da bi skozi malo okence od zunaj opazoval njuno početje. Vzpel sem se do okenca ter škilil v oni mali Prostor, razsvetljen s slabo lučjo. In tedaj — videl sem, kako je oni drugi, ki je stal za njim, držeč svetilko bliskoma potegnil svoj nož ter ga zasadil tovarišu v hrbet... V ubiialčevih očeh je vzplamtel Ogenj poželenja; z grobim sunkom je odrinil mrliča. Zdaj je bil on edini gospodar skrivnostnega tovora! S težavo se mi je posrečilo, da 6em Zadržal krik groze. Ubijalec je urno dvignil pokrov zaboja. — Kaj je neki ?agledal? Zlato. Dragocen nakit? Čemu je tako ostrmel? V naslednjem trenutku se je odigral pred mojimi očmi nepozaben prizor: pohlepni Portugalec je stal kot nkamenjen — iz odkritega zaboja pa je šinil ogromen pisan udav in bliskoma se je ovil okoli mornarja, ki ni več utegnil pobegniti. Lačna žival, ki že osemnajst dni ni jedla, je zdrobila cortugalčevo telo in ga neverjetno hitro goltala ... Bil jo ta udav dolg osem metrov, namenjen v živalski vrt »Hegenbeckc v Hamburgu. Krasen primer. Zakričal sem in stekel h kapetanu ter mu drhteč od groze opisal svoj doživlja j. Nekaj ur kasneje smo brez vsakega napora lahko ujeli kačo, ki je, odebelela od strašnega zalogaja, mirno počivala v kotu. naših delovnih ljudi za alkoholne pijače. Letošnje leto smo do meseca septembra v trboveljskem okraju spili 1 milijon 180 tisoč litrov vina in 42 tisoč litrov žganja, pri čemer pa ni všteto to, kar se spije po kmetih in izven maloprodajne gostinske mreže. Vprašamo se lahko: ali ne poženemo po grlu preveč alkohola in da dostikrat ravno zaradi tega trpi družina, zlasti pa otroci, ker v takšnih okolnostih pač mora šepati vzgoja otrok v družini? Vprašajmo se! Pravilno je bilo rečeno v diskusiji, da je celotna vzgoja otroka odvisna v 90 odstotkih od družine, ostalih 10 % pa od šole. V našem okraju imamo Društva prijateljev mladine, ki bi morala odigrati važno vlogo pri vzgoji otrok; prav žalostno je, da ravno v Trbovljah te ustanove še nimamo, akoravno so dani zanjo vsi pogoji. Važen činitelj pri vzgajanju šolske mladine je nadalje nedvomno materialna oskrba naših šol. Kljub veliki vsoti, ki smo jo že dali v ta namen, je znesek še vedno premajhen, da bi zadostili vsem potrebam. Tukaj nam statistika pove, da izdamo v okraju Trbovlje na enega osnovnošolskega otroka letno 1410 din, za učenca v gimnaziji pa 4243 dinarjev. Vse premajhno pažnjo posvečamo nadalje telesnovzgojnemu delu šolske mladine; doslej smo se lotevali tega vprašanja le kampanjsko, priložnostno, potrebno pa je, da to delo vršimo stalno in sistematično. V delu naših Svetov za prosveto v okviru naših občinskih ljudskih odborov je tudi važno, da so ti delavni in da se ljudski odbori za to delo zanimajo. Tega pa ni povsod. Diskusija je pokazala, da imamo tudi v mestni občini Hrastnik tak svet, da pa ta ni sklical doslej niti ene seje, predsednik sveta pa se za to delo sploh ne zanima. Nekaj podobnega imamo na Dolu pri Hrastniku; tudi v tej občini jim je reševanje šolskih vprašanj od drugih problemih kar nekam odveč. Naj n. pr. v ilustracijo tamkajšnjih razmer povemo, da številni pristojni činitelji tega kraja šolskih prostorov od znotraj sploh še videli niso. Prav značilno je med drugim, da je na primer na konferenci, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki naših telovadnih ali pa kulturnih društev ter množičnih organizacij, zastopal vse manjkajoče povabljence čisto po domače in enostavno kar šolski upravitelj. Povsem jasno in razumljivo je, da je reševanje vprašanja vzgoje otrok našemu prosvetnemu kadru otežkočeno, če ne celo nemogoče, ako so nekateri ljudje mišljenja, naj bo povsod samo učitelj, vsi drugi se pa lepo umaknejb. Važno vprašanje je bilo sproženo glede šolskih prostorov v Toplicah pri Zagorju. Tamkaj so ti prostori premajhni, pretesni, kajti v tej šolski zgradbi gostuje tudi tamkajšnja nižja gimnazija. Samo letošnje leto je bilo zgolj v gimnaziji 130 otrok več kot lani, za prihodnje leto pa je na vidiku še več učencev. Tukaj je treba vzeti v poštev to, da ima Zagorje glede na svojo okolico najširši šolski okoliš, zato je tamkaj zahteva staršev, ki so jo postavili na zadnjem roditeljskem sestanku, da se odpošlje na odločilna mesta prošnja za izgradnjo novih šolskih prostorov, upravičena. To vprašanje je nadalje pereče tudi v Hrastniku; tudi tukaj je takojšnja gradnja novega šolskega poslopja nujno potrebna. Mestni občinski odbor v Hrastniku si je zadal nalogo gradnje nove šole za prihodnje leto. Prav tako se je gimnazija v Trbovljah nekoliko razširila, vendar bodo tudi v tem kraju prostori za dijake prej ali slej premajhni, zlasti če pomislimo, da je na tem učnem zavodu okrog. 600 dijakov. Neko posebno vprašanje se poraja v i naših industrijskih centrih: starši po- I šiljajo svoje otroke po izvršitvi osnovne | šole v gimnazijo še potem, ko so že | zadostili predpisani osnovnošolski obveznosti; to delajo prvič iz razloga, da si zagotovijo otroško doklado, drugič pa zaradi tega, ker čestokrat čakajo za otroka na učno mesto. Take šolske mladine je v naših gimnazijah veliko, pa najsi so to Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ali pa Radeče. Ti otroci so po navadi slabi učenci, ki samo kvarijo ostale marljive dijake. Zanimiv primer se je dogodil ravno v Radečah; tamkaj je vodstvo gimnazije pravočasno opozorilo starše, da bodo njihovi otroci odpuščeni iz šole, če se bodo slabo učili. Nekateri starši so vzeli to vprašanje resno v roko, drugim pa je bil ta opomin deveta briga. Tako je bila hčerka nekdanjega župana iz predvojne Jugoslavije od- puščena iz gimnazije in še dve drugi učenki. To je napravilo pri očetu seveda hudo kri. Kaj je napravil? Odpotoval je v Ljubljano, od koder je prinesel potrdilo, da mora ravnateljstvo gimnazije to dijakinjo vzeti nazaj v šolo, kar se pa seveda kljub temu ni zgodilo. Podrobno so na tej konferenci pro-učavali vprašanje vajencev in njihove vzgoje. Medtem ko je v industrijskih podjetjih ugotovljeno, da njihovi učenci dobivajo pripadajočo jim vajeniško plačo, je na drugi strani kontrola . pri zasebnih mojstrih dognala, da njihovi vajenci ne dobivajo povsod te odškodnine v redu. Tukaj je predsednik obrtne zbornice obljubil, da bo ta ustanova to vprašanje rešila, prosil je le, da bi ji pač vsi pomagali in jo na take primere opozarjali. Zanimivo je, da so v zadnjem času roditeljski sestanki na naših šolah bolj Uspešen roditeljski sestanek Takšnega roditeljskega sestanka, kot je bil sestanek .na državni nižji gimnaziji pretekli teden, v Zagorju ne pomnijo. Navzočih je bilo okrog 500 staršev. Sestanek so obiskali tudi predstavniki ljudskih oblasti in množičnih organizacij. Ta velika udeležba je dokaz, da se |e zanimanje staršev za šolska vprašanja in za uspeh njihovih otrok od lanskega leta precej izboljšalo. Sestanek je profesorski zbor skrbno pripravil, kar smo videli iz poročil profesorjev. Zlasti je bil zanimiv referat ravnatelja gimnazije prof. Janka Kumer ja; ki je govoril] o vzgoji kulturnega vedenja. Ta govor je marsikateremu očetu ali materi odprl oči, zakaj je otrok tako neubogljiv, surov, neolikan, zakaj preklinja in kvanta: otroci so pač takšni, kakršni so njihovi starši in okolica, v kateri se gibljejo in živijo. Zato Motio iz Istre, iz razstave fotokluba v Hrastniku v počastiteo' >Dneva republike«' TRGOVSKO PODJETJE UMETNIN fl LJUBLJANA. RESLJEVA CESTA Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU V ZASAVJU K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE! obiskani kot prej in da se starši sedaj v večji meri zanimajo za učne uspehe svojih otrok, vendar pa na teh sestankih ni opaziti moških, kakor da jim je učenje in vzgoja njihovih otrok postranska stvar. Prav zaradi navedenih in še drugih vprašanj bi Društvo prijateljev mladine lahko odigralo veliko vlogo pri vzgoji osnovni šoli odrasle mladine. Odprto je še tudi vprašanje Glasbene šole v Hrastniku; to vprašanje se že rešuje nekaj časa ter je letošnje leto ostalo v tem kraju preko 30 otrok brez glasbenega pouka, akoravno bi radi obiskovali to šolo. Načelnik Sveta ža prosveto je obljubil, da bo odločitev o tem vprašanju pospešil, vendar je glede tega mnogo odvisno od samih krajevnih činiteljev. Ob zaključku konference so vsi zbrani napravili sklep, da bodo po vseh šolah predelali gradivo VI. kongresa ZKJ, prav tako so sklenili, da bodo čim boljše pripravili sektorske konference, na katerih bodo obravnavali vprašanje vzgoje naše mladine. Obljubili so nadalje, da bodo o važnih problemih pisali v prihodnje v naših časnikih, prav tako pa so se obvezali, da bodo dostojno proslavili letošnji 29. november, pionirski praznik, in dan naše JLA, 22. december — enako pa se bodo začeli pripravljati na slovesno proslavo Novoletne jelke. Gostje z Jesenic v Trbovljah V soboto so prispeli v Trbovlje člani jeseniške »Svobode« z mešanim, moškim in ženskim zborom ter gorenjsko folklorno skupino. Gostje, ki jih je bilo po številu čez 130, so pripotovali v Trbovlje z vlakom ob 15. uri, na kar so nadaljevali pot do Vod z rudniško šara-banko. Pred upravnim poslopjem-rudnika je drage goste čakala rudarska godba »Svobode-center« ter moški zbor »Zarja« in mešani zbor »Slavček«, ki oba prav tako sodelujeta v okviru »Svobode-center Trbovlje«. Sprejemu Gorenjčanov je prisostvovalo okrog 500 ljudi. Predsednik mestne ljudske občine Trbovlje, tov. Slavko Borštnar, je pozdravil goste v imenu trboveljskega prebivalstva ter 'jim želel prisrčno dobrodošlico in obilo uspeha. V pozdrav gostov je še poprej zaigrala godba na pihala, nato pa je »Zarja« zapela pesem »Na srečo«, »Slavčki« pa »Mi smo rudarji«. Zastopnik jeseniške »Svobode« se je zahvalil za prisrčen sprejem in želel, da bi do takšnih medsebojnih nastopov med rudarskim centrom in Jesenicami Drišlo še večkrat. Gostje so zvečer v Delavskem domu priredili lepo uspeli koncert v nabito polni dvorani. Občinstvu je zlasti ugajal nastop recitacij skega zbora »Naš pohod«, ki ga je spremljal pevski zbor. Užgali so seveda tudi gorenjski plesi. Bil je lep kulturni večer, ki bo ostal Trboveljčanom v prijetnem spominu. Dragim jeseniškim gostom kličemo: »Se večkrat na veselo svidenje!« je dolžnost odraslih, da se spodobno in kulturno vedejo," zilasti v prisotnosti otrok. O.kulturnem vedenju naj bi tudi več pisali naši časniki, prav tako naj bi to vprašanje obravnaval tudi radio. Tovarišica Ivanka Markovičeva je poročala o učnih uspehih v razdobju prve redovalne konference. Gimnazijo obiskuje 465 dijakov, t. j. 34% več kot lansko leto. Učni uspehi v času do prve konference so v primerjavi z uspehi v istem razdobju minulega leta znatno boljši. Lani je bilo v tem času brez negativnih ocen samo 26,6%, letos pa 46,45% učencev. Ti uspehi so boljši v prvih razredih, medtem ko so v tretjem razredu slabši od lanskega leta za 5,2%. V četrtem razredu je izdelalo brez slabih ocen 59,65% dijakov. Kaj je vzrok, da je še vedno 53% učencev s slabimi ocenami? Predvsem se starši še vse premalo zanimajo za učne uspehe svojih otrok. Še vedno je premalo stika med šolo in domom. Starši ne nadzorujejo svojih otrok, kako izvršujejo domače naloge, kako se učijo, prav tako jim ne dajo pri tem dovolj pomoči. Tudi pomanjkanje prostorov za učilnice dela težave. Zato so morali pouk razdeliti na dopoldanski in popoldanski. Za učence, ki imajo pouk popoldne, je neugodno, ker hodijo že v mraku iz šole. Nujno bo treba misliti na zidanje novega poslopja za gimnazijo, ki je kljub velikemu številu dijakov še vedno gost topliške šole. Na roditeljskem sestanku so govorili tudi o delu pionirske organizacije. Prof. Klanjšek je poročal o delu organizacije v preteklem letu. Letos namerava ta organizacija prirediti, šahovski brzo-turnir, izlet v planinske predele in bolj sodelovati pri telovadbi v društvu »Partizan«. Na tem sestanku so izvolili dopolnilno v pionirski svet dva predstavnika' staršev. V diskusiji so med drugim ugotovili, da bo prihodnje leto na gimnaziji okrog 600 dijakov ter dosedanji prostori ne bodo več ustrezali takšnemu prirastku. Za uspešen pouk je nujno, da učni prostori ustrezajo tudi v zdravstvenem in vzgojnem pogledu, kar pa bo mogoče doseči samo z novo zgradbo za gimnazijo. Če se se bo za 5. razred priglasilo vsaj 30 dijakov, bo nižja gimnazija lahko postala popolna gimnazija. .V zvezi z moralno vzgojo je prof. Žnidar pripomnil, da se vzgoja otroka pričenja že pred njegovim rojstvom. Kulturno okolje oblikuje naše kulturno življenje, tako n. pr. delo v društvih »Svoboda«, primerne kino predstave itd. Močan je tudi vpliv gospodarske sredine, kot n. pr. upravljanje rudnika in ostalih podjetij, cest, delavnic, stanovanj, šol itd. Zato je zahteva po novi šolski stavbi upravičena. Šola mora bit; duhovni hram, kjer se dijaki priuče umskih in kulturnih navad v občevanju z učitelji. Napačno je mnenje, »da je za knapa vse dobro«. To mnenje je ostanek bivše kapitalistične dražbe. Danes je delo dobilo svojo zasluženo vrednost. Vsak fizičen ali pa umski delavec sta nujno potrebna na svojem področju. Kulturno vedenje je v enaki meri potrebno fizičnemu kot umskemu delavcu. Starši so se nadalje pomenili tudi o bližnjih volitvah; v ljudske odbore in v svete proizvajalcev bodo zares prišli ljudje, ki bodo sposobni uresničiti zahteve in potrebe ljudskih množic. Na sestanku so grajali topliško telovadnico, ki ne ustreza več higienskim in vzgojnim pogojem. Starši so nadalje obsojali izdajanje raznih pustolovskih romanov ter poudarjali, da bi bilo najprej potrebno tiskati dovolj šolskih knjig, ki jih šolska mladina nujno potrebuje. Šolske knjige naj bi bile učencem na razpolago tako j v z^Mku šolskega leta, ne pa šele v marcu, kakor lansko leto, in najbrž tudi letos. Tudi cena knjig je previsoka. Starši in učiteljski zbor so s sestanka poslali Svetu za kulturo in prosveto pri vladi LRS ter Svetu pri okrajnem in mestnem občinskem odboru resolucijo, v kateri med drugim zahtevajo gradnjo nove gimnazije. Rudniki v Zasavju bodo svoj finančni plan dosegli Svet za gospodarstvo pri OLO Trbovlje je pred kratkim obravnaval vprašanje izpolnitve planskih nalog rudnika Trbovlje-Hrast-nik in rudnika Zagorje. Oba premogovnika bosta svoj letošnji finančni načrt dosegla stoodstotno, proizvodnega pa ne v celoti; tako bo rudnik v Zagorju izpolnil zadano si produkcijsko nalogo »s 97%, rudnik Trbovlje-Hrastnik pa po izgledih s 97—98 odstotki. Mesino trgovsko podjetje v Trbovljah VAM NUDI v svojih poslovalnicah pri Germu, v rudniškem magazinu, »Na njivi« (Paš), v Trbovljah na trgu (Podlesnik), v Petelinovi vasi (Radej) in pri Požunu različno tekstilno blago, galanterijo, pohištvo in ostale predmete v poslovalnici pri Zdolšku: železnino, gradbeni material, kurivo, steklo, porcelan in barve v poslovalnici »Na njivi«; vse vrste moških oblek, otroških oblek in plaščev POZORI Pri nakupu v vseh poslovalnicah našega podjetja bo meseca decembra dobil vsak nakupovalec, ki bo kupil blaga v vrednosti nad 500 din, posebno označeni blagajniški listek, s katerim se bo lahko udeležil nagradnega žrebanja IZŽREBANIH BO 21 DOBITKOV V VREDNOSTI 175.000 DIN! 1 dobitek kompletna kuhinjska oprava 10 dobitkov po 3 m volnenega moškega blaga (kamgam) 10 dobitkov po 3 m volnenega blaga (mikano) V vseh poslovalnicah imamo stalno na zalogi prehranbene predmete in predmete za gospodinjstvo. Opozarjamo na stalno zalogo kvalitetnih mesnih izdelkov. — Trudimo se za čim cenejši nakup in prodajo po najnižjih cenah! OBIŠČITE NAS IN NE POZABITE NA NAGRADE! Naši čitatelji pišejo l občnih zborov naše liudshc prosvete Ljudska prosvetna društva našega okraja že pregledujejo svoje delo v letošnjem letu, hkrati pa pripravljajo na- črt kulturnoprosvetnega dela za bližnjo prihodnost Med prvimi, ki so že imeli obrni zbor svojega kulturnoprosvetnega društva, so bili na Dolah pri Litiji in na Trojanah. Vsakdo naj postane član kulturnega društva Na občnem zboru Kil) »Venčeslav Taufer« na Dolah pri Litiji so se prav lepo pogovorili o bodočem delu, grajali so pa seveda nekatere starejše člane, ki nočejo pomagati pri delu z izgovorom, da sta kultura in prosveta samo za n»*ade ljuefi. Ker so na Dolah nekateri starejši občani tega mišljenja, tamkajšnji Prosvetni dom šc vedno nc služi v celoti svojemu namenu, ker je, treba v njem še marsikaj napraviti. Na Dolah je bila pač najdelavnejša igralska dru- ob vseh pomembnejših državnih praznikih kultnrnoprosvetne prireditve, prav tako bo gledališka skupina uprizorila v tej sezoni dve igri. Pozdraviti moramo tudi sklep tega občnega zbora, da bodo ob spominskih dnevih naših pomembnih pisateljev in pesnikov prirejali za članstvo poučna predavanja. Vsi se hočejo z vsemi silami boriti, da bo Prosvetni dom na Dolah do meseca junija prihodnjega leta v celoti obnovljen. Na Trojanah so imeli 12 dramskih prireditev Akoravno imajo naša kulturnopro-svetna društva na Vasi največkrat samo dramske sekcije, lahko rečemo, da so vendar povsod pokazali vztrajnost pri dcln, kar smemo trditi tudi za IZUD »Oton Župančič« na Trojanah. Na občnem zboru, ki so ga imeli pred kratkim, mi so si pripravili nekaj denarja, ki so ga uporabili za ureditev gledališke j Okrajno gradbeno podjetje V TrbOVljah iesvoiedelo dobro ooiavilo dvorane, katero so prebelili, uredili klopi, prav tako sobo za igralce in podobno. Prihodnje leto nameravajo imeti kakor smo že omenili — še več pri- reditev, prav tako hočeio pritegniti h ' ;lu še več min- it ultiirooprosvetnemu del dine. V novi odbor 90 bili izvoljeni vsi stari odborniki razen Tončke Cukjati, v novem odboru pa sta poleg prejšnjih odbornikov še Ivanka Lebar in Vilko Prašnikar. Občni zbor je potekel prisrčno in domače; vsi člani so se razšli Letošnja gradbena sezona se je poživila šele v drugi polovici leta. Skončavajo se številne stanovanjske zgradbe in drugi objekti. Veliko gradenj je imelo letos Okrajno gradbeno podjetje v Trbovljah, ki se razvija vedno bolj v veliko podjetje, ki izvršuje tudi že večje naloge, kot so to gradnje tovarn in podobno, število delavcev stalno narašča, zato je bilo vodstvo podjetja v skrbeh, kako jih zaposliti preko zime; kakor izgleda, mu bo to uspelo. da bo mogoče zaposliti delavce tudi preko zime. V letošnjem letu je to podjetje napravilo oba prizidka na trboveljski gimnaziji — severnega in desnega — tako da je šolski pouk tudi že v novih prostorih. Prav tako je kolektiv tega podjetja že meseca marca dogradil okrajno avtomobilsko garažo, v kateri je sedaj tudi mehanična delavnica, katero sedaj upravlja mestno prevozniško podjetje. Sindikalni dom v Zgornjih Trbovljah, ki ga preureja kolektiv tega podjetja, bo tudi j k« v kratkem /gotovijen, manjka pa še ▼ njem ureditev restavracije Ena izmed večjih gradenj, ki bo ob lepem vremenu tudi že letos pod streho, je »Dom Svobode-Zasavje«, ki ga zidajo v Spodnjih Trbovljah pri Sušniku. Za prihodnje leto stoje pred Okrajnim v zadovoljnem razpoloženju s sklepom. 1 bolj poprijeli da bodo v prihodnje še za delo. Okrajno gradbeno podjetje v Trbovljah je dajalo nadalje zaklonišča v Hrastniku in Radečah. Prav tako gradijo njegovi delavci nove tovarniške objekte v Kemični tovarni v Hrastniku. V steklarni zidajo zaklonišča in stanovanjske hiše za Savo; od treh hiš bosta dve še letos pod streho, tako Več sodelovanja je treba Prizor iz igre »Mačeha in pastoidca« v izvedbi mladinskega gledališča Svobode 11 v Hrastniku žina, ki je imela štiri prireditve. Pevski zbor, ki so ga ustanovili, ni vadil; želi si kupiti harmonij v ta namen. Na tem zborn so mnogo razpravljali el« n kulturnoprosvetnem, delu; pravilen jc bil zaključek teh razgovorov, da bi moral biti vsakdo član kulturnoprosvetnega društva. Sklenili so, da bodo imeli so sklenili, da bodo skušali svoj Prosvetni dom čim lepše urediti, zato bodo imeli prihodnje leto še več kulturno- prosvetnih prireditev. Preteklo leto je bilo na Trojanah 6 dramskih uprizo- ritev; trikrat so gostovali izven svojega kraja, šest sosednih društev pa je prišlo v goste na Trojane. S temi prireditva- Poln »Društvo prijateljev mlartine« pri Hrastniku deluje od meseca oktobra t. 1. Pobudo in veselje do dela za mladino je dalo lanskoletno taborjenje pionirjev na Kalu; starki so obiskali svoje otroke v lepo urejenem taborišču. Sedaj pravijo, da bodo tudi oni prirejali otrokom takšno veselje, če že sami niso imeli v svoji mladosti možnosti za taka prijetna doživetja. Zato je druktvo že v začetku pokazalo veliko veselje in navdušenost do te vrste dela. Društvene sestanke obiskujejo stoodstotno. Na zadnji seji so napravili načrt za Novoletno jelko in si razdelili delo; začeli so že 7. zbiranjem prostovoljnih prispevkov za obdaritev otrok. Člani društva so se že povezali z upravnimi odbori podjetij tor pridno zbirajo denar in ostalo. PoIok tetra bodo od 26 do 30. decembra organizirali vsako popoldne prireditve za otroke. Zato bodo na poseben način okrasili šolsko hodnike in drnce prostore, v katerih bodo pripravili zimske motive (ogenj v gozdu in razne dekoracije gozd« pozimi). Na ta način bodo v otrocih obudili voselje do življenja, ki lim ga nudi zimska narava. V takem okolju bodo priredili ugankarske ure, pevski zbor lim bo pel, vaški orkester bo igral vesela glasbena dela, priredili bodo lutkovne igre in podobno. Zadn Zadnji dan ho zaključna prireditev v dvorani KZ na Dolu. Šolska mladina bo upri- ddbro sodelovati z učiteljstvom ter ima razumevanje za šolo in vzgojne probleme. To dokazuje, da eo starši izbrali društvu dobre odbornike. zorila igrico »Novoletna jelka«. Društvo prijateljev mladine je začelo ALI SI ZE DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA? Priprave za zidanje Doma kulture v Zagorju V Zagorju resno mislijo na zidanje Doma kulture. Na vseh zborih volivcev so poudarjali, da je tak dom neogibno potreben za razvoj kulturnega dela. Iniciativni odbor je pred dnevi začel z zbiranjem lesa. Kmetje kažejo za to veliko razumevanje ter so se v posameznih vaseh obvezali za dostavo večje ali manjše količine lesa. Med obvezniki za oddajo lesa je zlasti treba pohvaliti KZ na Trojanah, ki bo odstopila nekaj kubičnih metrov stavbenega lesa. Izkazal se je tudi Jože Arh iz Podlipovce, ki je dal poldrug kubični meter lesa. Arh je borec iz leta 1942. Njegovi sorodniki so bili postreljeni ali pa so pomrli v taborišču Auschtvitz. Veliko razumevanje za graditev Doma kulture imajo nadalje tov. Pirc iz Rov, Franc Znano je bilo v naprej, da bodo v Hrastniku tf>. novembra t. 1. odkrili spomenik padlim borcem NOV. Več ti-sočgiava množica je prisostvovala tej lepi slovesnosti, pogrešali pa smo bivše borce iz sosednih Trbovelj. Sicer moramo reči, da so se slavnosti udeležili politični in nekateri sindikalni funkcionarji od tamkaj, vendar pa so manj- kali številni trboveljski borci, kar meče na revirski center Trbovlje nekam čud- no luč. Mnogo hrastniških in trboveljskih borcev se je borilo ramo ob rami v brigadah, številni od njih so jim padali pred očmi; marsikateri jc poslušal Umetniška razstava v Trbovljah v počastitev Dneva republike Društvo upodabljajočih umetnikov LBS v Ljubljani bo priredilo v počastitev letošnjega Dneva republike v Trbovljah veliko umetniško razstavo. Ta prireditev bo v prostorih rudniške restavracije v Trbovljah v dneh od 27. do 30. novembra t. 1., na kateri bo razstavilo 15 najboljših slovenskih upodabljajočih umetnikov svoje slike. Dolžnost vseh Trboveljčanov in ostalih Zasavčanov je, da si to razstavo ogledajo v kar največ-jam številu, da se seznanijo z umetninami in deli naših umetnikov, prav tako pa toplo priporočamo vsem večjim podjetjem Jn ustanovam našega okraja, da si po svojih možnostih nabavijo po izbiri te razstavljene slike, zlasti za svoje konferenčne sobe in dvorane ter ostale reprezentančne prostore. Z nakupi teh umetnin bodo naša podjetja in ustanove dvignila izgled in vrednost svojih poslovnih prostorov, na drugi strani pa podprli naše umetnike. poslednje želje in pozdrave umirajočih junakov za njihove najdražje domače. Bili so si tedaj tovariši, znanci in prijatelji. Borba za osvoboditev je danes že za nami, ne bi pa smel biti spomin na vse tiste, ki so darovali življenje za to, kar danes imamo in uživamo, pozabljen. Vprašujemo se, koliko je bilo po trboveljskih sindikalnih aktivih dela, koliko so povedali kolektivom o tem, da bo v Hrastniku odkritje spomenika? Najbrž jim niti povedali niso, da bo uprava rudnika dala na razpolago prevozna sredstva. Isto velja za trboveljsko godbo in pevska društva. Komemoracija bi imela prav gotovo vse drugo sliko, če bi sodelovala še trboveljska društva. Vendar pa smo se Hrastničani polnoštevilno odzvali in počastili spomin naših padlih. Povemo pa, da hrastniški borci ne bomo pozabili na trboveljske junake, ki so dali življenje za svobodo in našo boljšo prihodnost. —a— gradbenim podjetjem velike naloge; verjetno je, da bo moralo povečati Število delavcev, da bo kos naročilom, ki ga čakajo samo ▼ Trbovljah. V cent rumu Trbovelj bodo gradili nov veliki Delavski dom, nadalje Trgovski dom, prav tako pa tudi večje število stanovanjskih hiš. Težave pa ima podjetje z delovno ailo, to pa zlasti zaradi pomanjkanja stanovanj, vendar tudi to vprašanje sproti še kolikor toliko zadovoljivo rešuje* Vse večji razmah industrije gradbenega materiala v Radečah Industrija gradbenega materiala v Radečah je delovala poprej v sestavu Cementarne v Trbovljah, pred meseci pa_ se j® osamosvojila in postala samostojna. To podjetje zaposluje danes okrog 6fl delavcev, ki dveh obratih in sicer v obratu Radečah, ki izdeluje lahke gradbene plošče, in v obratu v Zidanem mostu, kjer žgejo apno ter izdelujejo cement. delajo »Izolit« Dosedanje delo uprave in kolektiva teg* industrijskega podjetja je pokazalo zadovoljiv uspeh. Vodstvo podjetja si prizadeva* kako bi svoj tovarniški obrat razširilo in povečalo ter začelo z izdelavo še drugega gradbenega materiala. Skupni napori celotnega kolektiva so rodili sadove; možno bo ostvariti sklep delavskega sveta tega podjetja, t. j. razširiti tovarno, za kar je tovarni že zagotovljen potreben prostor. Ta obrat namerava izdelovati tudi šamotno opeko in še druge cementne proizvode. Na- črt podjetja bo mogoče izvesti, zlasti še. ker ned kolektivom in upravo ozka povezava, za kar se posebno zavzema neutrudni direk- 4__4____tfn. r»_x: x ki j. __________________12: tor, tov. Mile Pešič, ki je s svojo marljivostjo in prizadevanjem dvignil tovarno na zadovoljivo gospodarsko višino. OGLASI V .ZASAVSKEM VESTNIKU IMAJO ZANESLJIV USPEHI V Gradišču bi radi gradDI novo cesto Gradišče je poldrugo uro oddal jena vas od Doi pri Litiji. Do nove prcgrupaoijc je KLO spadal pod OLO Trebnje, sedaj p« J® priključen olminakormi ljudskemu odboru Dole pri Litiji v sestavu OLO Trbovlje. Ime vasi spominja na nekdanje »Gradiščano« izza časov Keltov, ker leži kraj na hribčku, od koder je lep razgled po Mirneki dolini. Sredi vasi stoji o&rog 400 let stara lipa. ki je po debelini ne obseže pet mož. Sosedna vas, oddaljena pet minut od Gradišča, je Prelesje, ki ima tudi lepo lego m še lepši razgled po dolini. V obeh vaseh so dobro situirani kmetje. Zupan iz Kotredeža, Marija Jenko in Polde Polc iz Lok ter Bregar iz Izlak. Posnemajte jih! Oba kraja pa nimata ni kakšne prometne poti z glavno cesto Kadečo—Dole* Iz tega razloga tamkajšnja poslopja še niso popolnoma obnovljena* Do obeh vasi ni mogoče navoziti potrebnega gradbonega materiala,* kakor opeko in cement. Tamkajšnja zasilna pot, ki mora iti v grapo, koder teče potok Koka, in spet navzgor, sploh ni za kolovoz, marveč je komaj za dobro pešpot. Prevoz z živino je otežkočon in živina zelo trpi. Po takšni poti mora hoditi šolska mladina ▼ šolo na Dole. Da pri tem trpi šolski pouk, zlasti ob slabem vremenu in v zimi, si lahko mislimo. Obveščamo javnost o tem stanju, da bi priskočila na pomoč tem krajem, ki »o v NOV toliko trpeli* Z dostojno potjo bi se dvignil gospodarski in kulturni napredek vasi. Ljudje so pripravljeni prispevati po svojih močeh. Občinski ljudski odbor v I>o-lah žo tudi razpravlja o tem. Morda bi še okrajni ljudski odbor kaj prispeval za dvig vasi. Na Gradišču bi bila potrebna tudi sa mostojna šola. Ljudje bi bili voljni jo zgraditi s pomočjo ostalih. Zasilnih prostorov za šolo pa tudi ni mogoče najti. Z dobro prometno potjo se bo lahko vse izboljšalo. Dvignilo so bo gospodarstvo in mogoče bo zgraditi šolo. S. S. UMETNIŠKA ZADRUGA LRS z o. J. LJUBLJANA Čestita DELOVNEMU LJUDSTVU ZASAVJA K PRAZNIKU »DNEVA REPUBLIKE*! [ffl OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O O OOOOOOO" O oo< OOOOOOOOOOOOO O V O 00 ■0000000000<»0«000000000004 EARL BIOGERS; Skrivnost EVE IDE RAN ID »Ce ga Je morda kdo našel, ne vem. Toda meni ni nihče ničesar povedal,« Je odgovoril Kirk In zmigoval z rameni. »Gospod Chan, ali vi morda vodite pre- iskavo v tej stvari?« Je vprašal Beatem. »To Je stvar tukajšnje policije. Jaz sem tujec, enako kot «ri.« »Vem, vendar sem mislil, če ste odložili pot, se ml Je vsilil sklep . . .« •Ce morem biti koristen, storim to zmerom zelo rad,« Je Izjavil Chan in sl zraven mislil, da mož Beatemovega kova ne spremlja zaman kretenj Charlleja Chana. »Kako pa Je s pripravami za vašo novo odpravo, polkovnik?« je vprašal Kirk. Beatem se je namrfiil: »Ne ravno najbolje. Prav o tem hi r#|d govoril z vami. Vaša babica mi je ponudila denarno pomoč. Jaz pa še omahujem, ali n^j hi Jo vzel. Znesek je zelo visok.« »Kolikšen?« »Sam Imam del potrebnega denarja. Toda nanjka ml še petdeset tisoč dolarjev.« »Oho! VI ato kakor sod brez dna . . . »Oho! VI ste kakor sod brez dna... Hi cer pa je to stvar, ki se tiče le moje babice. Saj gre za njen denar.« »Drago ml je, da slišim to Iz vaših ust. Bal sem se, da bodo člani družine mislili, češ ta Človek zlorablja naklonjenost, ki jo do njegovega dela kaže gospa Kirk. Sicer pa ml je ona sama ponudila ta denar. Lahko vam dam častno besedo.« »Verjamem . . . popolnoma verjamem, da to mojo babico zares zanima.« »S stališča znanosti bodo uapehl precej važni,« je nadaljeval Beatem. »Ime gospe Dawson se bo proslavilo. Boni že poskrbel, da bo nanjo odpadel zasluženi delež sl^ve.« »Kakšna odprava pa bo to prav za prav?« J© vprašal Kirk. »Tflko Je: ob priliki svojega zadnjega potovanja s\'Ozi puščavo Go>l sem Imel to srečo, da sem naletel na razvaline nekega mesta Iz prvega stoletja po Kristusu. Tedaj sem si utegnil samo površno ogledati te razvaline. Bač pa sem odnesel nekatere zanimive kamne, na katerih so bili vklesani datumi iz sedmega stoletja pred Kristusom. Odkril sem tudi nekaj starih spomenikov In napisov, ki so velikega zgodovinskega pomena. Sedaj bi se spet rad vrnil tja in se vrgel na temeljito odkopavanje in raziskovanje tega kraja. Možno l>o, da bodo nemiri na Kitajskem ovirali to moje delo. Toda nn Kitajskem so takšni nemiri že desetletja na dnevnem redu. /e dolgo čakam, da bi izpeljal svoj načrt. Na lep način ga lmm tudi izvedel. Zmeraj do konca izpeljem tisto, česar sc lotim.« »Niti najmanj vas ne zavidam,« je odgovoril Kirk. »C’o je človek videl euo puščavo, potem pozna tudi vse druge. To jc moje mnenje o puščavah. Seve, da vam želim čimveč uspehov.« »Uvala, zelo ste ljubeznivi.« Je rekel Beatem iti vstal. »Mislim, tla bom odšel že čez nekaj dni. Rad bi videl, da bi bil še pred mojim odhodom prijet morilec sirn Fredcrlka. Meni je bil tu veliki detektiv nenavadno simpatičen.« »Tudi on vas je nenavadno visoko cenil, polkovnik.« »Sir Frederik? Glej, glej!« »Da. V njegovi prtljagi smo našli skoraj vs© knjige, ki ste jih napisali.« Polkovnik je položil svojo cigareto n« pepelnik. »To ml j© nenavadno ljubo. Če tudi vi sodelujete pri lovu n« morilca. gospod Phan. vam želim• mnogo uspeha « Polkovnik se Je odstranil, toda mali de tekliv ga je ostro spremljal z očmi. »Ta mož me spominja na snežne puščave Tibeta.« je rekel Kirk. »Hladen Je kot te puščave. Izvzemšl takrat, kadar govori o svojem mrtvem mestu. To je edino, kar ga nekoliko razživi. To je čuden človek.« »Nenavadno hladnokrven. čudim se le (emu, da mu je žal za sinom Frcderikom. Ali pa s« morda za tem obžalovanjem ne skriva kakšno veselje?« Odšla sta do garderobe, da bi vzela plašč« In torbo, ki jo jc pustil tam Barrv Kirk. Ko sta stopila na ulico, je Kirk pogledal Cliuna »Ta hip mislim na letopis Cosmopolltan Ciuha. Ali še mislite, da ta letopis kaj pomeni?« »Sc vedno mislim, nikakor pa ne moreni dognati, kaj pomeni. Kaže, da pod tem pod nebjein moja domišljija ne deluje povsem dobro,« J© odgovoril Chan. Kirk je odšel k svojemu odvetniku, Chan Pa se Je vrnil ▼ vilo, da bi lam pričakal naslednjega dne, za katerega Je upal, da mu bo prinesel več novih spoznanj. Ta dan. v torek popoldne, Jc gospodična Morrow prispela prva na sestanek. Okrog pol štirih se je pripeljala v Kirkov nebotičnik. Vreme je bilo slabo. Vlekel Je veter in padal dež. Mladenka je bila navdušena. Kirk ji je pomagal sleči plašč. »Kaže, da ste danes silno dobre volje In polni energije.« »Vso pot sem prebodli« peš. Čutila sem, da se vse preveč razburjam In da takšna ne bi mogla mirno »edetl v taksiju. Pomislite le... čez nekaj minut bomo morda prisostvovali sestanku med majorjem Dapandom In njegovo ženo!« da Jc major že prispel?« »Ali to pomeni, jo vprašal Chan. »Da... On in nml/ornlk Duff sta tukaj žo i>ol ure. Njun vlak Je imel nekaj zamude. Nadzornik Flunuery Ju Je sprejel na postaji. Malo prej mi Je telefoniral, da bo vsak tre initek tu. Kot vssk resničen Anglež major sploh ni hotel nikamor na obisk prej, preden ni odšel v hotel In sc tam okopal.« »Popolnoma razumi Ji vo P« tako napornem potovanju!« Je dejal Kirk. »Zdi se mi. da ima danes mala Jenny J sr o m e — Mary Lantelly službo v dvigalu.« »Da. Videl« sem Jo, ko sem stopala po stopnicah. Bog ve, kakšnemu razburljivemu prizoru bomo prisostvovali, če J« ona lares prava Eva Durand« »Brez dvoma mora biti Eva Dnrand! Mar Phan ni stavil nanjo!?« »O nobeni stvari ne sinete biti preveč prepričani,« j« rekel Kitajec. »Pogostokrat se ml j« pripetilo, da sem se zmotil.« Kirk je odrinil drva od kamina in potegnil k peči naslanjač, da bi ae mogla gospodična Morrow usesti. »Brž ko prideta, bomo popili čaj. Angleži ne morejo nobenega dela začeti prej, preden ne popijejo skodelire čaja.« Kirk se je usedel na stol zraven naslanjača, na katerem je sedela gospodična Morrow, In začel svoji sosedi govoriti o vsem mogočem In nemogočem. Ta čas Je slišal, kako Je za njima Chan nervozno stopical sem In tja po sohi. »Usedite se, Cnarlle! Videti ste. kakor da bi bili v čakalnici zobozdravnika.« »Ta vtis tudi zares Imam- (e* nekaj minut boin vrgel na mizo svoj adut. te bom zgubil, me nihče več ne bo mogel rešiti pred Flanneryje\lm zasmehovanjem.« Bila Je štiri ura popoldne in megla je že padala na mesto, ko se Je nenadoma za slišal zvonec. Kirk sam Je šel odpirat vrat«. Vstopil Je Flannery v družbi mladega Angleža, mož«, ki le bil košat In šlrokopleč. Samo dva moška. Kirk Je čeznju pogledal n« stopnice, toda tretjega ni bilo od nikoder. »Dober dan,« J© rekel Flannery. »Tez eno minuto vam bom to pojasnil. Gospodična Moram, dovolite, da vam predstavim nadzornika Duffa Iz Scotland Varda.« Mladenka Jima Jc stopila nasproti s smehljajem na ustnicah. »Drago mi je.« i« spregovorila. »Očaran sem,« J© izjavil Duff i močnim glasom. T« mladi policist Je bil videti kakor kmet. Po svojem rodu Je to tudi bil in \.e činu svoje mladosti Je prebil na neki kme tiji v Vorshlreu. »Ah . . hm . /es?« je zmedeno Duff. »Nadzornik Flannery ml Je o tovariš Chan, že pripovedoval. Oba !*▼£ kujeva Isti poklic ns različnih zemljepisni11 dolžinah m širinah.« »Da. zelo daleč drug od drugega,« J# pripomnil Clian . »Dobro bi bilo, če se major ne bi sreč*1 s tisto mlado osebico v dvigalu prej, prede11 mil mj ne pripravimo srečanja z njo,« predlagal Flannery. »Potrebno hi bilo, ga nekdo sprejme na vhodnih vratih In d* ga popelje * kakšno drugo dvigalo.« »Z zadovoljstvom prevzamem to dol*' nost.« j© odvrnil Chan. »Ne, videl sem ga še na postaji In bj? bolje, če ga počakam Jas,« Je odgovor]* Hf|nnery »Sicer pa moram nekaj naroči* svojim mošem. ki pazijo na dekle Ko a*1]] vstopal sem opazil nekoga od njih Pr^ hišo. Oprostite, gospod nadzornik, t«k°' bom nazaj.« Flannery le odšel. Kirk Je ponudil angleškemu detcktl*0 naslanjač. »Popili bomo čnJ. brž ko bo prispel m®' jor.« Je rekel. »VI ste nenavadno ljubeznivi.« Je odg0' vorll Duff. . »Ali ste že pregledali vse akte o tjj zgodbi skupaj z nadzornikom FlanneryJc,,,r je vprašala gospodična Morrow. . « »Da. vse do kraj«. Strašna žalnlgra! amo nebavadiio visoko cenili In ljubili s'rJ Frederika. Lahko vam trdim, da Šroti**1? Y«rd ne sprejme z lahkoto izgube takšne** »Nadzornik In jaz sva odšla s postaje v niojo pisarno.« J© pojasnil Flannery. »Ho- tel sem niu pokazati vse akte o tej zgodbi. Major pa Je odšel v hotel, da bi se nekoliko osvežil... Prišel bo vsak hip. Gospod Kirk tf pozabil nem vam predstaviti srnjega tovariša Iz Scotland Varda, nadzornika Duffa. Gospod nadzornnik. to Je Čharlle Chan. vaš tovariš Iz Honolula.« Ch«n se Je globoko priklonil in dejal: »Ta trenutek sl bom pa za zmerom vtisnil v svoj spomin.« n i nu n ,1 Ul 'f.KUlir initn,'- ' , Člani Ne bomo mirovali prej. dokler 0 bomo Imeli v rokah zločinra. In pri lielii, gospod Chan. k hvalrf.noNt.jo sprei* mamo vsako pomoti, tir ge nam le poniia1' Chan ar jr priklonil. »Pridni*!!.lem avoje akromne sposobni vn*l veliki moM . »lipam, gospod nadzornik, da nam pri"*' Sate pojasnila v tej stvari,, jc rekla Morro* Duff Jn odkimal: .Srainnjnm »e svojag, neznanja. gosP*! dl#na. kateri Izmed mojih starejših tovar' *ev hi znal morda lep„a pomazati 1°"., Žsllbog sem trenutno J«z edini čl«n Hc° tsnd Yarda. ki se nahaja v Ameriki. K**”, mite me da sem še nekoliko premlad »To sem Že opazil« « Je odvrnila mlade® z lahnim nasmehom. Ploskva - simbol sovietskega »socializma« Pismo iz prestolnice najbolj rejenih birokratov Kakor, vsako veliko mesto, tudi Moskva naredi močan vtis na svoje obiskovalce z blestečo razsvetljavo, visokimi stavbami, širokimi ulicami, polnimi vseh vrst vozil. Toda ta bleščeči prvi vtis zelo naglo zbledi in že nekaj dni po bivanju' o Moskvi, ko se človek privadi na 'zunanje lice, Moskva deluje ravno obratno. Vrsta malenkosti se tako močno vtisne n spomin, da zelo hitro prežene iz spomina vse, ali skoro ose, kar je prve dni delovalo veličastno. Razkošje in beda Rdeči trg, Ulica Gorkega, Metro, novi, nebotičniki — to je tisto, kar skušajo Sovjeti vsakomur pokazati. Toda lo ne bi bilo niti potrebno, kajti vsak tujec si že sam od sebe ogleda te stvari. Toda potem? Tedaj že pričenja delovati nanj druga stran Moskve, njena mračna stran, njena prava slika. Vrste sc podzemna stanovanja, mračne kleti, tesne, krivuljastc ulice, kolibe, zbite iz stare pločevine in starih desk — pojavljajo se pijanci, berači in bedno oblečeni ljudje, prazni trgi itd. Rdeči trg deluje s svojo veličino in z zgradbami, ki ga obkrožajo. Živordeči zidovi in ‘visoke kupole Kremlja, mali. skromni in prav zato monumentalni mavzolej Lenina, zgrajen iz sivega marmorja, Leninov muzej iz temnordeče opeke in na nasprotni strani cerkev Vasilija Blaženega s svojimi zanimivimi 'zvoniki. Sl ari zidovi Kremlja skrivajo pred opazovalčevimi očmi njegovo notranjost. Pred kratkim je bil tam kongres •— zborovanje birokratov. Deset dni so bila vhodna vrata Kremlja odprta, da ■so sprejemala »elito« ter io skrila za mogočnim zidovjem, podvojene straže pa so pazile, da ne bi pogledal noter nihče od nepoklicanih in da ne bi skrunil svetih tal, na katerih živi glavni sodnik — Stalin. V teh dneh je bil dolnji del Irga zatrpan z avtomobili. Tisti, ki. so hodili skozi glavna kremeljska vrata, so bili skoraj vsi ali v generalskih uniformah ah pa krznenih odnosno o usnjenih plaščih, nihče ne brez trebuha. To je tudi razumljivo — lo so bili delegati, delegati kongresa birokratov. Visoko zidovje Kremlja jim je prišlo ravno prav. da jih je skrilo pred očmi delavcev, ki se nikakor nočejo prepričali, da že grade komunizem. Nasledn ji dan so bili že psi časopisi polni slovesnih iz jap, ki so bile dane na kongresu, o genialnem voditelju. polne krasnih besed o blaginji množic: nobenega razburjen ja, nobenih moteni — vse je slo kakor po olju naravnost n komunizem. In ko je v kongresni dvorani vse grmelo od vzklikov voditelju, je na oni strani zidov teklo ono drugo, mračno — stvarno živi jenje. »Pravda« je predraga I lica llercena je velika ulica o središču Moskve, Po njej vozijo trolejbusi, stotine avtomobilov, hodi na tisoče pešcev. Na središču stoji velika oglasna deska, na kateri so nalepljeni časopisi, ki že objavljajo vesti iz kongresne dvorane. Tovarniški delavec Sergej stanuje d tej ulici v mračnem in vlažnem podzemskem, stanovanju. Nima pol rublja, da bi kupil >Pravdo zanj je to predrago, kajti za isti denar raje kupi kos kruha ali krompir za otroke. Zato si ogrne svoj zbledeli bombažni suknjič in obuje stare gumijaste čevlje ter gre pred desko, stoji na dežju in bere ter nikakor ne more verjeti, da je prihod d komunizem že tu, da je to že gotova^ stvar. Toda Sergejev, Pjotrov in Vasilijev je mnogo, zelo mnogo. »Stanovanja« v kleteh Kleti so spremenjene v stanovanja, kjer je d oknih namesto stekel lepenka, namesto zaves pa časopisi, streha stare zgradbe pa je pokrila s pločevino in trhlimi deskami Ko širijo ulice in jih dvigajo, se hiše utapljajo in se pritličja spreminjajo v kleti, dnevna svetloba izginja, toda ljudje še naprej stanujejo lam in morajo biti celo zadovoljni, da so dobili vsaj to. Po Moskvi grade visoke stavbe, cele bloke, ki zapirajo razgled. Stanovalcem n kleteh se vrli n glavi, ko gledajo nad seboj te stavbe, ki naj bi pokazale veličino stalinske epohe. Toda ta stalinska epoha deluje mnogo močneje s svojo stvarnostjo, s svojimi revnimi, razmajanimi, na pol porušenimi hišami, polnimi stanovanj, ki ne zaslepljujejo oči s svojim bliščem, pač pa s svojo bedo silijo solze o oči. Birokrat prvi, delavec zadnji Dobili stanovanje v Moskvi je problem. Lahko je to za birokrate, za predstavnike višjega sloja, ki so naseljeni n vseli novih in bolje ohranjenih stavbah Moskve, toda lo, kar dobi običajen državljan, delavec, io se ne bi smelo imenovati stanovanje, ker tudi ni. Stanovanja običajnih državljanov so klel ni prostori ali pa kak kotiček n mračni sobici. Treba sc je le zvečer sprehoditi />o ulicah Moskve in skozi stare zavese pogledati v ta stanovanja. Tu je sobica, K Dnevu republike čestita vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja ELEKTRO-CELJE OBRAT TRBOVLJE \ Dobavljamo električno energijo industriji in široki potrošnji. Gradimo in vzdržujemo naprave za prenos in razdeljevanje električne energije. Projektiramo in izvršujemo elektrifikacijska in inštalacijska dela vsake vrste velika nekaj kvadratnih metrov, v njej stoji postelja, miza, mali štedilnik, vo steni pa so obešene obleke. Sredi sobe mali v umioalni skledi kopa otroka. To je ose, kar ima delavska družina v stalinskem »komunizmu«. A kaj Sodo šele rekle delavske družine iz kletnih »stanovanj« o Ulici Čajkovskega, eni največjih moskovskih ulic, ko bodo brale, ali pa ko jim bo propagandist v tovarni govoril o tem, kako prehajajo n komunizem? Nedaleč od nove več kot desetnadstropne stavbe v Ulici Čajkovskega stanuje o kletnih >siano-oanjili« stavbe štev. 15 več družin. V malem prostoru so kar trije štedilniki, kar pomeni, da v lej kuhinji kuha najmanj troje družin. O kopalnicah in drugih potrebnih prostorih o teh kletnih prostorih ni niti govora. Takih »stanovanj« ni težko najti. Lahko jih dobite tudi v središču Moskve, čim dlje pa greste proti predmestju, tembolj postajajo običajna in prevladujoča. Delavska predmestja so ona druga stran Moskve. Nizke, pritlične hišice iz pločevine in desk, od katerih je večina tik pred porušen jem, revna, blatna dvorišča. brez poti in dohoda, dvoriščne zgradbe — da jih tako imenujemo — to je bolje rečeno, nekaj trhlih desk, pribitih druga poleg druge. To je ose, kar je ostalo delavcu od tega, kar ustvarja, potem, ko so se napolnili trebuhi birokratov, ki iz Kremlja oznanjajo prehod o komunizem. »M« Velika osvetljena črka -M- osvetljuje vhod na postaji Metroja. S celo reko ljudi smo sc spustili po premikajočih se stopnicah na posla jo Majakooskcga, veliko, zelo razsvetljeno prostrano avlo. S ploščicami obložena tla se svetlikajo; na stebrih in visokih obokih blešči strop oe.s o reliefih in ornamentih, tu so kipi iz mavca in marmornate klopi, vse razsvetljene s stotinami lestencev in reflektorjev, vse te postaje podzemne železnice spominjajo na kako nočno restavracijo. Z ene in druge strani o obeh smereh vozijo podzemski tramvaji, vsaka od postaj podzemne železnice je drugače urejena, nič ni enakega s predhodno, vendar pa je povsod isto razkošje, ki so ga dosegli s sredstvi, ki jih proizvaja delavski razred in katera si z drastičnimi merami prisvajajo in brezdušno trošijo za razkošne stebre in kupole novih zgradb, delavske množice pa puščajo o bedi, kajti čim stopite:, iz iTodzemne železnice zopet na ulico, se pred vami pojavijo zapuščene .hiše' '/■ delavskimi stanovanji brez kuhinj, brez kopalnic, z blatnimi dvorišči. Metro je ono, kar hočejo Stalin in njegovi pajdaši pokazali, revno življenje delavcev v Moskvi pa je ono, kar se samo kaže in hitro požene iz spomina vse, kar je pri prvem srečanju z Moskvo tujec opazil. (Po primorskem dnevniku.) Velikost amazonskega veletoka Amazonski veletok v južni Ameriki je največja reka na svetu. Dolžino in širino le reke si je težko predstavljati. Amazonski veletok ima dolžino 4800 kilometrov in je torej za celih 2000 kilometrov daljši kot Donava. Ima 90 stranskih rek. ki se vanj izlivajo, in so tud: že te same po sehi velikanske, saj ,je njegova stranska reka Rio Ncgro »samo« 30 kilometrov široka. Amazonski veletok je pri svojem izlivu v Atlantski ocean cela vodna puščava, ki ima velikansko širino 250 kilometrov. ■ Ce hoče hitro moderno letalo preleteti z enega brega mi drug breg te reke, potrebuje cele pol ure! Ob deževnem vremenu pa postane širina tega veletoka naravnost strahotna: takrat naraste ta širina na 500 kilometrov — to se pravi, da lahko položiš v to reko celo Avstrijo, pa bosta oba njena, najdaljša konca ravno dosegla oba bregova te velikanske reke. * Italijanski film TCŽKfl i€(fi Usoda magistralnega uradnika Piscitella in njegove družine je usoda italijanskega ljudstva zadnjih dvajset let od »pohoda na Rim« do osvoboditve, ki ji še manjka resnične svobode, kajti mnogi fašisti so samo slekli svoje črne srajce, pometali iz služb poštene ljudi, svoje nekdanje žrtve, se prislinili zahodnim zaveznikom, prelevili se v demokrate in ostali na svojih starih mestih, Aldo Piscitelli je taka žrtev starega in novega fašizma. Skrben družinski oč© je, pa jo le s težavo rinil skozi življenje. Politike ni maral, hotel je imeti mir. Toda podesta mu je zagrozil z odpustom, če ne vstopi v »fascio«. Kaj naj storit Žena ga KINO TRBOVLJE bo predvajal prihodnje dni italijanski socialni film »Težka leta«, prihodnji teden pa ameriški cowbojski film »C h e y e n n e«. Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov. je vpisala v stranko, mu preskrbela skva-dristično uniformo »n mož je v škornjih korakal po mestnih ulicah, telovadil, po^ sluša.l predavanja o fašizmu — vse zaradi kruha. V srcu demokrat in poštenjak, se zaradi družine ni mogel postaviti po robu diktatorskemu režimu stranke, ki je odločala o njegovem kruhu. Sina so neprestano klicali na orožne vaje, ker ni bil. fašist. Hčerko Heleno, učiteljico, j© fašizem osvojil, da mu je slepo verovala, kakor županovemu sinu, ki se je z njo igral. Še žena je bila vedno bolj navdušena za režim. Piscitelli niti doma ni bil več gospodar. Vojna je družino prizadela: sin je moral v Abesinijo. nato v Španijo. Komaj se je poročil z lekarnarjevo nečakinjo Marijo, že j© moral spet na vojno, v Rusijo. Piscitelli j© zahajal v družbo mestnih demokratov, ki so sicer vzvišeno govorili o idealih francoske revolucije, o humanizmu, ostali pa zmedeni pred prakso fašizma doma. Režim jih je počasi spravil vse do kraja v koncentracijska taborišča, kolikor pa jih je ostalo doma, so jih pustili le za primer spremembe, da bi preko njih pristavili svoj lonček novi politiki, ki so je obetala po zmagi nad fašizmom. Tudi Piscitelli je postal laka žrtev župana; baron in župan se ga je posl užil, da se je vrinil šo pred polomom med demokrate in po osvoboditvi z listo fašistov svetovni ameriškemu majorju, koga naj vržejo na cesto. Zmagal je stari fašist, ker je bil bolj okreten in nemoralen kot ubogi Piscitelli. IZPRED SODIŠČA Tri plahte je izmaknil Okrajno sodišče v Trbovljah je obsodilo že precej ljudi s področja našega okraja zaradi tatvine. Kljub temu pa se tatvine še vedno pojavljajo in se je tako pred kratkim spet zagovarjal zaradi tatvine Albert Klanjšek iz Jelovega št. 135, ker je dno 1. oktobra izmaknil s travnika na škodo Franca Kosa. tri plahto v skupni vrednosti okrog 15.300 din in jih odnesel domov. Ko se ie zvečer vračal iz službe, je namreč opazil plahte na mrvi in se takoj odločil, da jih bo ukradel. Plahto je zvil v paket in jih doma na podstrešju skril. Ko so organi NM pri njeni napravili hišno preiskavo, so našli plahte n^i istem mestu, kjer jih je skril. Obtoženec ie moral Srečanje s Thomasom Mannom Na povabilo PEN-kluba je prispel na Dunaj največji sodobni nemški pisatelj Thomas Mann, kjer ho imel več predavanj. Zadnjikrat je bil v Avstriji leta 1938, kjer je imel ob 80-letnici učenjaka Siegmunda Freuda slavnostni govor. Med tem leži celih 15 let, ki mu niso uničila samo njegove hiše v Miinchnu — tudi njegova rojstna hiša Buddenbrock v Liibecku, o kateri je napisal svoj slavni roman o Buddcnbrockih, je danes prav tako razvalina. Teh dolgih 15 let je dalo tudi njegovemu gledanju na življenje novo smer. Živel je v Ameriki, vendar so ni mogel odločiti, da bi se »poangležil«; ni hotel, da bi se njegovo veliko literarno življenje razcepilo na dva. dela. In to, da so njegova dela tudi v Ameriki daleč poznana, sta mu k temu pripomogla. Njegovo neomajno stališče za velike vrednote svobode, za nekupljive človečanske pravice, za katere je tvegal tudi svojo domovino in za katere je nastopal tudi v Ameriki, so dala temu možu v stari Evropi drugo lice. Totalitarizma »tisočletnega rajha« ni več; ali noče spoznati novega totalitarizma Moskve? Cim starejši postaja Thomas Mann, tem bolj čuti povezanost z Evropo. Tako je tudi opustil svoj dom v Kaliforniji ter živi začasno v Švici. »Evropa ho ostala vedno prva kulturna sila človečanstva in duha, vendar pa mora imeti svojo historično zavest,* — tako pravi Thomas Mann — »imeti mora več ponosa in zaupanja v svojo bodočnost.« seveda dejanje priznati, .saj ni imelo smisla ga tajiti. Sodišče je obsodilo storilca na dva meseca zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopka. S toporiščem sekire ga je pretepel Na sodišču se je zagovarjal nadalje Alojz Stakne, stanujoč v Trbovljah - Lokah št. 34, ki je meseca julija n«padel Jakoba Pergarja m ga s toporiščem sekire po rofci in glavi tako pretepel, da mu jo prizadejal tri centimetre dolgo rano in prelom leve podlehtnice. Prepir je nastal, kakor je to zatrjeval obtoženec, zaradi nekih breskev, in se je obtoženec zagovarjal, da je šel Jakob Pergar proti njemu, čemur pa se je ta upiral. Ker ga ni ubogal, ga je tudi pretepel. Njegov namen bojda to ni bil in s© je izgovarjal s tem, da ie bil pač izzvan. Dejanje je napravil po njegovem mnenju v silobranu. Priča Jakob Pergar pa je potrdil, da je mimogrede samo potipal neko breskev, Če je že zrela in je niti odtrgal ni, ko je že skočil nanj obtoženec in ga z ročajem sekire pretepel po glavi in po roki. Zaradi močnega udarca mu j© obtoženec roko tudi zlomil. Sodišče je obtoženca obsodilo na šest mesecev zapora, okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje pa je dolžan plačati 20.680 din, ker je zavod imel toliko stroškov z zdravljenjem Jakoba Pargarja. Naročaj, či tu j m dopisuj o naš tisti OOOOOOOOOOOOOOO^- o <>oooooooooooooooooooooooo; tudi tukaj so podjetni za-gorski planinci postavili majhen planinski dom, ki pa nudi zatočišče planincu samo ob sobotah in nedeljah. Poleg koče stoji spomenik padlemu partizanu, ki naj bo bodočim rodovom v dokaz, da slovensko ljudstvo noče biti na svoji zemlji tlačan, četudi mora dati življenje za prostost. Tisti pa, ki jim čas ali srce ne dopušča (1119 m). Pogled nam obstane sedaj na eni, sedaj na drugi kotlini: to so Zagorje, to Trbovlje in to je Hrastnik. Kotline zakriva dim in megla, ki se vije iznad rudniških in stanovanjskih objektov. Ko pridemo na planoto pred planinski dom na. Mrzlici, nam utriplje srce ob spominu, da je iz pogorišča zrasla tako lepa in -... r... ..... — —------------- .......--. prijazna koča. Trboveljski planinci so jo vzpone na vrh Cemšeniške planine, lahko 1 opremili (in še opremljajo), da bi nudila obiskovalcu vse ugodnosti, kakršne lahko nudi planinski dom. S pomočjo oblasti in vidnejših funkcionarjev ter planincev in kmetov je zasvetila tukaj električna luč. Odbor je z dobrim gospodarjenjem v letošnji jeseni opremil skupna, kakor tudi ostala ležišča v dependanci, z mrežami in vzmetmi, tako da nudi dom prijetno prenočevanje. Z jedačo in pijačo vam postrežeta novi oskrbnik in njegova žena. ki si oba prizadevata, da bi se vsak obiskovalec -počutil v domu boljše kot doma, o čemer se lahko sami prepričate. Sveži in spočiti se vzpnemo na vrh k piramidi, da si ogledamo nastajajoči dan. Nepozaben nam ostane v spominu pogled na vse štiri strani sveta, tja do avstrijskih in na vzhodu in jugu do hrvaških gora. Pred domom je lepo urejen vrtič, s spomenikom borcem-planincem, v znak spoštovanja žrtvam NOV. Na tem mestu se cepijo pota, in sicer: nazaj proti Trbovljam, Partizanskemu vrhu, St. Pavlu, Grižam, Zabukovcam, Šmohorju in Kalu. Na Kalu (956 m) stoji koča, ki jo oskrbujejo marljivi hrastniški planinci, in ki v pogledu s postrežbo in udobnostjo ne zaostaja za drugimi kočami in domovi. Prostrana planota nudi mladim obiskovalcem pripraven prostor za razne igre, pozimi pa dobre smuške terene, tako da tudi v tem pogledu ne zaostaja za Mrzlico ali Partizanskim vrhom. Nimamo namena oglasiti se na Šmohorju in Kopotniku (o tem morda kdaj pozneje), zato se spustimo v dolino. V mislih si bomo ogledali celo Zasavje. Že se vzpenjamo od Zidanega mostu proti Velikemu Kozju (987 m), ki je bogato na planinski flori, je pa brez koče, zato gremo naprej po pobočju do južne točke Zasavja, na Lisco (947 m), na kateri so krški planinci dogradili nov planinski dom in ga v počastitev VI. kongresa ZKJ slovesno odprli dne 9. XI. 1952. Lepo se od tod vidi Sava, ki leno teče proti jugu. Ko v Radečah prekoračimo Savo, se ob razvalinah starega gradu vzpenjamo po grebenu na Kum (1219 m). Potrebni okrepčila stopimo v kočo, h kateri pridni planinci dograjujejo še lepo svetlo jedilnico in druge Koča na Mrzlici prostore. Postreže nam oskrbnik Miha, ki je letošnjo pomlad slavil 25. letnico bivanja in oskrbovanja na Kumu — res redek planinski jubilej. K temu prazniku mu pa kljub zamudi čestitamo. Njegova žena Ančka nam je poznana kot odlična kuharica. Edinstven je pogled od tu na Dolenjsko in Notranjsko gričevje. Pozimi so tukaj odlični smuški tereni. Smučarji so zgradili skakalnico, na kateri prirejajo skoke. Spodaj na travniku imajo tudi svoj dom. Na tem mestu je bila leta 1933 pokrajinska konferenca SKOJ. Še malo — in že smo na Dobovcu, od koder je še dobre pol ure in že smo na trboveljski železniški postaji. Vsa ta pota so prehodili naši borci —partizani v trdih in neenakih spopadih s sovražnikom in domačimi izdajalci, ter tako prižgali luč svobode, ki so nam jo zanesli iz svobodnih gozdov in planin v mesta, trge in vasi. Mnogi so žrtvovali svoja mlada življenja in njih se spominjamo na praznik ustanovitve nove Jugoslavije ob odkritju veličastnega spomenika »Revolucije«, ki ga je zgradila Zveza borcev mesta Trbovlje. Ko - Ra. UXQ vvi fogMt Rudar zasluženo zmagal Rudar : Slavija (Karlovac) 3:2 (1:1) V zadnji tekmi hrvatsko-slovenske lige se je moštvo Rudarja srečalo s Slavijo iz Karlovca. Moštvo Rudarja je nastopilo v sledeči postavi: Ahlin, Sore, Zavolovšek, Orač, Blatnik, Lamovšek, Gorenc, Koncilja, Florjane, Knaus in Klenovšek. Uspel republiški turnir v Trbovljah Prvič po * vojni so se v Trbovljah borili najboljši slovenski namiznoteniški igralci. Organizacijo turnirja je prevzel NTK Rudar, ki se je tudi dobro končal. Na turnirju so sodelovala naslednja moštva: Projektor I. II, Krim, Gradis (Ljubljana), Železničar (Kranj in Maribor) in Rudar I in II. Turnir je bil v soboto in nedeljo v Domu Svobode v Trbovljah II. Medtem ko so bili mladinci Rudarja v soboto premalo borbeni, so to napako v nedeljo popravili. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: člani posamezno: 1. Rebolj (Projektor), 2. Kocjan (Krim), 3. in 4. Ahačič — Petrovič (Projektor). V igri dvojic pa sta zmagala člana Projektorja Ahačič —Petrovič pred Kocjanom in Podobnikom. V ekipnem prvenstvu članov je zasedel prvo mesto Projektor pred Krimom. Zelo ogorčene Dorbe pa so bile tudi pi mladincih: 1. Kovačič (Projektor), 2. Antolič / r>i,4-„,.i •» : — i T : x_/ t» .. j_v vr :__: Kopanje temeljev za planinski dom na Mrzlici (Projektor), 3. in 4. Ličar (Rudar). V igri dvojic sta zmagala Kovačič—Antolič (Pro-iektor) pred Camrom in Bregarjem (Rudar). Tudi ekipno je zmagal pri mladincih Projektor pred Krimom iz Ljubljane. Organizacija turnirja je bila dobro pripravljena, za kar gre zahvala predvsem tovarišu inž. Knafliču in tovarišu Burji. Delovni kolektiv Predilnica Rudar je to pot zaigral znatno boljše kot proti Braniku, imel pa je kljub temu še porcijo več smole. Po igri bi moral biti rezultat najmanj 6:2 za Rudarja. Prvi polčas se je končal 1:1, kjer so prvi gol dosegli gostje v 37. minuti. Rudar je imel igro v rokah, vendar so šli številni streli mimo gola, ali pa v prečko. Najmanj štiri ugodne prilike so imeli za dosego gola — toda ta nesrečna prečka! V prvem .polčasu je izenačil Knaus v 39. minuti. Igra v drugem polčasu je bila napeta, vendar tudi surova, kar pa je predvsem zasluga slabega sodnika inž. Božičeva iz Maribora, ki je spustil igro iz rok, kar je dalo povod za grobo igro, v kateri si lahko podajo roke eni kot drugi. Šele v 22. minuti drugega polčasa je Klenovšek dosegel drugi gol za Rudarja; isti igralec je v 35. minuti postavil tekmo na 3:1. Vse je izgledalo, da bo ostalo pri rezultatu 3:1, vendar je sodnik Božičev iz nerazumljivih razlogov dosodil 11-metrovko proti Rudarju, tako so gostje tik pred koncem igre znižali rezultat na 3:2. Zmaga Rudarja je zaslužena, vendar si v bodoče ne želimo več takšnih sodnikov, kot je bil inž. Božičev iz Maribora, ki je bil očividno 12. igralec Slavije. S tem kolom je bilo zaključeno jesensko prvenstvo hrvatsko-slovenske lige, kjer je seveda tudi zadnje mesto lestvice ostalo Rudarju. Upamo, da bo spomladi boljše. Prepričani smo, da bodo tudi v Ljubljani zapihali drugačni vetrovi in da bo glede amaterizma postavljal vprašanje kdo drug, ne samo Rudar, ki proti vsemogočnim pristašem Odreda ni mogel uspeti, da pride do resnice. JESENSKI PRVAK ZASAVJA V NOGOMETU JE BRATSTVO V zasavskem prvenstvu v nogometu je sodelovalo 8 klubov in sicer: Rudar II. Retje. Dobrna, Proletarec II. Svoboda — Kisovec, Litija, Bratstvo iz Hrastnika in Partizan iz Krškega. Med tekmovanjem je izstopilo moštvo Partizana v Krškem, ki je odigralo samo eno igro in to proti Retju, ki io je izgubilo s 5:0. V vseh tekmah je pokazalo najboljšo igro Bratstvo iz Hrastnika, ki si je zasluženo osvojilo naslov jesenskega prvaka. Na drugem mestu je moštvo Rudarja II. ki je izgubilo eno tekmo. Pohvalno je treba omeniti mlado moštvo z Dobrne, ki deluje šele od letošnje jeseni in si je priborilo tretje mesto Na Četrtem mestu je Litija, na petem Retje, na zadnjem pa Svoboda iz Kisovca brez točke. Med tekmovanjem je moralo odstopiti tudi moštvo Proletarca II iz Zagorja, ki je prišlo pod suspenz, ker ni nastopilo na tekmovanju v Litiji. Lestvica tekmovalcev izgleda ob zaključku takole: 1. Bratstvo (Hrast.) 5 5 0 0 24 : 7 10 2. Rudar II (Trb ) S t 0 1 11:1 8 3. Dobrna (Trbovlje) 5 3 0 2 12:13 fi 4. LitijafLitija) 5 2 0 3 12:17 4 5. Retje (Trbovlje) 5 1 0 4 8:18 2 6. Svoboda (Kisovec) 5 0 0 0 2:17 0 V mladinskem prvenstvu pa »o sodelovali Rudar I in II, Retje. Dobrna in Bratstvo. Prvo mesto je pripadlo mladincem Rudarja, drugo Retju. tretje Dobrni, četrto Rudarju IT in zadnje mesto mladincem Bratstva. Medtem ko so pri starejših Hrastničani na prvem mestu, so pri mladincih na zadnjem. Kakor simo že večkrat poudarili, je nepravilno, da nimajo podmladka v nogometu Libija,. Proletarec in Svoboda iz Kisovca. P odno delo SD Rudarja v Trbovl ah LITIJA čestita k prazniku Dneua republtke\ Za nami jc pomembna proslava 50-letnega športnega delovanja trboveljskih športnikov, ki je bila hkrati združena z otvoritvijo Športnega doma ŠD Rudarja. Z otvoritvijo tega doma se je društveno življenje močno poživilo. V prostorni dvorani v prvem nadstropju pridno trenirajo mladi ljubitelji namiznega tenisa, ki so že pokazali svoje uspehe. V drugem nadstropju je v veliki dvorani prav tako vedno živahno: tukaj se zbirajo šahisti, ki marljivo vadijo. Nogometaši žal ne dosegajo uspehov. Lep napredek zaznamuje nadalje rokometna sekcija, ki deluje šele nekaj mesecev, a je dosegla že kar lepe uspehe. Košarka pri ŠD Rudarju trenutno preživlja krizo zaradi razcepitve trboveljskih košarkarjev: nekateri košarkarji menijo, da ni pravilno, da sta v Trbovljah dva košarkaška kluba in da bi zadostvoval eden: spet drugi pa mislijo. da je to popolnoma v redu. kajti konkurenca bo v spodbudo članom obeh klubov. Košarkarji Rudarja naj se kar vestno zavzamejo zn delo; s takim delom bodo lahko vse zamujeno nadomestili. Manj agilni so boksači. medtem ko se smučarji že pridno pripravljajo na novo b-lo sezono, prav tako so marljivi pri gradnji skakalnice. Upravni odbor ŠD Rudarja skrbi za vse sekcije. /. zgotovitvijo športnega doma društvo ni prenehalo z delom: poleg doma gradijo sedaj prostore za slačilnice in prhe za gostujoča moštva, prav tako pripravljajo tamkaj moderno kegljišče. Prihodnje leto bo glavna naloga društva in vseh njegovih sekcij izgradnja Naočniki, s katerimi vidiš za hrbtom Naočniki, h kntcrcml vldlft 7,a hrbtom. Neka itali junaka tovarna jo načela nedavno l>roizvajati naočnike, ki 80 napravljeni tako, • la lahko tflodn Človek tudi nazaj, oziroma človek, ki jih nosi, lahko vidi. kaj so dopra.in Tia njegovim hrbtom, no da bi ne mu bilo troha obrniti. Sicer pa je stvar prav enostavna. V zunanjem kotu naočnikov je na me^Čeno zrcalo, v katerem je videti, kar se depraja m hrbtom človeka, ki to naočniko noei. lahkoatletske steze na stadionu, igrišča za košarko ter odbojko. Dela je mnogo, treba pa bo še več volje; v takem primeru uspehi ne bodo izostali samo pri nogometnem moštvu, marveč tudi v ostalih področjih športne dejavnosti. O B | A V E Trboveljčani - pozor! Vse lastnike, oskrbnike ter upravitelje hiš na območju mestne ljudske občine Trbovlje pozivamo, da za državni praznik 29. novembra t. 1. že do 28. novembra do 12. ure izobesijo na svojih hišah zastave. Ker bo na dan 29. novembra t. 1- v Trbovljah odkritje velikega spomenika padlim žrtvam NOV na Vodah, naj vsi prebivalci na Vodah okrasijo ob tej slovesnosti svoja okna z zelenjenr >n zastavicami, kar je zaželjeno seveda tudi od ostalih prebivalcev našega mesta. Prebivalci Trbovelj! Pokažimo ob tej slovesnosti našo narodno in delavske zavest, ravnajoč se po zgoraj navedenih navodilih. (Iz tajništva mestne občine Trbovlje) NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLU2I*A Od sobote 29. noyembra opoldne ponedeljka 1. decembra zjutraj v bolnišnici v Trbovljah. PREKLIC Julijana Logar, roj. 4. februarja 1898’ iz Trbovelj-Lok 68, preklii ujem izgubljeno osebno legitimacijo. Izdnja okrnim odbor Ok Trbovlje UreJ®^ uredmAkl odbor Odgovoru) uradnih 8** f 4uAlar Tlak Tilkam« .|,jud»k, pravi®®* Ljubljani Naaio« uredniAtva m upra* Trbovlje uprava rudnika Vrbovi I« IIJ*,:, nlk Telefon At 54 - Knčun pri podrli*1! , Narodna hankc » Trbovljah At 814-8003' - Ldtd Uhaja vaak četrtek - Rokopisov vračamo, prtepevkl za Mat morajo bl*> , uredništvu najkasneje .eako nedelfo »Ji - Meaečna naročnina 70 din. četrti®1® 80 din, polletna 120 din celoletna *8® HlMMMIHIIIHIIMIMIIIIMMHHIHMmHI K prazniku Dneva republike čestitalo delovnemu liudstvu Zasavja Pozdravljamo 29. november, dan rojstva Jugoslavije, praznik jugoslovanskih narodov, ki pod Titovim vodstvom ustvarjajo srečno do-n ovmo svobodnih ljudi/ A ijniKni Vsem članom OF okraia Trbovlje čestita ob nrazniku republike k doseženim uspehom v dosedanjem delu Uredništvo m uprann r Glasila OF Zasavja čestitata vsem bralcem, naročnikom in dopisnikom. Vabimo dopisnike k še vztrajnejšenuuielu Naše geslo je: V vsako hišo ..ZASAVSKI VESTNIK"! Okrajni odbor OF v Trbovljah Volitve o ljudske in okrajne odbore ter v zbore proizvajalcev naj bodo mogočna manifestacija našega d la. Vol tev se bomo udeležili stoodstotno. *«♦♦♦♦♦♦♦♦♦»+♦♦♦♦♦♦I ................................................................................................................................................................ < K prazniku Dneva republike iestifamo vsem delavcem na kulturnoprosvetnem p< dročju z željo, da ustanove delavska prosvetna aruštva „Svob da" povsod, h er so za obsio m delovanje tega društva dani pogoji. Zavezujemo se, da bomo storiti vse, da postaneta kultura in prosveta las' vsega delovnega ljudstva. Izvršni odbor Ljudske prosvete okraia Trbovlje Certiiamo vsem grad'teljem socializma k prazniku rep ub like Cementarna Trbovlje UPRAVNI ODBOR, DELAVSKI SVET IN CELOTEN DELOVNI KO* EKTIV Delovni kolektiv in uprovo Glektrarm ‘Gtbovlie č stitaia vsemu delovnemu liudstvu k prazniku republike/ Proizvajamo električno energijo z < Industrijo, vas in mesto. Delovni kolekliv in uprava Okrajnega gradbenega podjetja v Trbovljah čestitata vsemu delovnemu Itttdsivu Zasavja k prazniku Dneva republike. K Dnevu republike česMtata delovni kolektiv in uprava Zidani most - Radeče Priporočamo in nudimo vsem graditeljem hiš in cest cenene in kvalitetne lahke gradbene plošče, žgano apno »n apnenčevo moko. Fram Leskošek« Tovarna metalnih konstrukcij MARIBOR Telefon 20-57, 25-63, 31-76, 31-77 Brzojavni naslov-' „Me4aln-a“ ČESTITA ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije delovnemu ljudstvu In kolektivom naše domovine ter želi nadaljnje uspehe pri izgradnji socializma V lastnem projektivnem biroju, sodobno zgrajenih ln opremljenih delavnicah s specialnim varilnim oddelkom PROJEKTIRAMO — PROIZVAJAMO — MONTIRAMO vse vrste jeklenih konstrukcij — zakovičene in zavarjene. Mostovi, železniški in cestni. Industrijske hale, hangarje, perone — zgradbe — strehe — žerjavne proge — podeste — stebre za električne vode in radio konstrukcije za rudarstvo — okna — vrata — stopnice — stojala za kolesa — valovanje pločevine itd. Cisterne — rezervoarje — bunkerje — silose — plašče za industrijske peči — cevovode — plinovode. Kompletne žerjave: ročne in električne — mostne — portalne — konzolne. Okretnice — prenosnice. Transporterje. Hidromehanska oprema: rešetke — čistilne stroje — zapornice: tablaste — segmentne — sektorske itd. Zakovice — matične vijake — izolatorske opore — podložne ploščice — tračne žeblje. ..........................** S I čestitata vsem delovnim ljudem mesta Trbovlje ob pr az-niku republike k njihovim uspehom in kličeta: Pogumno naprej po poti, ki nam jo je začrtala naša ljudska revolucija! A Naj živi 29. novemter! *♦♦♦ ♦*♦♦♦♦♦♦ Delovni kolektiv in uprava GRADBENEGA PODJETJA MEGRAD TRBOVLJE čestitata k pravniteu repah ' e, 20. novembru J rk Naprej su Tita, xn Hocialtzem J Pozdravljamo praznik republike, 29. november, ter želimo vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov v izgradnji socializma! Priporo amo se za naročila, ki jrh izvršimo takoj in poceni. Slikarstvo -1 in pleskarstvo Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje I>ELOVNT KOLEKTTT IN UPRAVNI ODBOR RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE HRASTNIK pozdravljata veliki praznik narocov Jugoslavije, Dan republike - 29. november, in želita mnogo uspehov pri socialistični izgadni naše oomovine vsemu delovnemu ljudstvu. VSE SILE ZA IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE MESTNO PODJETJE Kleparstvo T R B O V L I E se priporoča vsem podjetjem, ustanovam ter ostalemu prebivalstvu-za naročila. I2vrš jem vsa k eparska n ključavničarska dela, nove izdelke in popravila. Cene solidne - ne pozabite na to! K prazniku republike, 29. novembru, čestitata delovni kolektiv in uprava Delovni kolektiv in uprava Mestnega gostinstva pozdrndjata oeltkipraz-rrk narodoo lugosla-vije in se pndružujtia čestd am ostalih. V naših gostinski') lokalih dobite izb ana *ina in dni cje al toholne piiače ter topla in mrzla teti da po nizkih cenah. V TRBOVLJAH VABLJENI! t »IIIMIIIIMmllinlMIIIIIIIHMIIIIIIMMIIIIMHIMIIMHIimiimMMMI* Ji ••••••• PocTetfe za ero met z odpadki r »Odpad" poslovalnica 7a Trbovlje (Globušak) s svojimi zbiralnicami v Zidanem mostu Zagorju, Hrastniku in Dolu, pri Hrastniku, čestita k Dnevu republike! K P I E K TIV MESTNEGA CIE VL JR ST A V MSOVLJ. B Odkupuje vse vrste odpadkov: staro železo, pločevino, papir, steklo, gumo ia kosti po najviajih dnevnih cenah. pozdravijo 29. november, Dan republike, in čestita vsem svojim oiijen.aicem. Priporočamo se za naročila naših izdelkov, ki vaai jih napravimo po želji in okusu. Izdelujemo tudi prvovrstne rudarske čevlje po meri. Pridite in prepričajte se sami, da so naši izdelki najboljši* OBRTNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA V TRBOVLJAH Trgovsko podfetfe pozdravlja 29. november, Dan republike, ter se priporoča vsem za obisk svoje poslovalnice v Trbovljah 11 V specialni trgovini imamo zalogo usnja, čevljarske in druge potrebščine za obrtnike: krojače, slikarje in pleskarje. — Prodajamo tudi i»-delke obrtnikov: čevlje, kape in podobna. ^iiiiHiiiiiiiHittmHmttitMmiHMi »m»m»m»mimtni4imMMtMwiniM«m4M4M«tm>Mwmww hhi presfc£££ čestita k velikemu prazniku ustanovitve nove Jugoslavije, Dnevu republike, 29. novembru, in se obvezuje, da bo zastavilo vse svoje sile za čim boljšo postrežbo v svojih poslovalnicah: Delavski dom, Terezija, Retje Trbovlje II, Bevško in poslovalnica „Komisija“ pri Delavskem dom*. Trbovlje Vsem svojim odjemalcem iz okraja TrbovflB žeetitauaokpraznikurepublike 29.novembra tar jim želimo obilo uspehov pri nadaljnji graditvi naše domovine! • Tudi v bodoče boste v vseh naših poslovalnicah postreženi z vso pozornostjo m s veliko izbiro blaga po najnižjih cenah. Priporočata se kolektiv in npnva Mestnega trgovskega podjetja TRBOVLJE Delovni kolektiv Kolodvorske restavracije v Zidanem mostu čestita k prazniku republike, 20. novembru, t sem delovnim ljudem socialistični■ Jugoslavije ! Svojim cenjenim gostom nudimo kvalitetna in izbrana jedila in pijače. Okrepčajte se v naši restavraciji na potovanju in zadovoljni boste. n . . Priporoča se uprava! DELOVNI KOLEKTIV In UPRAVA J P, MM3mO m wim KAVEtE ran mwm M lilSTl pošil ata borbeni pozdrav ob Onevu republike 2S. novembru! D E LO V N I KOLEKTIV IN UPRAVA Mestnega goitinsiuD - Radeče se pridružujeta čestitkam ostalih delovnih kolek ivov ob v dikeui prazniku, Dnevu republike, 29. novembra. Priporočamo se za obisk naših gostišč, kjer boste vsi zadovoljivo postreženi 'm Al« .videnje t ■eetot* HMIIIHtW»H»HI>HHMM»MIMMIHMHmMMIMMIIIIHMIIHIMIIIMMH»MI HMHIHHIIMMMMMMMMIIIIimMMMIMMIIMMIIIIIHIIIIMMIHtMHIIMIMIIHMIIIMIIMMIIMIIIHHMIIIII«' Ob velikem prazniku narodov ugoslavije 1lnevu republike, 29. novembru, čestita JUDSKI ODBOR MESTKE OBČINE ZAGORJE vsem volivcem k njihovim uspehom pri izgradnji socializma ter jm kliče: »DO KONČNE ZMAGE NAPREJ!« KOLEKTIV IN UPRAVA MESTNEGA GOSTINSTVO MESTNE OBČINE ZAGORJE čestita vsem svojim gostom k Dnevu republike ter se priporoča za obisk svojih gostišč, kjer boste soltdno in dobro postreieni. — Obiščite nas in prepričali se boste, da ste se v gostiščih mestnega gostinstva Zagorje prav dobro in prijetno počutili. — MAGAZINA T ZAGG1JII 29. MESTNA KLAVNICA ZAGORJE OB SAVI OB SAVI čestitata vsem svojim odjemalcem k novembru, DNEVU REPUBLIKE Obiščite naše poslovalnice, k:er boste dobili v naših manufakturmh in špecerijskih poslovalnicah vse, kar potrebujete, in to poceni in hitro. Zato kupujte v pos1 ovalnicah Mestnega magazina v Zagorju! čestita vsem odjemalcem k praz iku 29. jiirvcmbtn in vas vabi na obisk svoj h poslovalnic, kjer dobite vsak dan sveže meso in različne mesne izdelke po najmžjih cenah Mestni odbor OF, Zagorje ob Sani čes'ita vsem svojim članom k ...»«.................................. ★ ,.S.v.. "-- k Naše geslo je: skupno sodeiouame za čimpreišnjo izgradnio socializma 1 Komunalna podjetja Mestne občine Radeče čestttajfr k PRAZNIKU REPUBLIKE! Priporočajo se za izvršitev zidarskih, mizarskih, slikarskih, pleskarskih in ostalih del __H&, Z: J« J "s'ruM SPOMENIK PADLIH BORCEV IN TALCEV V RADEČAH vam nudi vedno sveže meso vseh vrst in razne mesne izdelke Cene nizke! Solidna postrežba! Delovni kolekliv in uprava čestitata k R Prazniku IlcpbUke ter se priporočata za obisk vam nudi razne vrste premoga in drva po najnižjih cenah Preskrbite si kurivo, dokler je še ugodno vreme, in ne čakajte! Delovni kolektiv in uprava čestitata vsemu delovnemu ljudstvu k velikemu prazniku 29. novembui ..Dnevu republike IIMMHIIHI.......M --------------------------------- J ww.hw*iw— —m.«..— MMM K praznika republike, 29. novembra čestita vsem odjemalce* Trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki in živili v Trbovljah V svojih poslovalnicah vam nudimo vsakovrstna živila in mesne izdelke ter opozariamo tudi podjetja in gostilne, da jih dobe v večjih količinah, po konkurenčnih cenah. Ne pozabite na te! KOLEKTIV h iteMten Mestno podjetje >Mcsc< v Trbovljah Kmetijska zadruga Trbovlje Izvršujemo vsa pleskarska in slikarska dela solidno in poceni Vsem naročnikom čestitamo k prazniku republike se pridružuje čestitkam nseh ostalih ob prazniku ieoubiike V?ak dan vam nudimo sveže meso in najrazlič' ejše mesne izdelke odlične kvalitete in po zmernih cenah čestita vsem svojim članom in potr. šnikom k prazniku republike, • 29. novembru, ter se ptipo-oča za obis-c svoje trgovsv'h l Široko • »,.*.«■ - proi«o^ m„,a« P«^1 ^olik«« , wi svn° 1 ,Tt^np> v ^ “ Širok« Bolo®« * »odokik »«*■*■ V- J DOBRA [ZDELAVA • PROMPTNA DOBAVA ffi> jrra?nik‘i republike pošii jamo vtem delvvulm ?-'Ofcfe" tirom socialistične Jugoslavije borbene pozdrave!. Pozidravfjanro 29. november Dan republike! Kolektiv in ttprava KOLEKTIV IN UPRAVA' TRGOVSKEGA PODJETJA Kemične tovarne »P R E- S K R B A« HRASTNIK v Hrastniku Obiščite vriše poslovalnice J P.ovsdd boste zadovoljni x našo postrežbo-! Itgoosko in gostinsko podjetje Hrastnik •o pridružuje česfifkam vseh delovnih ljudi k prazniku republike, 29. novembru! Kolektiv in uprava se priporočata za obisk trgovskih in gostinskih poslovalnic DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA Okrajne zadružne zveze TRBOVLJE s omerni svojimi podjetji čestitata vsemu prebivalstvu okraju Trbovlje k prazniku republike! S Titom v lepšo bodočuootl ■ j .................................................................................................................................................llM**** Ob ob etnici ustanov tve * v pub ke iskrrno česft «mo vsem detovnim kolektivom v Zasavju K Tinovn republike is' reno cest.itn vsemu deiovnemuljudstvu uelovni kolektiv podjetja wmm JP%. 1 liiii ■imi 11111111 V# LJUBLJANA TRGOVSKO PODJETJE IIHGOPETBOl LJUBLJANA CANKARJEVA C. 5/.L Pa» pred. 16 Tel. dir. 28-41; komerc. odd. 32-30 čestita vsem delavnim kolektivom k prazniku republike, 29. novembru! Nudimo vam tekoče gorivo, maziva in pline ter ostale naftne proizvode. Naše blago dobite v vseh gospodarskih centrih Slovenije. Hh*HHH4»W44»MW»444«>M»M»4»4»»4»44MMMW»»M444»M»»444444»M«...... - Kmetijska zadruga Radeče pri Zidanem mostu čestita k prazniku republike, 29 novembru, ter se priporoča za obisk svojih poslovalnic v Radečah, Vrhovem in Jagnenici. Prodajamo in odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov. Semenarna za Siimentlv LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 5 Kolektiv porljetia iskreno čestita ob Dneva republike vSemu delovnemu ljudstva! Čestitamo vsem delovnim ljudem k 10. obletnici prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču. KOLEKTIV TOVARNE USNJA / M ŠMARTNO PRI LITIJI ^ »»•»»♦•♦•••»♦o« „ODE/A“ ^IZDELOVALNICA PREŠI 1 IH f Pd jJ Ljubljana, Komenskega ul. L K Dnevu republike iskreno čestita delovni kolektiv >Odeje« vsemu delovnem« ljudstvu. Obenem priporočamo našo izdelavo odej tudi iz prinesenega materiala. Blago dobile pri nas v v*eh bar vab! Poslužite se bogate izbire! Slovenija vino LJUBLJANA, Frankopanska 11 Skladišča: Trbovlje, Grosuplje in Logatec .. Na izbiro kvalitetna in namizna bela vina: Malvazija, Vugava, dalmatinsko, vipavsko, bizeljsko in haloško rdeča vina: Refoško, Opolo, Plavac, Pro-kupac, cviček in Modri Burgundec desertno vino, pristna slivovka in najboljši „Mara$kau likerji TOVARNA LESENIH PET „ P E T A “ RADEČE pri ZIDANEM MOSTU priporoča svoje izdelke vsemu delovnemu ljudstvu, tako zagozdne pete, pete „Amerikan“ in „Contese“, ki slove daieč naokrog. Naročila izvršujemo takoj. Ob Dnevu republike, 29. novembru, čestitata delovni kolektiv in uprava podjetja , t. T....,,TT............„,tttt................................—.....................».................................-»»»—>• .......... | ♦ čestita vspmu delovnemu ljudstvu Slovenije ob prazniku DNEVA KEPUBLIKE, 29. noxembru. hkrati pa želi vsem deiovnim kolektivom ter naprednim I udem pri graditvi socializma novih delovnih zmag. SPOMENIK -REVOLUCIJE« V TRBOVLJAH IMM