, - -v- ' ' 7 Edini slovenski dnevnik am z > ^ ^ daues |mkov. Razdejanje je bilo popol- ne moreni na do go m široko raz- |: ^potrebno ter le čili OSVe- klMiiati, 1-e Je potrebno ali ne. Ve- . -J .. , , Ostri boji na levem krilu zavez-. nikov, kjer skuša Kluck z vso sila prodreti črte zaveznikov, se še vedno nadaljujejo in v južuoza-padnem delu Belgije ter skrajnem severozapadu Francije »se pripravlja nova velika bitka, ki dite samo. da nisem izdal tega povelja brez vzroka. Ukrcanje angleških čet v Ostende. London, Anglija. 14. oktobra. Z zapadnega bojišča se ne ve vsled stroge cenzure ničesar do-'';? <*ilt*illtt' ah }>odo Nemci Potočnega. Zadnja oficijelna poro- urJelMJ duhove »koliko pomiri-so na levem krilu zaveznikov an- ,a vest' se ->e zaveznikom zo-gleške čete nekoliko vrgle nazaj pet Posrecil° ocltrgati Nemcem sovražnika. Ni pa se imenovalo mest° ^Pern' Oficijelna poročila kraja, kjer se je vršil spopad. V časnikarskih in vojaških krogih se priznava. da so pričeli Nemci zopet s prodiranjem proti obali in Parizu, potem ko imajo praktično celo Belgijo v svojih rokah. Daues sem dospelo poročilo, da se že nahaja Ostende v rokah Nemcev, se je dementira-lo, velSdar pa je padca mesta pri- čakovati vsaki dan, ker ne morejo dobiti tamošnje čete zaveznikov liikakih ojačenj. Angleške Zaiedtoje Ostenda od strani Nem imajo sledeče besedilo: 3. ura popoldne: — Na belgijskem operacijskem polju so se vršili v noči od ponedeljka na torek ter celi včerajšnji dan ostri boji v okolici Ghenta. Na našem levem krilu, do Oise, se razvijajo operacije na normalen način. V centrumu so naše čete nekoliko napredovale. Z našega desnega krila ni poročati ničesar novega. čete, ki so se nahajale v mestu, se je zopet ukrcalo. Iz pristanišča so odpluli vsi transportni par-niki, ki so se nahajali tamkaj. Kot je situacija sedaj, se ne more Nemcem zabraniti zasede-nja obali do Duenkirchen in Calais. General Kluck je raztegnil svojo bojno črto sopet do morja, vendar pa upajo zavezniki, da bodo zmagali v veliki bitki, ki se bo unela med Kortrik, Ypern, Duenkirchen in Ostende. Ako se ča Ostende. Nemci se lahko vsa pa ta pričakovanaj zaveznikov nCjki trenutek polastijo mesta, ker izpolnijo, aH se pa Kkseku posre- so bettijrici kolesarji sporočili, cev. London, Anglija, 14. oktoibra. Zasedenje Ostenda od strani Nemcev se je najbrže izvršilo, dasi-ravno se z oficijelne strani de-mentira to vest. H. Cozens Hardy, vojni poročevalec tukajšnjega 4'Daily News", potrjuje indi-rektno zavzetje tega pristaniškega mesta v brzojavki, katero je oddal opoldne: "Jaz sem zadnji časnikarski poročevalec, ki zapuš- Pribezniki na Holandsko. Haag, Holandska, 14. oktobra. Število angleških in belgijskih vojakov in častnikov, ki so pri-bežali preko meje in katere se je interniralo, se ceni na 35.000 mož. Zahvala kralja Alberta. Bordeaux, Francija, 14. okt. Belgijski kralj Albert je poslal Situacija v Južni Afriki. (Odstop Carranze. Ultimatum S. 6. Maritza. Bulgarska ostane nevtralna. London, Anglija, 14. oktobra. V Petrograd prestavljeni tloseda-] nji 'hulgarski poslanik je izjavil danes, predno je odpotoval, da bo Bulgarska na vsak način varovala svojo nevtralnost. Pri svojem sklepu bo vstrajala vlada v Sofiji tudi v slučaju, ako bi posegli v boj tudi Jiumunska in Turčija. Nemci pred Varšavo. Berlin, Nemčija, 14. oktobra. Iz poročila, ki ga je izdal danes veliki nemški geueralni štab, je razvidno, da Nemci v Rusko-Polj-ski zmagonosiio prodirajo. Slabo vreme in blatne eeste jih skoraj prav nič ne ovirajo. V ozemlju danes predsedniku Poincare br-! zapadno in južno od Varšave se zojavko, v kateri se. mu zahva- ue nahaja nobenega Rusa več. ljuje za prijazni sprejem, katere- Sovražnik je hotel še enkrat pre-ga se je pripravilo belgijski via- koračiti pri Ivangorodu reko Vidi, ki je bila premeščena v Ha- slo, pa je bil z velikimi izgubami vre. V brzojavki daje kralj izra- vržen nazaj. V eni sami bitki, ki Angleži so zelo razburjeni in pravijo da je bil podpolkovnik Ma-ritz podkupljen od Nemcev. NASPROTNIKI. Buri pravijo, da bodo ostali lojalni in v vseh ozirih podpirali vlado. Ljudstvo je nezaupljivo. London, Anglija, 14. oktobra. | Vsi Angleži odločno obsojajo podpolkovnika Solomona Maritza zaradi ultimat uma, ki ga je poslal južno-afriški vladi. Vsi krogi so mnenja, da je to nesramnost, kateri ga ni para. Maritzu očitajo, da je bil podkupljen od nemške vlade in da računa pri izpeljavi svojih načrtov na nemško Južno Afriko. Vlada je Maritzu preveč zaupala. On se je enostavno prodal Nemcem, kot se je prodal svoj čas ministrski predsednik general Botha Angležem. General Smuts, ki je prvi spoznal Marit-zove zmožnosti se je zelo motil v lijem. Iz Capetowua se poroča, da so večinoma vsi Buri na strani vlade in da bodo ostali popolnoma lojalni. Maritz ima malo prista šev, pa ga bodo še oni, ki so sedaj na njegovi strani v kratkem zapustili, ko bodo izprevideli, da je slepo orodje v rokah Nemcev. Vlada dobiva z vseh strani zatrdila o zvestobi Burov. Maritzovi pristaši pravijo, da je njihov vodja odločno proti Nemcem. Ljudem kličejo v spomiu govor, ki ga je imel za časa Herrero-kam-pauje. Med drugim je baje fudi rekel: — Dajte mi petsto Burov, pa bom spodil iz Južno Zapadlie Afrike vse Nemce in Hoteirtote. Buri niso še nikdar Nemcem dosti zaupali, v tem slučaju jim bodo pa še veliko manj. Vsakemu se čudno dozdeva, da se število lilaritzovih prostovoljcev z vsakim dnem množi. za upanju, da bodo ostali zavezniki kouečno vendar zmagoviti. V ; Nemško svarilo Francozom. Pariz, Francija, 14. oktotbra. Neki nemški letalec, ki je plul včeraj preko Rouen, je metal iz aeroplana letake, ki so nosili sledeče besede: "Francozi, varajo vas! Nemci zmagujejo na vseh straneh! Varujte se verolomskih Angležev.? * V Črnem morjn pričakujejo velike morske bitke. London, Anglija, 14. oktoibra. Včeraj sem dospelo poročilo, da se nahajata obe prejšni nemški križarki "Goeben" in "Breslau".m>'sla-z drugimi turškimi bojnimi latli-1 jami v Ornem morju, je bilo da- se je vršila, ob vzhodno-pruski meji, so izgubili Rusi 50 topov. Nemci so znova zavzeli guber-nijo Suval k i. Neka petrograjska oficielna pisarna naznanja, da so imeli Rusi zadnje dni naravnost velikanske izgube. Ruska zmaga. Petrograd, Rusija, 14. okt. — Rusko vojno ministrstvo naznanja. da so pognali Rusi na levem bregu reke Visle Nemce nazaj. Neki ruski regiment je vjel dva nemška bataljona. Časopisje pravi, da so si Rusi osvojili več u-trdb v neposredni bližini Prze- Položaj v Tsing-Tau. Tokio, Japonska, 14. oktobra. Potem ko je nemški poveljnik v Tsing-Tau privolil v predlog japonskega cesarja, da smejo oditi iz mesta vsi nevojaki, se pričakuje, da bodo v najkrajšem času odšli vsi nekombatanti. Včeraj se je vršil boj med nekim nemškim in japonskim zra-koplovcem. Oba areroplana sta ostala nepoškodovana. Nemški, ki se je dvignil do višine 8000 čevljev, je izginil v oblakih. nes potrjeno z brzojavkami, ki so dospele iz Sofije. Ako bo posegla Turčija v vojno, se bo turško bro-dovje takoj spoprijelo z ruskim, ki je plulo v ponedeljek v južni smeri >od Constanze. Potres na Jamaid Kingston, Jamaica, 14. Okt. -— Danes zjutraj ob 2. uri in 15 minut je bilo čutiti močan potrea&i sunek, ki pa ni napravil SObtt« škode. ' i Pomoč za Amerikance v Mali Aziji. Washington, D. €., 14. okt. — Križarka "North Carolina" bo sprejela v Aleksandriji, Egipet, na krov $75,000, ki so namenjeni zA pomoč Amerikancev, ki so o-stali brez sredstev v Mali Aziji in evropski Turčiji. Križarka bo odplula iz Aleksandri je v Jafo, Palestina, in od tam v Carigrad, kjer se bo izročilo del svote ameriškemu poslaniku JHorgenthiau. Glasi se, da je odstopil general Carranza, kot provizorični predsednik Mehike. Villareal njegov naslednik. Washington, D. C., 14. okt, — Tukajni agent Ville, Frank S. Thomas, je danes zvečer objavil, da je dobil iz glavnega stana Ville v Juarezu brzojavko z naznanilom. da se je narodni konvenciji v Aguas Calientes sprejelo odstopilno prošnjo generala Carranze. Poročilo se glasi: "Konvent se je sestal ob 3. uri popoldne. Prošnjo Carranze za odstop se je sprejelo. .Predsednika tonventa, generala Antonio Villareal se bo predlagalo kot provizoričnega predsednika.'' V tukajšni agent uri konstitu-cijonalistov niso hoteli danes zvečer pojasniti položaja, vendar pa se je namignilo, da bodo z generalom Villareal zadovoljni tudi pristaši Carranze. Washington, D. C., 14. okt. — Vojni tajnik Garrison je poslal daues governerju Huutu v Arizoni sledečo brzojavko: Ravno sem sprejel vašo brzojavko glede varstva življenja in imetja Amerikancev vsprieo bojev, ki se vršijo na mehiški meji. V Naeo, Ariz, imamo sedaj 14 stotnij ka-valerije in dva oddelka s strojnimi puškami. General Bliss mi poroča, da skušajo uplivne osebe v Naeo pomiriti prebivalstvo. Naša naloga obstaja v tem, da zavarujemo mejo ter opustimo vse, kar bi lahko dovedlo do oboroženega kouflikta med ameriškimi vojaki in Mehikanci.'' Glasom poznejših poročil se je governor Hunt uklonil prošnji vojnega tajnika in predsednika ter ne bo odposlal milice v Naeo. Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-eile, in-bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno poSiljajo le za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 500 kron. CENE: K • S S 5... • 1.10 20.E0 10.... 2.15 110.... 22.55 15.... 3.15 S90.... 34.60 30.... 4.20 130.... 26,66 25.... 5.30 140.... 28.70 30.... 6.35 150.... 30.75 35____ 7 30 160.... 3X80 40.... 8.30 170.... 34.85 46.... 9.35 180.... 36.0O 50.... 10.35 190.... 38.95 55.... 11.35 300... 41.00 60.... 12.40 250.... 51.26 65.... 13.40 309.... 61.50 70.... 14.45 369.... 71.75 75.... 15.45 400.... 82.00 M.... 85.... 16.50 17.60 go.... 99.25 102.50 90.... 18.50 SfA£8£St GLAS XARODA, 15. CVTOBRA, lfH. NARODA" mtiin (ft corporation.) fEJLNK SAKSER, PreakJenu UMBO P LESK O, LOUIS BENEDIK, Of Bmln— of the copporttaoa iM >ddPMtci of above >mcen : Oortlendt Street, Borough of Mio-hatt&n. New York City, N. Y. > leto veije liat u Ameriko in Cmio.......................>$3. (t) " pot let«....................... 1.80 M mU> se tneeto New York........ 4.00 M 9pi leta u meeto New York ... 2.00 " Evropo v»«s leto...........4.60 M " " pol leU............. 2.66 » " " oetrt lete............ 1.70 'XILAS NAROnA" izhaja vsak dan _______4«v*em4i nedelj in praznikov. NARODA" ("Voice of the People") day except Sunday* i Holidays. Subscription yearly (3.40. it on M podpisa in osobnoeti m ne pnobčnjeje. M blagovoli pošiljati po — Money Order. bi kraj* naročnikov pro-. de b« nem tudi prcjšnj« Uialiiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopiaom in pošiljat vam naredite ta naslov: •GLAS NARODA** MM Cortiandt St , New Yoik C3ty. Telefon 4f>87 CarVmndt Razmotrivanja o vojni. Iz zadnjih poročil glede položaja na obeh bojiščih je razvidno, da Nemci in Avstrijci zmagujejo. To je bilo pričakovati že takoj v začetku vojne. Državi, ki posvetita vse svoje moči, skoraj ves denar, ki ga imata na razpolago, v vojaške zadeve, državi, ki se leta in leta pripravljata na vojno, morata zmagovati. Vzemimo toraj najprej Avstrijo, ki nam je bližja kot Nemčija. Avstrija je izdala daunadan več kot en milijon kron za vzdrževanje armade in mornarice. Leto ima tristo in petinšestdeset dni, toraj je v enem samem letu izdala skoraj štiristo milijonov kron. Dve leti je še enkrat toliko, deset let je desetkrat toliko___ Štiristo milijonov so morali plačati Nemci, Slovenci, Hrvati, Cehi, Slovaki in drug« narodno-eti v Avstriji na leto, da sedaj zamore ravno tista Avstrija pošiljati na morišoe njihove sinove. Kolikokrat se je moral skloniti ubogi kmet, da je zbral potrebne krone za davke, koliko je morala pretrpeti uboga mati, da je vzgojila svojega otroka! Z denarjem avstrijskih davkoplačevalcev je kupila vlada topove, da strelja Ruse, z deuarjem ruskega mužika je kupil Rus orožje, da strelja naše ljudi. Zakaj je vsega tega treba? Ali je vojna potrebna za razvitek človeka, ali je kje zapisana postava, da se sme umoriti nedolžnega človeka? Mislimo, da je ni nikjer. Morilca se ponavadi obesi ali ae ga napravi »a kak drug načiu neškodljivega, v vojni pa pojejo slavo onemu in odlikujejo z vsemi mogočimi križci in svetinjami onega, kateri jih je največ pobil. Morilec še nikdar in nikjer ni dobil odveze, v slučaju vojne se pa vladarji zahvaljujejo samemu Bogu za zmago. Na eni strani Kristusovi nauki o ljubezni do bližnjega, na drugi pa mesarjenje brez konca in kraja. Kako si upa nemški cesar, r kate-lcga bo zgodovina po vsej pravici imenovala "cesar Viljem morilec", reci svojim vojakom, da naj gredo v boj za sveto stvar, da je on odposlanec samega Boga? Kako bo sprejel Bog njegovo molitev, ki jo bo molil, če bo zmagal: — Hvala ti, da si dal zmago našemu orožju, hvala ti, da smo s tvojo pomočjo pobili toliko in toliko sovražnikov... To ne bo molitev, to bo bogo-kletstvo! Mi nismo ne proti Nemčiji, ne proti Avstriji, ne proti Rusiji. Mi mo, kakor je gotovo tudi vsak pameten in razumen človek, proti klanju, proti krivici in zatiranju. Šele ko bo izstreljen zadnji strel, ko bo skrhana zadnja sablja, se bo laliko reklo, da je napočila nova doba. V senci orožja bo se pa še vedno pojavljale naj-niije strasti, v senci orožja je bil to vsak, navidez še tako nsveA podoben najpo- i Za naj bedne j še med bednimi. - Kot smo že na tem mestu poročali, priredi newyorsko Slovensko samostojno društvo prihodnjo soboto, dne 17. t. m. zvečer svojo letno veselico "Vinsko trgatev". Ker je čisti dobiček te prireditve (namenjen v naj plemenitejše svr-he, namreč sa najbednejše med i bednimi slovenskimi družinami v 'stari domovini, je veseličui odbor ukreuil vse mogoče, samo da bi i bil uspeh te prireditve tem boljši in čisti dobiček tem večji. Povabil je vsa tukajšnja slovenska društva ter posamezne rojakinje in rojake, v kolikor so mu bili naslovi na razpolago. Kot kažejo predpriprave veseličnega odbora, bodo za različno zabaVo kar najboljše preskrbljeno, vsled česar apeliramo še enkrat na vse Slovenstvo v Greater New Yorku in okolici, da se zgoraj omenjene prireditve v kar največjem številu udeleži in tako pokaže pravo bratoljubje in sočutje do onih, za katere je čisti dobiček te veselice namenjen! Veselica se prične točno ob 8. uri zvečer v Beethoven Hali, 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku. Gcwanda, N. Y. — Kakor povsod po Združenih državah, so delavske razmere tudi tukaj zelo slabe. Tu so namreč razen tovarne za lep (lini) še tri strojarne. Ena teh, v kateri se izdelujejo navadno usnje, je že precej stara, druga, v kateri se izdeluje tako-zvaiii krom, je bila zgrajena pred dvemi leti in tretjo za podplate pa gradijo letos, oziroma so jo preselili iz Alpine, Mich., sem. Celo poletje se je delalo po tri do štiri dni v tednu in obetalo se nam je, da bode v jeseni boljše. Toda komaj se je jesen pričela, je bilo odslovljenih skoro polovica delavcev, ostali pa delamo nekateri cel teden, drugi pa po tri do štiri dni in še manj. Za sedaj ne svetujem nikomur sem hoditi. Čeravno se obrne na boljše, bodo najprej vzeli one, ki so bili že v tovarnah zaposleni. — Pred kratkim smo imeli v naši naselbini tri slovenske poroke, in gospa Štorklja se je tudi oglasila ter podarila neki slovenski družim krepkega sinčka. Mlademu Slovencu želim ljubo zdravje, novoporo-eencem pa obilo sreče in božjega blagoslova. — Karol Strniša. Psnons, Pa. — Ta naselbina je zelo malo znana med Slovenci. Delavske razmere so slabe, tako da nikomur ne svetujem hoditi sem. Nikdo naj ne misli, da se tukaj denar sede zasluži. Polej? tega se tudi delo zelo težko dobi in je še vedno veliko število brezposelnih. Naš "Matiček" je tudi nekje v tej bližini, pa nič ne vem, kako se mu kaj godi. Mislim, da rad pogleda včasih za kakim lepim dekletom, kot je že navada pri pečlarjih. Pozdrav! — N. N. ronovka in bogata grajščakinja, ne misli so jej po tem pogovoru jasno in odkritosrčno z njo o tem Samomor st-axke. četudi madjarska. To je zdaj ona rojile po glavi. Mislila je na svo- pogovarjati. * j V hiši št v. 1577 Ave. A v New misel, s katero se vsak dan bavim jega ljubega otroka, katerega bi Iz vsega tega je Olga lahko'Yorku si je prerezala 70-letna in stvar bode v kratkem dogna- naj tako naglo izgubila, na svojo sklepala, kaj jo pričakuje, da jo j AVilhelniiiia Weiss vrat. Poklicana. Robert Benda, nadporočnik, "drago Olgo, ki je še neizkušeno misli Robert snubiti, da bi naj po- ni amublančni zdravnik je mogel izstopi kot stotnik iz vojaške zve- osemnajstletno dekletce, in bi naj stala grajščakinja tam na Ogr-; konštatirati samo smrt. ze, prevzame posestvo in grajšči- prišlo temu, nikakor ne nežnemu skem, tam na Blatnem jezeru. Ona; —-_ no na Blatnem^ jezeru, in moja ^baronu v roke. "In morda ga še bi naj bila žeiyi moža, ki vse so-i Olga dobi lepo doto, bode sreč- ne ljubi, saj mi ni nikdar kaj ta- vraži, kar ni višjega ali vsaj ba-| Ncvi poslanik za Argentino. na soproga z njim." kega o njem govorila, da, še ne ronovega plemstva. Ali tak mož Washington D. <' 14 okt _ "Ivepi so sicer tvoji načrti, ali omenja ga rada!" j— pride jej nehote na misel — F. J. Stimson. novi ameriški po- jaz jih nisem kaj vesela", odgo-: Tako premišljujočo vleče jo tja bi lahko enkrat tudi njo preziral slanik za Argentino. ki bo o«lpo-vori mirno gospa, listajoča po k svojemu otroku. Radovedna je, in jej metal v oči, da nima pie- toval 1. novembra iia svoje novo knjigi, katero je začela ravno či- ali že Olga spi ali ne. Morda jo še menitih pradedov, da je oče le vi- mesto, je imel daues daljše po- giava boli, ali pa bije notranji tez po cesarski milosti, sicer pa svetovanje s predsednikom* Pred- izvažajo, so pod pokroviteljstvom "Seveda, vi ženske imate ved- boj s svojim srcem, kajti gotovo priprost suknar. Tega ne, tega met posvetovanj je bil. kako iz- Združenih držav v nekaj ugovarjati. Zakaj bi ne jej je Robert-o vsem tem že govo- nikdar! "On ne ljubi mene, am-j ---' _ ■ ___________ tati. boljša t i prijateljske odnoša-je med Združenimi državami in latinskimi na jugu. Velik izvoz, Washington, D. C.. 14. okt. — Ameriška vlada je pregovorila nekaj velikih tvrdk; da so začele zopet izvažati svoje blago v Evropo. Zadnji teden se je eks-portiralo nenavadno veliko množino različnih stvari. Lad i je ki no bila mojega načrta vesela?" ril. Zakaj pa je bila nazadnje ta- pak moj denar, mojo doto!" vpraša jo malo nevoljen Skenov- ko pobita, da, celo žalostna? vzdihne naposled. "Mene bi radi ski. j Mati je uganila misli in čute le prodali in oni me kupili, da jim ! "Zato ne, ker delaš račun brez svojte hčerke. Olga se je, dospevši rešim posestvo in obstanek, jih gospodarja, in gledaš, da bi bil'v spalnico, vrgla tja v naslonjač rešim denarstvenega propada!" , zet bogat in visokega plemstva, in začela ihteti. Bfllele so jo v sr-| Uboga dekliea je dolgo slonela Hajrajši kakšen grof, ali na to pa ee srdite besede Robertove in tako premišljujoča. Trudnost in ne pomisliš, kaj poreče k izbra- njegovo obnašanje proti njej. Ro- zaspanost jo konečno posili — in, neinu ženinu dekle, ki naj z njim bert ni vedel, da je žalil Olgo z ona lahno na naslonjaču zaspi, celo svoje življenje živi! Prva vsako hudo besedo, katero je le j Sanjala pa je čudne sanje: Sta-stvar je sreča in zadovoljnost za- govoril o Vogrinu. Zmerjal ga je, Ja je na robu velikega jezera, konska, ne pa denar." ;imenoval ga priprostega - ubožca Gledala je v temno, zeleno vodov- "Ti govoriš o sreči in zadovolj- in reveža, ki le toliko ima, kar je. Dna ni bilo videti. Valovje je nosti zakonski, a ne pomisliš in mu dobrovoljno ljudje podajejo, silno bučalo ob skalnati breg. Na-ne veš, da je denar glavna pod- ki nima stalnega mesta in ga tudi enkrat pa zagleda med valovi ne-laga zakonski sreči! Ali bi bila ne bode dobil, za to hoče že on— ko stvar. Bilo je truplo. Valovje midva tako srečna in zadovoljna, Robert Benda — skrbeti. Vogrin ga je gnalo proti skali, kjer je ako bi pomanjkanja trpela/" pri- ne zasluži službe cesarske, ker je;ona stala. Vse krvavo in pobito stavi zmagonosno gospod Skenov-j v svojih pogovorih premalo do-, pljuskuejo ga valovi ven na o-ski. Imoroden, premalo "avstrijski", brežje. A ono ni bilo mrtvo; gi- "Ali bi pa bil najin zakon tako in se celo drzne svoj narod, ta balo je roke in noge. Slednjič se srečen in bi-li bila midva tako za- ničvredni narodiČ slovenski, ali! vzdigne. Prikazen se jej zdi zna-dovoljna,. ko bi naju ne vezala kako ga že imenujejo, ki obstoji na. To je — to je — on, to je — prava ljubezen/" vpraša naglo iz samih poslovenjenih Ogrov, Milko — Yogriii... Bert a svojega moža in ga iskreno Nemcev in Italijanov, zagovar-' Samega strahu se je Olga poljubi. "Glej, prva podlaga vsej jati, Slovane proslavljati in dru- vzdramila ter vsa omamljena kvareči je ljubezen, ki vse vlada in ge narode psovati! . eala: "To je — on, to je — Milko osrečuje; ona je ista nevidna j Tako nekako je pobijal Madjar Vogrin!" moč, ki nerazrušljivo veže ženo Robert Benda dr. Vogrina, naše- Pri teh besedah vstaja, širi ruin moža. Kjer prave ljubezni ga mirnega, plemenitega rodolju- ke, hoče nekaj objeti, a zdaj iz-manjka, tam ni sreče in božjega ba. pred Olgo. Sumničil ga je pregleda — in pred seboj vidi zmožnosti do najnesramnejših stoječo — svojo mater, del in mu oponašal njegov ob- Mrkla luč je obsevala bledo. «> ® 9) NAJBOLJŠA & d) & & SlOVENSKO-ftNGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.00. Rojaki v Gevfland, 0. dob« isto ? podružnici Fr. Sakser, 16C4 St. Clair Ave., N. F. Iz pisma, ki ga je pisala neka rojakinja iz Tržiča na Gorenjskem, posnemamo to-le: V Ljubljani je vsepolno ranjencev. Mišnekov Nace ima desno roko ranjeno od šrapnela. Nikdo ne ve, če jo bo mogel še kdaj rabiti. Z bojišča je prišel grozno slab. Ranjenci, ki leže v Ljubljani. so pripovedovali, da so vojaki jedli surov krompir in surovo peso, samo da so si nekoliko potolažili lakoto... Mi noeem^ k pismu ničesar pripomniti, ampak naj si vsak čita-telj sam ustvari sodbo, v kakšnih razmerah žive za časa vojne vojaki v Avstriji. Milko Vogrin. —o- Novela. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) "Ti se preveč vznemirjaš radi tega, ljuba moja", odvrne svoji ženi vitete Arnold Skenovski. — "Meni je vseeno, ali je kdo Nemec, Madjar ali Slovan. Pri obrtni ji se na to ne gleda, temveč meni je tisti najljubši, ki promptno in najboljše plačuje ter največ premore. Bi-li jaz ne bil na to gledal in ne bi smatral imetka in denarja za najboljšo narodnost, ne imeli bi tega, kar imamo. Imc-tek moj pa s& tudi pripoznava in visoljco ceni. Baron Benda, ta precej premožni madjarski grajščak, želi, kakor ti je znano, mojo Olgtv M sinftks* in mt*i asmenra je tudi ljubo, ako postane moje dete b*- — - ^^^S&S}, Naznanilo. 'a« I Vsem svojim starini odjemalcem, kakor tudi ostalim rojakom, ki nameravajo naročiti blagoslova. Z malim sva začela. Bil si majhen obrtnik na Češkem. Tam sem te jela spoznavati. Srčna ljubezen je naju v zakon zvezala, in ta zakon je srečen in blagoslov božji je vladal nad njim. (g) pravo kranjsko harmoniko naznanjam, da sem se radi obilo naroeb moral preseliti z 233 Hopkins St. v večje prostore na 192 Jefferson Street. Tu sem siguren, da bodem vsakemu lahko takoj ustregel po njegovi želji. Za vsako blatno jamčim. Za obilo naročil se priporoča John Weiss, izdelovatelj harmonik 192 Jefferson St., Brooklyn, N. Y. skurui rod in rojstvo. Robertove besede so delale nasprotni vpliv in utis v Olginem srcu. Imava dvoje otrok, in to pridna očrniti, a on se jej j<- 1« še in ubogljiva otroka. Ti si veliko bolj om\\\\. R0bort je hotel zapre-prigospodaril, postal si vitez, ker -iti njeiJO 0bčeuje z njim, ona .si obrtnijo toliko povzdignil, iu še blla bojj prijazna proti Vo-naša hiša je spoštovana in čisla- grimi. Robert je hotel, da Olga ua • - • " sovraži tega plebejca, a njej j«» "Od tega pa naj tudi otroci ne-|tem iJOij jopadalo Vogriuovo ve-kaj imajo", seže jej naglo soprog v besedo. "Sinu se ne bode treba tako ubijati kakor meni. On konča svoje pravoslovne študije in prevzame potem vodstvo mojega gospodarstva pod mojim var- prestrašeno Olgino lice. Mati jo prime za roko in jo pritiska k sebi, prašajoč jo: "Kaj ti je, moje Robert je želel Vogrina pri | drago, ljubo dete? Vzdrami se, Olga. jaz sem! Ali še ne spiš. Za stvoiu. Olga naj postane baronov-ka iu grajščakinja ter srečna žena, saj jo gotovo veže ljubezen do Roberta in njega do nje. Jaz s u m se o vsem tem dogovoril z o-četom baronom Beudo, in tudi sin njegov Robert že ve o tem in je prav vesel. Zatorej upam. da mi Olga in z njo ti ne bodete ugovarjali, kajti in o j a skrb za vso hišo in otroke ti je dovolj Mana." "Ali si že z Olgo o tem govoril?" vpraša zdaj mati vsa v skrbeli. "Ne, ker se mi ni zdelo potrebno. Kar odločim jaz, to bo ubogljiva hči, kakor je Olga, tudi rada storila. Sicer pa lahko ti o njeni nagnenosti pozveš in jej ta moj načrt naznaniš. Volja moja naj bode njej in tebi povelje." "Se-li ima ta zveza z Robertom že tako lijtro izvršiti?" "Vsej stvari nič ne nasprotuje, kakor sem še nocoj, pogovarjajoč se z gospodom Beiido, prepričal, in naznanjam ti zdaj kot gotovo, kar sem ti prej le mimogrede kot svojo domnevo omenjal. Poletu, ko pridemo k vama v Poreče, bo lahko zaroka, in v jesen, ko se vrnemo z dežele v mesto, se naj poroka vrši. Baron Benda namerava namreč priti v Poreče in čez poletje tam ostati. Tudi Robert si prosi odpusta za en niesee ali dva in hoče ta čas z nami preživeti." "Kako pa, da mi nisi tega prej naznanil?" Arpraša začudeno gospa svojega soproga, oponašajoča mu z glasom, da ni lepo jej kaj takega zakrivati. "To ni bilo mogoče, ker še tega sam nisem prej vedel- Noeoj sva se šele z baronom o tem natanko zmenila in stvar do tja dognala, kakor si slišala. Baron je začel sam o tem govoriti, in zdi se mi, da Tnu moje prijateljstvo vedno ljubše postaja in da bi je Jako rad s poroko najine hčerke in svojega Roberta utrdil." Soproga ni možu po teh besedah več ugovarjala, ampak začela dalje citati, da bi si misli raz-gnala, Skenovskega pa je spanec posilil in konečno je trdo zaspal. .Smrtna tišina nastane; le močno dihanje spečega soproga je dramilo nočno tihoto. Mati je u-gasnila luč, ker ni mogla dalje brati, a tudi zaspati ni mogla, kajti njeno srcs.ni mirovalo. Baz- ne spis kaj nisi v postelji.? Ju še zdaj oblečena!" Tako je stavila mati vsa prestrašena še mnogo vprašanj svoji1 Olgi ter jo tolažila. "Dobro sem storila", mislila si denje, govorjenje. Milkova usoda je potem sama pri sebi, "da sem jej je bila znana, in ona je čutila šla gledat, ali že dekle, spi." Ko z njim težkočo vsakdanjega živ- ljenja in hude udarec njegove nemile sreče. (VI tega večera se je začela zanj bolj zanimati; šele se-daj je spoznala natanko razloček med Robertovim in Vogrinovim značajem. .Ljubila je kot desetletna dekliea v Milku Vogrinu svojega učitelja, a zdaj ga je spoštovala kot človeka. Spoznavala je njegove lepe lastnosti iu si na-tiliem mislila: tak mož bi znal o-sreeiti deklico, tak značaj je potreben. da cvete sreča v zakonu! Medtem ko so se jej lastnosti Robertove vedno temnejše in grše dozdevale, svetila se je krepost, značaj in človekoljubje, nežnost in rahločutnost Vogrinova ter jo zase navduševala. Kakor zatenmi jutranje soluce s svojimi zlatimi žarki zvezdice na nebu in prežene ves mrak in temoto, tako je pregnalo Vogriuovo solnce kreposti v nežni deklici vs > nagnenust do Roberta in zatemnilo v njeni duši vse misli o navidezno lepih lastnostih Robertovih. Vogrin je bil Olgi solnce, po katerem se je, kakor solnčnica v naravi, nadepolno ozirala in si ga želela nase potegniti ter se vekomaj greti ob njegovih blaženih žarkih. Tako Olga žaluje premišljevala. Misli na Roberta so bile polne srda in jeze, na Vogrina polne ljubezni in pomilovanja. Zidala si je neizkušena deklica zlate gradove v oblake, kovala si zvezde svoje prihodnosti na nebo. Kaj bi vse storila za Milka, kako bi mu mogla pomagati, da bi postal samostojen, da bi dobil plačilo za svoj trud. za svoje študije, za blage nazore! Dala bi mu najboljšo službo, postavila bi ga za profesorja v največjem mestu, najrajši seveda na Dunaju; želela bi. da bi učil takoj kot učena glava na vseučiliščni stolici ter postal iinovit, poznan, zaslužen mož! In kaj bi bilo potem z njo?... Ali bi je ne mogel osrečiti Milko namesto osornega Roberta, ki jo je nocoj tako žalil?--- Ta večer jej je bil Robert že naznanil, kako se on čuti srečnega poleg nje. Omenjal je. da bode prevzel posestvo in da se hoče v kratkem oženiti, želi si pa le tako blage ženice kakor je Olga. Le take lastnosti in take razmere, kakor so njene, seveda le glede na doto, zamore jo ga osrečiti! Ima jej neko skrivnost razodeti, ki odloči obema .prihodnost, a zdaj še ni vse dognano, da bi se že mogel sta namreč gospod in gospa utihnila in je bil soprog zaspal, ona pa ne spati mogla, premišljala je dolgo o usodi svojega otroka, konečno pa vstala in šla gledat v Olgino spalnico. Začudi se. ko vidi luč goreti. Olgo pa še oblečeno ležati na naslonjaču. Nekaj časa jo ogleduje, ali glej! Naenkrat se vzdigne in hiti njej v naročje, kličajoča ime:" "Milko Vogrin!" V kratkem se je Olga zopet zavedla. mati jo je spravila v postelj. jo iskreno poljubila, ugasnila luč in se podala v svojo sobo. zadovoljna, da je spravila otroka k sladkemu počitku... (Pride še.) Na planini. Cez solučno plan blesteč hiti Studenična vodica In mnoga tam lepo dehti In sevita se cvetica. Pa vendar ni studenec to, , Ki pred menoj vali se; Pa vendar ni polje ravno, Ki pred menoj žari se! Dekletce sem presrečno jaz — Kako bi pač ne bilo ' ^j ujfga ljubim večno jaz In z nevtešljivo silo! Oj. srčjce mlado, skrbno, Ravnina si prostorna, Po tebi pa žari svetlo ' Ljubezen se uzorna! Krasen je on, kot solnčui svet, Ko v zori se prižiga. In ljub in zvest in plemenit In mlada moč krasi ga! Brez njega — kaj počela bi, Kako bi li prestala-... Oh, vekomaj trpela bi In vekomaj plakala! Zato, zato pa, ljubi moj, Udan mi ti ostani, In ti, Stvaritelj nad menoj. Lepo mi ga ohrani!... Linčanje čmca-morilca. Angleton, Tex.. 14. oktobra. — Večja množica ljustva je potegnila danes iz ječe črnca -Joe Dur-fee, ki je bil spoznau krivim, da je.umoril preteklo leto Mrs. Seitz iz Post City, Tex. Obešen bi bil moral biti pretekli tedea, a se je izvršitev preložilo na 30 dni. Sedaj so ga pa ljudje kar sami lin-< čalL ' j ZASTONJ! ZASTONJ! ZASTONJ! RADI VO.TXE smo nhkupili velijo zalogo različnih predmetov o«' reke propadle nemške tvrdke. Sklenili :>mo, da dajemo te prrdirete Z ASTON! v. nagimi uran:i. Kdcr kup; toraj « 1'rivesek Noi:č 4.) Pero-O Britev ti.) Ura-budil-ka 7.) Prstan s. > :v± kaliber revolver rut 7 strelov. Ako torej hočete našo 14 karatov pozlačeno, od tvrdke za 'JO iet jam-čeno uro. s svetovnoznanim kolesjem in teh osem predmetov kot darilo POVSEM ZASTONJ poleg ure, - potem izrežite ta oglas ter ga pošljite nam zaeno z de pozi tom 25 centov v znamkhh. Stem nas zagotovite, da resno želite imeti to uro. Ivakor hitro orejm-jmo naročilo, vam pošljemo uro in imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTONJ, Kadar se vam izro'i pcšiljatev ter ste zadovoljni z uro in darilom, plačajte ostanek 57.7" ter stroške pošiljatve centov. Ako ne boste zadovoljni, zavrnite pošiljatev in mi vam vrnemo 25 centov. Omeniti moramo, da bi plačali drugod za isto uro in predmete trikrat toliko, dočim zahtevamo mi le S i. Teh osem predmetov predstavlja ".e samoposebi vrednost $7.95. Oddamo jih pa lahko zato. ker ^mo kupili veliko zalogo i i ker ž-.-linio, da postanejo naše ure čim bolj znane. ZAnomn.te da ne bo vojna z Nemčijo vedno trajal«. Ne boste imeli vedno prilike kot je sedania rer se ne boste mogli poslužiti tako u-godnega trenutka kot je sedanji. Pišite še danes. Naslovite: NEW YORK WATCH GRED. GO Gerken Eldg. West Broadway, » New York City. D«p. 140. 'KRACKERJEF BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naroČila »e točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Go. 61024)4, ST. CLAIR AVE, CI.EVEIAND, 0. — - - ' - ' V Y Dober svet. Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in dritge, kateri hočejo zdravi ostati je naj bol ja "Zdravilna sladna kava". To so besede precast i tega gospoda župnika zdravnika. Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL AUSENIK 82 Cortiandt Stmt, No* Yofrk, N. Y. — _j jBBMEiaBraMgg .____- - - ■' ___ ,.-..- »a. — -. GLAS NARODA, 15. OKTOBRA, 1914. Stava Amerikanca. (Novela.) (Konec.) "Ki ima že sive lase in je star čez petdeset let", je pridjal King. "Nikdar ni dobro, da se ozira samo po denarju, kdor se ženi ali rnoži. Ko sem jaz peljal svojo ženo pred oltar, sva oba skupaj imela komaj tisoč dolar-jev." Laeroin je vstal. "Prosim, odpovejte zopet naročeni obed*', je rekel ter pogledal na malo uro na kaminu. "Imam neko važno in nujno poyt." "Well, Mr. Laeroin. Prav srečen izgledate!" Laeroin mu je veselo pokimal in odšel. V slavnostni obleki za obisk se je Laeroin pripeljal pred dvorec v Vrtni ulici št 6. Izstopil je ter korakal skozi vrt ter kina-lo stal pred polkovnikom Itoche-montom in njegovo hčerjo. Ta dva sta ga spoznala šele, ko se jima je predstavil. Mlada deklica je pri tej ceremoniji vsa zardela. '(»ospod oikotvuik', začne Rene, "tu me vidite v postavi, kakor sem v resnici. — Hvala Bogu, nisem brezposeln pohajkae ali beraški vrtnarski delavec, ne propadel ženij, temveč človek od dobrega rodu in brezmadežnega glasu, pri oblastih najbolje zapisan. Zahvaljujem se Vam, da ste skazali gostoljubnost revežu, mojem u jaz, in Vas prosim, da mi ne zamerite komedije, ki sem jo igral pred Vami in Vašo gospi-co hčerko." ►Stari polkovnik je bil vidno razvcseljen in plave oči mlade deklice so se mu smejale veselo in brez vsake zmedenosti. Njegov prostodušen nastop je takoj prebil led in razvil odkritosrčno kramljanje. "Morate nama natančno pripovedovati, dragi gospod Laeroin, kaj Vas je privedlo do čudne u-loge", reče Roeliemont. V « trto obsajeni vrtni lopi sedelo je troje ljudi, ki jih je združila usoda na tako čudnovati način, in Rene je pripovedoval z vsem humorjem o svoji stavi in njenimi posledicami, pri čemur pa ni pozabil resno razkrivati, kar je videl in tudi sam izkusil sile in poruanjakaiija. Med govorom so mu uhajale oči na lepo razvito cvetko v beli obleki, ki mu je sedela nasproti, dočim je polkovnik silil gosta, da ne pozabi okusiti dobre kapljice, ki jo je iz globine svoje kleti pustil prinesti, da počasti izvanrednega obiskovalca. In Rena je zopet videl prostor, kjer je delal kot dninar z motiko in lopato. "Bil sem doslej nepridiprav", reče k svoji lepi sosedi, "ki ni imel drugega opravila kot trošiti in zauživati svoje obresti — odslej pa Ik> moje življenje posvečeno koristnemu delovanju." Ko je odhajal, moral je obljubiti, da kmalo zopet pride; svež in naraven način mladeniča se je nenavadno dopadel staremu gospodu. Pri bančnem ravnatelju je bila zbrana odlična večerna družba. Krasni prostori pritličja so žareli v bujni razsvetljavi in miza je bila uinno okinčana s cvetlicami in rožami. Poznala se je umetna nadarjenost domače hčere Ade.. Naj bližnji hišni prijatelji so bili povabljeni, le Kinga ni bilo. Niti gospodar niti njegova hči, > Vi je bila opravljena z naduto eleganco, nista omenila njegovega imena in če ga je kdo med gosti imenoval, sta se delala, kot bi ne cula. King je očividno padel v nemilost, da, še več — zdelo se je, kakor bi se sploh nikdar ne bil nahajal v teh krogih. Kaj je bilo temu krivo, je bilo že vsem znano. King je namreč sam poravnal nesporazumljenje, ki je nastalo rtdi njegove osebe, b tem. da je pri zadnjem obisku prt Lille-jevih z najmirnejšim glasom povedi, da bo v kratkem praznoval svojo srebrno poroko. Pričujoči so kar okameneli. Ada je prvič v svojem življenju dobila krč, da je kričala kot obsedena. Njena lahka narava jo je pri tem udarcu zapustila. Žarki okrog Kingove glave so naenkrat zgineli, njegovi milijoni ga niso mogli obvarovati pred osodo, da j« padel iz uloge. "interegantne ga moža v-srednjih letih" ter da postal "atari bedak". Rene Laeroin-ova zvezda Sedel je poleg lepe bankir j eve hčere, ki je razsipala nad njun najizbranejšo koketerijo in naj-sladkejše smehljaje. Upala je, da bo občuten poraz poravnala z krasno zmago na tej strani. Ali kavalir ob njeni strani je ostal nenavadno hladen in molčeč ter nepristopen vsakemu približanju. Skušala ga je ojuuačiti in ga dražila, če še misli na svojo ulo-go zakletega prinea. On jo je resno pogledal. "V zadnjih osmih dnevih sem šele videl, kakšen je svet v resnici, m i loetiva gospica. To me je napravilo resnega in me sili k premišljevanju. Prišel sem do spoznanja, da je življenje, ki ga mi živimo, povsem napačno. Mi poznamo le opravilo: smetano posnemati iz polnili loncev. Nikdo od nas se ne briga za stokanje izmučenih siromakov —" Ta pogovor je bil mladi lepotici skrajno tuj in neprijeten. 'Jaz bi tudi ne hotela živeti med vsakim Petrom in Pavlom', je nemarno odgovorila. "In upam, da tudi Vi kmalo premagate neape-titne utise, gosopd Laeroin." Ta je pa ostal hladen in fcrat-kobeseden kot poprej. Deklica si je grizla ustnice iz same nevolje. Drugi so se pa pogovarjali o žalostnem udarcu Fouver-jeve hi- >še. "Konzul je resno zbolel", je culo, "in njegovi ljudje mu strežejo z nežno skrbnostjo. Nikdo ne govori o njem slabo in morda je bil sam najmanj kriv nesreče. Gospa konzulova je zelo v skrbeh zanj; redka žena." "Ona ima vsaj zasebno premoženje", pripomni vmes Ada. "Pravi, da bo dala prostovoljno vse v pokritje moževih dolžnosti. Niti vinarja noče olxirza-ti." 'To je neumnost', zakliče Ada. "Ali prav nič ne misli na ubogo Suzano?" "Suzana Fouver je čisto sporazumi jena z mater jo.'1 "Ta nespamet Suzane in njene matere mi pokvari ves tek! — Odpoved je pač lahko zelo ideal na, plemenita stvar, toda oprostite mi — /. eno besedo to je neumno, preueumno!" "Vi bi ne ravnali tako, milost iva gospica?" "Hvala Bogu. da bi ni treba!" "In če bi bilo potreba?" "Pustimo raje ta dosaden pogovor! Saj nismo tu, da bi se prič-kali. Vsaj naj stori, kar se zdi prav in kar najbolj prileže nje govi naravi. — Gospod Laeroin, povorite o čem drugem, prosim!" Dvignila je kozarec ter zaljub 1 jen© uprla svoje oči v soseda. Večer tudi nadalje ni potekel po Adinein okusu: Bilo je pre-vi č resnosti v pogovorih in Rene Laeroin je bil mrzel kot led. Prisiljeno in napeto je bilo tudi njegovo slovo Ada je plakala od jeze in sramote, da jo je tudi ta častilec zapustil. najbrž za vedno. V klubu je bil prirejen odhajajočemu Kingu v čast obed za odliodnico. Čeprav ji' bilo njegovo bivanje na Francoskem le kratko, je bilo vsem žal, da odhaja. Priljubil se jim je s svojim priprostim a možatim vedenjem in s svojo odkritosrčnostjo. Z veliko smodko med zobmi je King sedel na častnem prostoru pri mizi. "Gotovo boste zopet k nam prišli", začne pogovor Ruyter. "Saj ni tako daleč čez vodo." "Mogoče je vse", reče Kine, "pa obratno bi bilo še boljše. Neizmerno bi me veselilo, če l i me hoteli obiskati vsi skupaj v New Yorku. Vabim Vas ^rav prisrčno. da lioste moji gostje. Pozneje je bilo opaziti v nekem kotu Kinga in Ruvterja v važnem razgovoru. "Žalostna stvar se je dogodila s konzulom Fouver-jem", pravi Kinsj. "Da, prav žalostna." King je globoko potegnil iz svoje smodke. "Jaz sem razža-loščen radi nesreče, kajti to je izvrstna rodbina. Pa tudi gospod konzul je poštenjak. Vsakemu se lahko nesreča prigodi. "Jaz sem ravno istega mnenja." "Mnogo prav izvrstnih ljudi sem spoznal na Francoskem. Ce se pa vprašam, kdo se mi je najbolj dopadeL, pa moram pri pozna ti, da baš gospa konzulova in nje na lepa hčerka. Imam prav, ali ne. gospod Ruyter?" Ruyter je živahno prikimal. "Izvrstno", je zadovoljno nadaljeval King. "Veseli me. da sva enakega mnenja. Ako bi bil fnlad in ne bi se bil oženil že pred stile ti, veste, kaj bi storil? Šel bi tja k gospe konzu-(Dvail&jSti StZDflfll iZglllh Star* — Vinccnc Ostermann, Sara- ^Rudolf, 97. pešp., 12. stot. iz To- lovi ter bi dejal: 'Prosim za roko Vaše hčerke \ — Da, prav gotovo bi to storil." Ruyter je opazil, da ga je Auie-rikanec čisto v kot poriniL Ne more mu uteči ne na desno ne na levo. "O - že razumem, kaj s ku Ja da k 8? lku tem nameravate , je hitro zakli- Ta lista obsega izgube slovenskega pešpolka št. 87 v Celju. Vsak vojak, pri katrem nismo posebej zapisali, h kateremu pol- jevo. — Gregor Plemenita*, Sa račjevo. — Frane PolaČnik, Sa rajevo, Bosna. — Jakob Pola mega. ranjen, bil v Lvovu. — Sesjak Rudolf, 87. pešp;, 15. stot.. « - Ai i •• __vsled strela v trebuh, umrl v Vi- nee, Sarajevo. — Alojzij Propot- ' šegradu. — Stermsib Maks, 87. v levo stran obraza, bil v Lvovu. — Valenti Jožef, 87. pešp. 16. stot.. ranjen v roko, v Budimpešti. — Valentinčič Friderik, 97. pešpolk, 11., stotnija, Trst, ra- cal. "Vrlo dobro. Ne bo mi torej treba na dolgo in široko razkladati. Miss Suzana ni le zelo lepa gospica, temveč tudi zelo ljuba, ki ima plemenito sree. Kdor dobi gospico Suzano za ženo. se ne bo kesal in bo zelo srečen žnjo." "Mister King —" "Star sem in precej sveta sem videl, dovolim si torej, da Vam dam dober svet. Opazil sem, da mladi gospodje laskajo mladim damam, če vedo, da bo imela mlada ladv veliko doto. Videl sem tudi večkrat, da so mladi gospodje odšli, ko ni bilo več upati na doto. Naenkrat je bila vsa ljubezen pri kraju. Ali ni to grdo?" "Da. res je." Ruyter je pri tem trdno gledal v oči Amerikancu. King inu prijazno prikima ter nadaljuje: "Prišel sem na Francosko, da poiščem nevesto za mladega Thompsona v New Yorku. Na nisem imel uspeha, moram se torej vrniti in reči Thompsonu: liepa mlada dama. ki Te je očarala, je še lepša kot na sliki in poleg tega je še je prav bogata. Toda manjka ji plemeuitost in dobrota srca in kdor jo poroči, ne bo srečen ž njo. Srečen pa bi bil, če bi se vrnil v Ameriko in bi mogel tam reči: na Francoskem sem doživel sledečo lepo zgodbo: Neka mlada dama je zgubila vse svoje premoženje in žugalo ji je siromaštvo; tu pa je prišel mladenič, ki ni gledal na denar temveč na srce^ ki je ljubil deklico tudi ko je čisto osiromašila ter jo prosil vkljub temu za roko in sree. To bi bil najlepši zaključek mojega potovanja na Francosko. Ali ne mislite tudi tako?" Kuter hitro prime Kinga zaroko in mu jo krepko stisne. "Vem, kaj mi je storiti." In King je vedel, da bo izpolnil svojo besedo, da bo šel prihodnje jutro v hišo. ki jo je zadela žčilost, in l»o v njo zopet pričaral veselje Iti soliice sreče. Bene Laeroin je sedel pri -svoji nevesti na verandi v Vrtni ulici št v. 6. 44Tako silno si bogat?" — je vzkliknila skoro preplašena deklica. ko je Rene razjasnil svoje razmere svojemu bodočemu tastu. "Skupaj bova porabljala bogastvo, čigar moč je bila doslej brezplodna, zato. da bova zmanjševala veliko pomanjkanje in skrbi nesrečnikov in olajšavala njih bedo. Vem, da me boš vestno podpirala pri takem delu. Olga. Svet vendar tako zelo potrebuje veselja in sreče. To me je naučila sta va z Ainerikaiicem. Ali se morejo Zeppelinovci ponarejati? "Mueurhner Neuste Naehrieh-ten" poročajo: Nemški listi so pred kratkim poročali, da nameravajo Francozi zgraditi velik zrakoplov. Ker je vojska izbruhnila ga niso mogli več pričeti graditi. A če bi bili Francozi tudi zgradili po načrt ill nemškega inženirja Boernerja zrakoplov. se ni bati, da so Francozi Nemce na polju dinamičnega zra-koplovstva dohiteli. Od teorije do tehnične izpopolnitve je namreč korak zelo velik. Šele po večletnih izkušnjah so sedanji Zeppelinovci šele dosegli pedanjo tehnično dovršenost, kar velja tudi za druge vodljive zrakoplove. Zeppelinovci so premagali preizkuševalno dobo, dasi jih seveda še vedno izpopolnjujejo. Mogoče je seveda, da se tudi Zep-pelinovec ponaredi. A dasi so si Francozi dne 3. aprila 1913 zelo natančno ogledali "Z 4", ki je bil prisiljen, da se je pri Lune-villu izkrcal, se še do zdaj ni ču-lo, da bi bili Francozi poskusili zrakoplov ponarediti BRATA VOOKI6. slovenski saloon in restaurant, 2U Graham At*, Gor. Steer SL, Brooklyn, H. T, ae priporočata ■ greaternewyor-Skim Slovencem sa obilen obiak. Fina kuhinja, izvrstna domaČa in importirana pijača, izbora« postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah sveder je na raz-polago velika dvorana xa plea. Moderno opremljeno kegljifte. t- Svoji k svojimi — uik, Sarajevo. — Ferdinand Puc ke, Sarajevo. — Anton Raliun, pešp., 8. stot., ranjen v roko, bil' njen, bil v Lvovu. — Zoby Pa-Zavidovič. — Janez Rozman, Sa- v Lvovu. — Sušič Ernest, 97. sut, 17. pešpolk, ranjen na glavi, o. — Jožef Sitar, Sarajevo.jpešpj v> gtot n Gorice, ranjen,bil v Lvovu. e Vorlič, Sarajevo. — Ka-J_______ An- rajev Franc rel Zawodskv, Sarajevo ton Zavodnik, Sarajevo. Od 4. pešpolka: Gregor Kapuu iz Lajtcršperga. Od 17. pešpolka: Pavel Kassa,1 Sarajevo. — Anton Wolanski, i umrl v bolnišnici v Dcbici. Od 27. pešpolka: Štefan Trn-' čič, Zavidovič. Nečak domobranskega ministra nadporočnik Friderik pl. i\\ Georgi je padel na severnem bo- // jišču. i[V> Z Dunaja poročajo, da si pri-' peljali na Dunaj 2IMX) ranjencev, med njimi dva ruska častnika. V Solnograd so doslej pripeljali o-koli 3000 ranjencev. Med ranjenci so vojaki pešpolkov št. 47, 27 hi 97. V Celovec so doslej pripeljali okdai 1200 ranjencev, v Ljubljani je okolu 2000 ranjencev. Na Dunaj je pripeljal poseben vlak 277 vojakov, ki se o-zdravljeni vračajo iz raznih bolnic k svojim četam. Tudi v ljubljanskih bolnicah je že mnogo vojakov ozdravljenih odpu«če-!gy nih. — Na severnem bojišču ranjeni: Nadoročnik 17. pešp. Bischof, ki je došel v Ljubljano, in častnika Ivan Perles in Anton Perles, sinova ljubljanskega meščana, ki ima na bojišču štiri sinove. Sin (jmstojnskega župana, poročnik Siavko Lavreneie. je bil ranjen v hrbet in pripeljan v Postojno. V Ljubljano je pripeljan tudi sin dež. poslanca g. dr. V. Gregorič. Učitelj C. M. šole pri Sv. Sv. Jakobu v Trstu, Herman Ipavec s Proseka. ki je boril pri 7. pešpolku v Galiciji, je hil rajen v levo roko ter se nahaja sedaj v Sopronju. V garnizijsko bolnico in bolnico v belgijski vojašnici so med drugim/ ranjenci sledeči: Janez •Poček, Cerklje, 17. pešp. — Janez Japelj. Borovnica. 17. pešp. — Frane Plahutnik, Podli ruška. 17. pešp. — Mihael Kenda, Voice, 27. domobr. polka. — Janez Ben-čiua, Bloke. 17. pešp. — Janez Pogačnik. Breznica, 27. d. p. — Jožef Tomše, Griže. 27. d. p. — Janez Bučar, Cerklje, 27. d. p. — Janez Kralj, Mirna peč. 17. pp. — Janez Cuderinaun, Predoslje, 27. pešp. — Alois Luckmann, Ljubljana, 27. pešp. — Peter Nadporočnik vitez Bolschwij Teodor, ranjen; inf. Ajdnik Ko-rel, 14. stot., Zbelouška, občina Konjice, ranjen. — Anzelak Ferdinand, Štajersko, 14. stot.. ranjen. — Rez. inf. Berdnik Maks, Vuzeniea, okraj Slovenji gradeč. 14. stot., mrtev. — Beve Janez, 15. stot., okraj Brežice, ranjen. — Borovšan Tomaž, 15. stot., iz okolice Celja, ranjen. — Brečko Martin, 16. stot., ranjen. — Cveterž-nik Anton, 16. stot., ranjen. — Flis Jožef, 15. stot., Loke, okraj Celje, ranjen. — Golob Alojzij, 15. stot., okraj Ptuj, ranjen. — Hriberšek Janez, 15. stot., iz okolice Celja, ranjen. — Ivannša Andrej. 14. stot., iz okolice Ptuja, mrtev. — Jahn Jakob, 15. stot.. Celje, ranjen. Jančar Anton, 15. stot.. okraj Ljutomer, ranjen. — Jančar Janez, 16. stot.. ranjen — Jančič Frane. 15. stot., iz okolice Celja, ranjen. — Jaučič Franc, (kraj ni povedan), mrtev. — Kaineueš Andrej, T6. stot., mrtev. — Kamenšek Franc, 16. stot., mrtev. — Keržau Janez, 16. stot., ranjen. — Klučak Luka, 15. st., Št. Vid, okraj Brežice, ranjen. — Kokot Hi a ž. 14. stot., okolica Kri-ževcev, ranjen. — Koren Alojzij, 16. stot., ranjen. — Kos Jernej, 16. stot.. ranjen. — Kovačič Jakob, 14. stot., Mala Nedelja, o-kraj Ljutomer, ranjen. — Kovačič Janez. 16. stot., ranjen. — Kr-žan II. Franc, 15. stot., Globoko, okraj Brežice, ranjen. — Leber Leopold, 16. stot., mrtev. — Les-kovar -Janez, 15. stot., Op'otnica, okraj Konjice, ranjen. — Leskov-šek Jožef, 15. stot.. Poličane. o-kraj Ljutomer, ranjen. — Link Jožef, 16. stot., mrtev. — Marin-šek Jožef, 15. stot.. Stranica vas, okraj Konjice, ranjen. — Megla Jakob, 14. stot.. okraj Ptuj. ra-lljell. — Mesaree Jožef, ranjen. Močnik Andrej, 16. stot., ranjen. Ocvirk Anton, 16. stot.. ranjen. — Ogrizek Janez, 15. stot.. okolica Celja, ranjen. — Orač Janez, 16. stot., ranjen. Osojnik Frane, 15. stot., Št. Peter, okraj Brežice, ranjen. — Osterman Vinko, 15. stot.. Petrovče pri Celju, ranjen. Paj Anton, liosciiski orožnik. Sv. Duh, okraj Celje, jurtev. — Paeoler Franc. 15. stot., okraj Slovenji gradeč, ranjen. — Pešec Konrad, 16. stot., mrtev. — Pe- 0 trn vie Frane, 16. stot., ranjen. — ^llIJellVr' Stan tr- 17- 1><*1>-Pokrivač Matija. 16. stot.. okraj r^V^J' LJu,,,Jajia' 17- P<*P-Ptuj, ranjen. — Polanec Jakobj" Jozef Vomlierger. Cerklje 27. 14. stot., Trnovci, okraj Ptuj, ranjen. — Poljanšek Alojzij, 15. gCENIK KNJIG, /7/ katere ima v zalogi ( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: Nesrcčnica i Nezgoda ua Palavanu _ 0 U jetiki .,',.„ t Pasjeglavci '10W ' i'avliha Dušna paša Dušna paša v usnje vezano moHtcV* eIc" wJPetro»ini. znani N. T. detekliv gantno vezano J1.W n , ____4 . Ključ nebeških vrat --5» , ? ^VT"1 Marija varhinja v usnje vezano - 80 > " , , _ tW "rit elegantno vezano ,l.*>, JJ-J— J™™*"' OtroSka pobožnost Rajski Glasovi Rajski Glasovi v usnje vezano Skrbi za I>ušo V usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano z zapono $1.40 Skrbi za Dušo v slonovo kost vezano " JI.20 Sv. Ura. elegantno vezano ? l.:iO 1 rjoift ev Sv. Ura elegantno vezano z zapono f?;^ | Revolucija na Portugalskem fc»v. Ira v sejmi vezano z zapono $2.001 p,, , - = Ura v slonovo kost vezano $120 Vrtec nebeški 'I Poslednji iiohikanec — Vf • Fožigalec ~ ■ Pred nevihto j PrihajaC-" I Pregovori, prilike, reki Pri VrbCevem CJrogi Princ Evgen Sa vojaki Prst božji Puntika —.40 poučne knjige: stot.. Luce, okraj Celje, ranjen. — Polner Anton. 14. stot., Celje, mrtev. — Potočnik, 15. stot., ranjen. — Po vi i Anton. 16. stot., ranjen. — Pučko Ferdinand, 16. »d- j. — Štefan Klane. Podgora. 27. d. p. — Janez Laugus. 17. pešp. — Janez Lagler, Gradec, 17. top. p. — Osvedek. Škocijan, 27. d. p. — Jožef Kožar.. Ljubljana, 17. pešp. — Alojzij Veli-kajne. Dol. Otlica. 27. d. p. — stot.. ranjen. — Raji. Anton, 15. ,guacij Oičar, Trbovlje, 17. pp. — Janez Matičič, Iiakek, 27. d. d. — Alojzij Lokan (Tolšane) 17 jH-šp. — Karol Roglič, Litija. stot., okraj Ptuj. ranjen. — Rezek Anton, 16. stot., ranjen. — Sagineister Jožef, 16. stot., ranjen. — Sa vodnik Andrej, 13. st., Guštajn, okraj Velikovec, raaijen. — Sesjak Rudolf, 15. stot., mrtev. — Sitar. 15. stot., ranjen. — Starki Nikolaj. 14. stot.. okraj Brežice, ranjen. — Strelec Jožef. 16. stot.. ranjen. — Stuhee l. Franc., 16. stot.. mrtev. — Sušnik Emil, 15. stot., Kozje, o-kraj Brežice, ranjen. — Terbue Anton, 15. stot., okraj Ptuj. ranjen. — Valenti Jožef, 16. stot., ranjen. — Verlinjak Gabriel, 16. stot., ranjen. — Vozlič Frane, 16. stot.. ranjen. — Vrliovnik Karel, 13. stot., Soštajn, okraj Slovenji gradeč, ranjen. — Za-dravec Anton, 16. stot., mrtev. Zakšek Jožef, 15. stot., okraj Brežice, ranjen. — Zamuda Jakob, 13. stot., Slabotinci, okraj Ljutomer, ranjen. — ŽeTeznik Anton, ranjen. — Žnidaršič Lu-dovik. Štajersko, ranjen. — Zupane II. Franc, 15. stot., Žusein, okraj Celje. ranjen. — Major Kremžar Jožef, pešp. 91., ranjen. — Poročnik Sulc Hugo, pešp. 11, mrtev. Raiitjeiii in bolniki 3. armad-nega zbora, objavljeni v listi št. Od 87. pešpolka: Fr. Blažič, Mostar. — Gregor Blemenitas iz Slatine. Mostar. — Nad. rezerv. Brane Bodočnost, Mostar. — Tom. Borovsek, Mostar. — Martin Vrečko, Sarajevo. — Franc Brumski, Sarajevo. — Jožef Gril, Mostar. — Anton Hozwirk, Sarajevo. — Janez Jančar, Sarajevo. — Janez Kdlerič, Mostar. — Janez Kribošek, Sarajevo. —Jožef Leskoveik. Sarajevo. — Ja-} 17. pešp. — Oskar Kivuiland, Srednja vas, 17. pešp. — Erhou-nitz, Ljubljana. 17. pešp. — Jakob Fort una, Žiri, 17. pešp. — Valentin Hafner, Stara Loka. 17. pešp. — Franc Dežtnan, Ježiea, 17. pešp. — Poročnik Stanislav Lovrenčie, Postojna, 17. pešp. — Ivan Rum, 97. pešp. — Anton Perliaj, 17. pešpolk. V rezervni bolnici v centralnem semenišču v Gorici so nastanjeni še naslednji ranjenci: Jožef Ceplak, kanonir 8. top. polka iz Sinartna v celjskem okraju, ima zmečkano levo roko. — Franc Pahor, pešec 27. dom. p. iz Dola pri Miruu, ima prestreljeno levo roko. — Rudolf Gru-dina. pešec 27. dom. p. iz Dolenj v Brdih, je obstreljen v levo stegno. — Elija Frankovich, nad. rez. 97. pešp., obstreljen v desni komolec. V poročilu o ranjencih in bolnikih št. 9. so sledeči: Stotnik Hayder Rudolf, dom. polk št v. 27., ubod v levo ramo, Dunaj. — Stotnik Kliman Tomaž, 17. pešp. zlomljena noga, Dunaj. — Kadet Mirnik Frane iz Babnega pri Celju, 4. domobr. pešpolk, ranjen, Dunaj. — Anzelak Ferdinand, 87. pešp., 14. stot., umrl vsled strela prsih. — Bolkovič Vin-cenc, 87. pešp., ranjen na roki. — Debelak Konrad, pešp. 87., ranjen, bil v Lvovu. — Ivanuša Janez, 87. pešp., 8. stot., ranjen v levo roko, bil v Lvovu, — Ka-menišek Andrej, 87. pešp., 16. st. umrl vsled strela v trebuh v Vi-šegradu. — Koaak Anton, 87. —.25 —.50 —.40 —.30 —.50 —.10 —.40 —-15 —.20 —.40 Robinzon —.40 Ruska Japonska vojna 4 zv. —.60 Sad greha —.CO Sanje v podobah —.IS | Sita, mala Ilimlostanka —.lu Skozi širno Indijo —.25 Skrivnosti drta —.50 S prestola na tnoriSCe —.20 Stanley v Afriki —.2'i Stezosledec —.20 Strašna osveta —.C«» Sv. Elizabeta —'-40 Sveta Oenoveva —-20 Sveta noO —.20 Sveta N'otburpa —.20 Srečolovec —.20 ! Stoletna pratika —.50 51.CO I strah na Sokolskem gradil, 100 zv. |5.«0 —-j»2 j Strelec —.20 2?! Šaljivi Jaka —.20 —-35 štiri povesti —.20 —.50 j Tegethof Al»«»cednik nemški Abecednik slovenski Ahnov nemško-angleški tolmač Angl. slov. in slov. angl. slovar Domači zdravnik I>omači živinozdravnik Drugo berilo Hitri raOunar Katekizem mali Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Pesmarica, nu grobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu Prva nemška vadnlca Hočni slovensko-nemški Blovar S« himpffov nemško-slovenski slovar $1.20 Turki pred Dunajem Schimpffov sloven.-nemški slovar $t-20|TisoC in je{]na noč Sadjereja v pogovorih —.25 Slovar slov.-nemški Janežič-Bar- tel). nova izdaja $2.50 Slovar nemško-slovenskl (Janežič- Bartel) nova izdaja $2.50 Slovensko-angfeška slovnica $1 00 Slovenska slovnica $1.25 Slovenska pesmarica, I. in II. zvezek. vsaki j»o —.60 Srednji katekizem —.30 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja — Umni kmetovalec —.09 Veliki katekizem —.40 Voščil ni lisM —.20 Zgodbe sv. pisma —.50 Zirovnik. narodne pesmi, vezano, 1, 2, in 3. zvezek vsaki po —.50 —» Tiun Ling Timotej in Filemon ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: i. u u a , J . pešp- iz Trbovlj pri Celju, ra- kob Mlakar, Sarajevo. — Andrej njen v desno roko^ bil v Lvovu. Molznik, Mostar. — Jožef Oprei-j — Krevina Jožef, 97. pešp. iz So-nik, Mostar. — Janes Orač, Mo- oe, ranjen, bil v Dvom — Lah -. ... ....... Andrej Hofcr — 20 Avstrijska ekspedicija —.20 Avstrijski junaki, broširano —.70 Avstrijski junaki, vezano —.9^» Baron I^iudon —.30 Baron Tr-enk —20 Bele noči.... —.20 Beneška vedežcvalka —. 20 Beračica —.20 Boj za pravico —.40 Bojtek —.10 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Car in tesar —.30 Cerkvica na skali —.15 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota. 93 zvezkov. $5.00 Cvetna borograjska —.40 Cvetke —.20 **as je zlato —.23 Cez trnje do sreče —.50 I >arinka mala Crnogorka —.20 l»evica Orleanska ' —.30 Don Kižot —.20 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve čudopolne povesti —20 I>ve i»ovesti —.20 Krazein Prcdjamskl —.20 Kvangeliji —.50 KvstHhija, dobra hči —.20 HabioJa —.35 Kra Diavolo —.25 George Stephenson, oče železnic —.25 Godčevski katekizem —.20 Gorenjska knjižnica: ourtu. 1. zv. Kukmanova povest —.15 3. zv. Izpokorjena romarica —.15 4. zv. Grajski lovec —.13 5. zv. Kukelcev stan —.15 6. zv. Šmartno |>ri Kranju —.15 Gozdovnik, 2- svezka —.80 Grlzelda — 10 Greh in smeh —.50 Hildegarda — 2« Hlapec Jernej —.60 Hirlanda —.2<> Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek PO —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Izdajavec —.35 Islandski ribič $1 00 Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovine —.29 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka — 2'» Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad DobruSo — 20 Jaromil —.20 Jetnikov! otroci —.50 Kapitan Marijat »1.00 Kraljevič in berač —.15 Krištof Kolumbo —.20 Krvna osveta —.15 Knez črni Jurij - —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 Leban, sto beril — 20 I jjubezen n maščevanje, 102 zvez. *r,.oo Maksimiljan —■29 Marjetica —-50 Marija hči polkova —.23 Materina žrtev —.50 Mati, itocijalen runi an $1.00 Mir božji —.7« Mirko Pofi t ee n J a k o v i č — 2'l Mlad samotar — 15 Mlinarjev Janes —.40 Mrtvi gostač _ 20 Na različnih potih — 20 Na valovih južnega morja —.15 Narodne prlpovestf, I., II., III. in IV. xvezek, vsaki po —.20 Na divjem zapadu —.50 Na bojišču —.35 Na Indijskih otokih —.30 Najdenček —2t Na Jutrovem —35 Na preriji —.20 Naseljenlci —.20 Nedolžnost preganjana in pove Ilea- na —20 Tri povesti grofa Tolstoja Trije rodovi 1'pornikl V delu rešitev V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu 12 zvezkov Žalost in veselje Zadnji grof celjski Tki kruhom Zaroka o polnoči Za tuje grehe Zbirka znamenitiii povesti Zlate jagode Zmaj iz Bo»i;f» Življenjepis Simona Gregorčiča Zivjenje trnjeva T»ot Krasni roman "Prokleta": 1. ev. Prokleta- 2. tv. Volčji 'jbijalec. 3. zv. Xa pokopališču v Frcmi' 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea. 5. !n G. zv. 1'grabljeni grofic. 7. in 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh S zvezkov, trdno v platno vezano $1.80 » SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron. krščanski deček —.25 3. zv. Marijina otroka —.25 4. zv. Praški judek —.20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —-25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —."0 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Bdeča in bela vrtnica —.30 12. fcv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 13. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 IX. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol — 25 Cigani — 40 Dobro došli —.20 Doktor Hribar —.20 Dve tašči —20 Idealna tašča —20 Medved snubač — 20 Ne kliči vraga — 30 Nemški ne znajo —.20 Pot do srca — 20 Pri puščavniku —20 Prvi ples —-20 I*utifarka — 20 Kaztresenca —30 Bevček Andfejčck —.40 Bokovnjači, narodna igra — 40 Stanarica — 20 V medenih dneh —.20 RAZGLEDNICE: Newyorfike, s cvetlicami, hurnori-. stične, božične, novoletne in ve-likonočnt po komad —.03 ducat po —.25 Narodna nošnja in mesta Ljubljane, ducat po —.30 Ilumoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi: 1 duc^t po —.30 Z sslircami mesta New Torka po —.25 Bazne svete podobe, ducat po —.30 Album mest New Yorka s krasni- mi slikami, mali veliki Ave Marija —.35 —.70 —.10 ZEMLJEVIDI: \ Avstro-Ogrske, mali » —.10 Av»tro-Qgrske, vezan —.C0 Kranjske dežele, mali —10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 Evrope, vezan —-50 Gorenjske z novo bohinjsko in triko železnico —.30 Celega sveta —.25 Balkanskih držav —.15 Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota. Wisconsin. Wyoming in West Virginia. vsak komad —35 Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost-, bodisi v gotovini, postni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina jo pri vaek cenah fc vračunana. j GLAfr NARODA, 15. OKTOBRA. 191A jvgssfovaiiski a T ar Ktlfk iedrnlB ■—g dam 24. jannarj* 1901 t državi Sede* t ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI: Predsedniki 7. A, GERM, 507 Cherry Way or box S7 dock, Pa. Podpredsedniki ALOIS BAL ANT. 112 Sterling At«, berton, 0. Glavni tajnik: GEO. U BROZTCH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Xanpnik; LOUM KASTELIO, Box 583, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL KADZO RNIKE: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kans JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O JOHN KB2ISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI FRAN JTjSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308— 6th St., Rock Springs, Vyo, GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wa«k POMOŽNI ODBOR: JOŽEF IfERTEL, od društva žtv. 1., Ely, H™n ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOYACH, Box 365, od društva stv. 114., Ely, Miirn Vsi dopisi tikajoči Be uradnih zadev kakor tudi denarne pofi ljstve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote *se pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebna ali neuradna pisma od rtrani Članov se nebode nralo Društveno glsailor "GLAS NARODA" IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDE. NIH DRUŠTVIH. o- Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio. Pristopili: Frank Bajt 91 177^7 5tM> 23. — Geo. Iteimar fc2 177ts8 r.UO 32. — Filip lieuiškar 1S89 177S9 1000 25. — Zopt t sprejeti: (JO 2!*24 1000 44. — Ivan Pluth 77 4030 lO>0 2!>. — Mike Kožar S3 13134 KKK) 27. — Frank Kiiauz 82 15136 1000 33. — Ivan Mlakar 71 13870 1000 28. — Ivan Mikše 90 12297 1000 28.- — Ant. Debevc - 82 16902 COO 34. — F. Mlakar t>6 9383 500 21. i< ruliraiii: Frank Ivančič >2 31408 1000 27. — Alojz * 1 11750 10'HJ 2!». — Fr. Ahčin 74 2437 1000 29. >vk 78 14231 5O0 23. — Frančiška Fifolt 79 9371 — Julijami ivančič fc7 14102 10O0 24. Lopkar Josip V 500 27. 5U*p< Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash. ■udirali: .Mike Brozovič 74 7135 1000 34. Sv. Mihaela, štv. 40, Claridge, Pa. Suspendiran: Mihael Hervoi 79 5324 1000 27. Sv. Marija Pomagaj, štv. 42, Pueblo, Colo. Zopet sprejet: Anton Mohar 70 2452 1000 33. Su-sju iMliraiii: John (ialnr 74 2441 KHK) 29 — Frank Zelnik I306t» KKMJ _ Frančiška Gaber 87 11227 500 22. Prestopil k 1000 18. ■■ivu sv, Jurja štv. 111.: Jožef IVeek 88 5299 Sv. Alojzija, štv. 43, East Helena, Mont. Suspendirani: Rudolf Lukezie 86 16289 1000 tija Siuittli 68 12159 1000 41. — Alojz Golob 71 37. — Verona Lukeiieh 94 16290 1000 79. Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind. Zopef sprejet: J OS. IVčnik 7!» 277."» 1000 25. Suspendirani: Martin Deželau 85 15514 500 1 11* de ž 79 12093 1000 38. 26. — Ma-11550 1000 Frank Sv. Jurja Viieti, štv. 49, Kansas, Kans. Suspendiran: Anton Oblak 80 11804 1000 26. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstuika štv. 37.: Frank Kolčne 82 59«H> 1000 24. Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Murray, Utah. Prestopil k društvu sv. Alojzija štv. 78.: Frank Boh 86 13126 1000 24. Zopet sprejet: $4 11520 1000 25. Suspendirani: Jos. Pluth 91 16181 1000 22. — Mihael Kraško v ič 65 5426 KKK) 41. Zop( Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral, Kans. et: Martin Ramnta 65 7425 1000 42. "estopi 93 Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y. I k društvu sv. Janeza Krstuika, štv. 37.: Mihael Šu-17251 1000 20. idirani: Ivan Stojan 95 15820 1000 17. — Elizabe- ta Verbie 75 7972 38. Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejet : Alojz Kordiš 94 16040 1000 19. Suspendirani: Marko Hobolič 85 14780 1000 26. — Hobolič 78 17512 1000 36. — Anton Ostrež 83 17070 k Mežnar 85 15794 1000 27. John 1000 30. F -istopil Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa. August Stipetič 86 17790 1000 28. Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn. Zopet sprejet: Anton G«enik 8 13729 1000 26. Suspendirau: Jos. Kukie 96 17168 1000 17. Črtali: Radttič John 76 13029 1000 34. Sv. Florjana, štv. 64, So. Range, Mich. Suspendiran: Joku Cottf: 82 11380 500 27. P* 44. - Ana St. Jezusa Prijatelj Maleaib, štv. 68» Zopet sprejeti: Stjepan Leder 69 16561 1000 Lcder 84 16843 1000 27. Črtan: Mato Pališak 92 }4852 1000 19. Pristopil: Mike Bradica 74 17773 1000 40. Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va. Suspendiran: Mat. Likar 86 4606 1000 20. Sv. Janeca Krstnika, štv. 71, CollinwoodU O. _ . _ . Suspendirani: Vincenc Funtek 82 13651 500 28. - Frank !fCan\0na ->e mala \ Pes" Praktično dekle. Pekavec 71 15312 1000 41. — Sv. Jožefa, štv. 76., Oregon City, Oregon. Prememba. zavarovalnine: Filip Mislej 88 16991 1000 25. Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Fa. Suspendirani: Josip Galobokar 81 7794 1000 26. — nej Pečar 85 14835 lOOO 26. Jer- Sv. Alojzija, štv. 78, Salida, Golo. Suspendirani: John Adlak 79 14770 1000 32. — Franjo Parhun 85 16653 1000 28. — John Znidaršič 79 11698 1000 34. — Louis Tekauc 93 19552 1000 20. Pristopili: Miha Mudrovčič 78 17774 1000 36. — Kate Mudrovčič 87 17775 1000 27. Sv. Barbare, štv 79, HeUwood, Pa. Zopet sprejet: Frank Kastelc 93 15218 1000 19. Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, 111. Suspendiran: Frank Prijatelj 92 154*21 1000 19. Sv. Janeza Krstnika, štv. 82, Sheboygan, Wis. Suspendiran T Sieve Zevoder 74 16428 500 39. Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo. Zopet sprejet: Florijan Kufar 88 16657 1000 25. Suspendirani: Ana Marcelja 94 15492 1000 18. — Mile MaJjovee 84 17537 1000 2i). Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. Prestopil k društvu sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.: Anton Snoj 95 17465 1000 19. Sv. Jožefa, štv. 86, Midvall, Utah. Zopet sprejeti: Mane Penovieh 71 11745 1000 38. — Ana Penovich 72 11749 1000 39. Sv. Mihaela, Štv. 88, Roundup, Mon. Suspendirani: Filip Svab 76 6237 1000 31. — Danica Svab 87 12778 500 23. Sv. Vitezi Mihaela, štv. 92, Rockdale, HI. Pristopili: Frank Potočnik 86 17796 1000 28. — Josip Smeraje 90 17797 500 24. Zopet sprejet: Janez Kukelj S2 14938 1000 30. Sv. Soka, štv. 94, Wankegan, HI. • Pristopili: Frank Gerjol 85 17791 1000 28. Zopet sprejet: Frank Osenk 94 17191 1000 20. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Bun, Pa. Pristopil: Leo Kostnik 89 17792 1000 25 Feliksa, štv. 101, Walsenburg, Colo. Zopet sprejet: Simon Guvo 82 13799 1000 28. Sv. Marije Vnabovaete, štv. 103, Collinwood, O. Suspendirana: Frančiška Vrbančič 75 15229 1000 36. Jugoslovan, štv. 104, Chicago, HI. Zopet sprejeti: John Peloza 83 15247 500 25. — Simon Peloza 96 17436 500 18. Suspendirani: Frank Lukašič 81 14291 500 30. — Mat. Matičie 85 14286 500 26. — Anton Peloza 84 14295 500 27.— Anton Krviu SO 14S38 500 31. — Frank Vrečko 77 14965 500 35. — Joso Blish 66 7049 500 41. — Neža Ben-čan 83 10932 500 26. — Eva Vrečko 75 14966 500 37. — Marv Nedic 79 5872 500 28. — Olga Krvin 83 17386 5C0 31. — Frančiška Peloza 91 17725 500 23. — Anton Benean 86 16015 1000 23. — John Saško 96 17475 500 18. — Alois Sardač 76 14298 1000 35. — Josip Medic 81 63031 1000 25. — F any Sardač 88 144900 1000 23. Sv. Martina, štv. 105, Butte, Mont. Suspendiran: Jolm Vertin 79 14738 1000 32. Sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va. Pristopili: Joku Mramor 75 17793 500 39. — Anton Žig-mau 90 17794 1000 24. Suspendirani: Louis Gruden 79 15964 1000 34. — Frank Štefančič 75 16475 1000 35. Sv. Antona, štv. 108, Yoongstown, O. Suspendirani: John Plalitar 86 17636 500 28. — Anton Mi-koliČ 93 15616 500 19. Sv. Marije Trsatske, štv. 100, Keewatin, Minn. Suspendirani: Josip Rebrovič 86 16787 1000 27. — Peter Ruma nič 74 15149 1000 38. Sv. Frančiška, štv. 110, McKinley, Minn. Suspendiran: Tom Vučinovič 80 15751 1000 31. ka, bila tudi otopljena v globoko premišljevanje. Njene misli so •se okretale okoli raznih njenih oboževalcev, kateri bi v praktič-nemo žiru prišli v pošte v kofc snubci. ''Tega človeka poznani šele en teden' je o d vrnila z nanjnedolžnejšim obrazom sveta, "hotela sem samo vedeti, če morda slučajno po-Valovi so se zaganjali protinekega Rogersa, ki tam ži-obrežju, kjer je stal mlad par- V1, . ček. Mr. Parker je rekel svoji' ne morda Artur Roger- spremljevalki, da valovi hite k sa- zemlji radi tega, da bi se eiml Da> seveda", je živo odgovo- bolj približali njenim malim no- !lla> "kaj ne> da J*e ljubeznjiv človek?" "Sta li intimna prijatelja?" je vprašal Parker v dvomu ''0 ne", mu je zagotavljala, "mi poznamo njegovo rodbino, vsi so zelo ponosni nanj, ker je tako lepo napredoval; pravijo, ku s špico svojega elegantnega solnenika. "Ne govorite tako neumno", mu je odvrnila ne sluteč, da ga je stal ta poklon celih pet minut napornega premišljevanja. •Med tem, ko se je on s tem u- da zasluži 5000 dolarjev." kvarjal, da bi si iamriMalil kak drug I 4'To je res", reee Mr. Parker, duhovit poklon, je mlada dama, lansko leto smo mu zvišali plačo, katere stariši so stanovali v O11 dela pod mojim nadzorstvom, skromni hiši v vzhodu New Yor- zato vem tako natanko." "O", je všlo mladi danil, kateri je skoro zastalo dihanje. 'Naravno, da Vam se ne zdi mnogo 5000 dolarjev', je smeje pripomnil in takoj zopet postala mirna. "Pred nekaj leti sem bil seveda zadovoljen s tako svoto", je si je mislila z ozirom na razkladal Mr. Parker, "sedaj pa ievalea "in naffnvnril mo zastir/im Hrolri.ot " spremljevalca, "in nagovoril me je kar na ulici, kar ni posebno pravilno. In tudi tega se ne bi zaslužim dvakrat toliko." Merila ga je s začudenimi po gledi, in opazila, da bi ne bil ta- upal storiti, ee ne bi bila pustila ( ko napačen mož. Kako se je pač Sv. Jurja, štv. Ill, LeadwiUe, Colo. Pristopila: Frančiška Staleer 84 17792 500 31 Slovenec, štv. 114, Hy, Minn. Pristopili: Josip Krall 92 17776 1000 22. — Matt. Kapsh jr. 98 17777 1000 16. — Anie Majerle 92 17778 500 22. — Ivana Som rock 87 17779 1000 27, 91 Sv. Pavla, štv. 116, Delmopt, Pa. Pristopili: Jožef Fatur 96 17770 500 18. 17771 500 23. Andrej Slabe OPOMBA: Poleg članovega imena navedene atevilke znaeijo: Prva leto rojstva, druga certifi,l%atno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. časa t. BROZIC3, tajnik. V lekarni. Dama: — Ali imate kak par-fumiran prašek za stenice T I#4£k>valee klobas pomočniku, ki ieU stopiti v ate^bo: -=■ Na ne ^f veliko. SSoift mm*e biti, po«Uezljivin Dober poklic. — Povejte mi, kaj je vas poklic! — PokMcf... Tega ne razumem ... — No, i>ovejte, kaj »tet —r Jaz sem ponos svojih stari- nalašč pasti knjigo pred njego vhn nosom; vendar se mi zdi, da je dobrodušen človek in pa prav grozno zaljubljen vame." Mr. Parker, kateremu prvi neuspeh ni vzel poguma, si je ubijal glavo, kako lii mogel pohvaliti njeno lepoto in njeno popolnost, ter iskal primere zato v naravi. Zrl je proti nebu, da bi našel kak nežen oblaček ali pa kako svetlo zvezdico, s katero bi mogel primerjati svojo ljubljenko brez škode za njeno lepoto. Miss Hatty Harbottle, tako je bilo ime mladenki, je nadalje razmišljala o mogočih snublih. Tuje bil mladi Rogers — ki bi tudi lahko prišel v poštev za ženitev — ki ji je dal poljub v tennis-klubu tisti dan, ko je odpotovala, a gotovo si ni pri tem nič resnega mislil. Bil je pač laskač in ljudje, ki radi nosijo svetlobarv-ne nogavice, so vedno taki, toda imel je nekaj posebno ljubeznivega na sebi. Vsa dekleta v klubu so se ozirala po njem, zato se ni za čuditi, da je tako domišljav. Ima pa 5000 dolarjev plače in uradniki kakor on, ne izgube tako lahko službe in poleg tega imajo še pravico do penzije. S tako plačo bi se že dalo živeti in še precej udobno. Dalje bi se ne smelo pozabitli na Bertrama, si je mislila nadalje ; ta bi bil tretji — ki bi prišel v poštev. Že od prvega dne ji je dvoril. Pred kratkem jo je vprašal, če zahaja rada v gledališče, in če ne bi slučajiio njegov oče prišel ravno v tistem trenutku v pisarno, bog ve, kako bi se stvar razvila. V romanih navadno končajo taka ljubkovanja jako lepo, morda bi se tudf tedaj — bil je tudi čisto drugačen, kot drugi mladi ljudje v klubu. Nosil je lepe črne brkice in imel krasne bele zobe, in po očetovi smrti bo silno bogat. Ali se pa more resno kosati z njegovimi elegantnimi znankami? Lepa bi že bila, toda drugače — no, če se pa hoče samo zabavati žnjo — zato bi se lepo zahvalila. Seveda, lepo bi bilo na vsak način, lepo bogato življenje. Pa nikake gotovosti... Ne bi ji kazalo riskirati; bolje in bolj gotovo bi blilo 5000 dolarjev Artura Rogersa! Tihi vzdihi so jo prekinili v njpnem prevdarjanju. Obrnila je svoj pogled na od ljubezni koprnečega mladeniča ob njeni strani, kateri v tem trenutku ni videl drugega svet kot njo. "Moje življenje se je začelo šele z dnem, ko sem Vas spoznal", je začel zopet pogovor. "Taval sem v te-moti, dokler se mi niste pokazali kot svetla zvezda in posvetili mojo pot. Da", je ponovil, sam seboj zadovoljen s svojo primero', "Vi ste mi kot svetleča zvezda na večernem nebu, tako čista in lepa." ; Njen razum ji je velel, da ga poplača z nasmehljajem. Res je bil čez ušesa zaljubljen vanjo, pa tudi zelo aboten. Skoro bi ga za niČevala. če ga primerja z Ro-gersom, kateri se od nobene ne da tako omrežiti. S 5000 dolarjev mu tega tudi ni treba, vzbujal ji je zares spoštovanje ta Rogers, Parker gotovo ne zasluži tako visoke svote, toda rada bi zvedela za gotovo, zato ga je naravnost vprašala: "Ali Vam je poznano mesto Plymouth?" "Da", ji odgovori, -"poprej ,sjtm nekaj časa stanoval tam — toda pnatimo to, sedaj sem v raja". »» še bolj zanimiv, kot drugi možje, ki jih je poznala. "Na ta način pa imate lahko prav prijetno življenje", pravi na to. "O, Miss Harbottle — Hatv!" je vzkliknil s liripavim glasom, "ali bi mogli ga z menoj delitif Bi li Vam zadoščevala moja plača!" Ona se je obrnila v stran in še-petaje odgovorila: "Jaz pravnic ne vem. koliko se potrebuje za življenje." "Ali hočeš poskusiti, natty, ee boš mogla živeti z menoj in mojimi dohodki?" Pozabljene so bile na mah svetlobarvane nogavice Rogersa, ki jir bil sedaj tako daleč od nje. Za trenotek se je spomnila romantičnih brk in krasnega zobovja Bertrama, potem pa se je nagnila na Mr. Parker-jevo rame in zašepetala: "Da". "In če pomislim, da je bil samo slučaj, "je pozneje rekel srečni ženin. "Ko bi Ti ne zdrknila knjiga iz rok, bi se nikdar morda ne spoznala." "Da, bil je srečen slučaj", je mogla .tako zmotiti Saj je bil potrdila Miss lla^bottle. Za smeh in kratek čas. 3E PREDOLGO JE MORAL ČAKATI. Gospod kuharici, kateri je že pred eno uro naročil pečenko: — Ali niste vi ona, kateri sem pred časom rekel, da mi prinese pečenko. — Da, jaz sem. ( •— Zdi se mi, da ste se nekoli ko postarali. POZNA GA. — Zdi se mi, da priluija sedaj tvoj ženin. — Ne vidim tako dobro. Ali nese kaj v roki? — Nič. — Potem pa ni pravi. PO LETI. — V katero kopališče greš letošnje poletje? — K svojemu stricu. — On ne stanuje daleč od tukaj. Pjggpjbogi sel jamo po denar. CIAS NARODA. 15. OKTOBRA, Glasovi o junaštvu slovenskih vojakov. Oraiki (HI.) armad ni kor. N.*k častnik, ki se je udeležil s svojo eeto velike bitke pri Lvovu. je pisal svojemu zuaiicu z due 9. septembra sledeče: (M včeraj naprej divja v prostoru pri Lvovu zopet velika bitka. Tpam. da se bo ta borba končala za nas ugodno. Nasi vojaki že v prvi bitki naskočili sovražnika kot "vragi". Ni nam bilo mofroee jih obdržati nazaj. Na-Ai fantje niso prej odnehali, dokler niso sovražnika, ki so ga imeli pred seboj, potolkli. Posebno junaško »e je bil naš graški (lil.) kor. Slava mu! Sedaj stoji nas junaški zbor zopet svež v no- vem boju. Celjski pešpolk štev. 87. Kakor sporoča "Slovenskemu Narodu" častnik, ki se je vrnil ranjen z bojišča, si je spodiije-htajerski slovenski polk štev. 87 stekel na bojišču posebno slavo. Posebno sijajno so se držali naši spodnještajenski fantje v bitki pri Kava Iiuski liti. i« 27. avgusta. Zborni poveljnik je ta polk ponovno pohvalil. Mnogi "sedeiu-inosemdesetniki" so si zaslužili z junaškimi čini kolajne. Poročila, da je imel 87. polk ogromne izgube. so znatno pretirana. Graški pešpolk št. 27. Neki Vojak 27. pešpolka pripoveduje. s kako strahovitim junaštvom so se borili vojaki 27. pešpolka v Galiciji zoper številnejšega sovražnika. Bilo je dne 26. avgusta, ko je napočila jutranja zora. Naš oddelek je lepo tiho prodiral proti sovražni postojanki. Sli smo naprej v. našimi malimi konjički. Kar koprneli smo po sovražniku. Vsled napornih maršov v zadnjih dncli in vsled hude žeje smo imeli le samo eno željo: Naprej! Žejo smo si gasili navadno ponoči, ker se nam je podnevu studila voda, katero smo zajemali iz mlakuž. Sleherni vojak je čutil potrebo, da se mora sovražnika prav kiualu napasti. Mi sprednji smo pokrili naše majhne topove z zelenim vejevjem, tla jih sovražnik ne opazi. Noč je bila tako mrzla, da smo morali hitro korakati, da si ogrejemo otrpnele ude. V našo naj-večjo nevoljo je pa prišlo povelje "Stoj!" Takoj smo se postavili za nek zavarovan kraj in smo čakali. Iz daljave smo slišali votlo gromenje topov, vmes pa pokanje pušk in žvižganje svinčenk. Bitka se je začela. In zopet smo korakali dalje. Iz neke višine smo zagledali sovražnika. V tesno sklenjenih skupinah smo prodirali dalje. Kljub precejšnji daljavi smo že razločno slišali glasove iz trobent. Sovražnika, ki se nam je bližal, so obdajale goste megle prahu. S svojim silnim navalom so nas nameravali pomandrati. Krogle so neprestano frčale, granate pokale, ki so se razletele. Namerili smo puške na prodirajo-čega sovražnika. Kljub temu, da sem grozno vznevoljen, moram povdarjati, da so krogle iz ruskih topov bile izvrstno usmerjene. Razdaljo med nami in Rusi so že mnogo poprej označili ovaduhi sovražniku. Naših vojakov ji» bilo zraven še mnogo manj. Toda vst rajati moramo! Šrapneli in granate so nam napravile veliko izgub. Kos šrap-nela je zadel mojega tovariša v trebuh, bil je pri priči mrtev. Kmalu nato je odtrgala granata našemu naredniku zgornji del glave. Obdaja nas prah smodnika. Zadoneli so klici: "Hnra!" Vsled neprestanega streljanja so izostale eevi pušk vroče. Ali smo streljali neumorno dalje, čeprav nas je bilo vedno manj. liureti ali zmagati, to je bilo naše geslo. Toda v trenotku. ko sem hotel zopet seči v torbieo po patrone. me je zaskelelo ua hrbtu, pred očmi se mi je »temnilo in padel win na skrinjo za strelivo. Šele 2 dni pozneje sem se prebudil v bolnišnici. Šrapnel mi je raztrgal levo pleče, k sreči samo meso. Naši vojaki so spodili sovražnika, ki je imel veliko izgub. V tem boju - sera prejel krst s sviurenkami. Slovansko jnnaštvo brez primere. Častnik nekega lovskega bataljona, ki se je udeležil zadnje diii meseca avgusta bojev v iztočni Galiciji in je bil tam ranjen, pripoveduje : Nas bataljon je bil razpostavljen v neki manjši vasi in je imel skupno z oddelki 3 infanterijskih ruske čete. Jaz sem dobil povelje, da moram s svojo četo. ki je štela 90 mož. prodreti do nekega gozdnega roba in od tam opazovati prehod ruskih kozaških čet, katere so naše kavalerijske patrulje naznanile. Mi smo ležali dobro zavarovani v gozdu, ki je iz bližnjega. nam nasproti ležečega gozda prijahal kozak, se oprezno o-zrl na vse strani, potem pa v skoku dirjal na prosto polje, ki je ležalo med našim in nasprotnim gozdom. Kozak je potem mirno obstal pod nekim, drevesom v naši bližini. Prvemu kozaki so kmalu nato sledili še drugi. Ko ta kozaška predstraža ni opazila nič sumljivega, je v manjših presledkih prijahal še kozaški oddelek kakih 30 mož. Z veliko težavo sem zadrževal svoje moštvo, da ni začelo streljati na kozake. Držati sem se moral strogo danega povelja, da ne izdam z nepremišljenim streljanjem prodiranja našit čet ter obenem tudi izsledim, v kateri smeri se ho vršilo prodiranje ruskih oddelkov. Čez nekaj časa se je kozaška patrulja odstranila. Jaz sem takoj poslal našemu bataljonu poročilo o tem, kar sem opazil. Po tem dogodku nam ni bilo več dolgo čakati iii žy smo prišli v boj z mnogo močnejšo sovražno četo. A sovražnik je bil napram naiu močnejši samo po številu. Junaštvu naših čet se je do dobra posrečilo zadržati sovražnika in mu prizadjati velike izgube. Naši vojaki se niti za treuotek niso str:»šili smrtonosnih krogel, ki so frčale mimo naših glav. S skoro-da neprimernim junaštvom so šli naši fantje in možje, večinoma Slovene i, proti sovražniku. Kljub vsem velikim naporom, katere so že pred bitko prestali, ne oziraje so na naporno hojo in veliko vročino ter vse neprilike, katere smo prestali v«, težavnem, blatuo-pešče-nem ozemlju, so naši vrli slovenski vojaki vedno naska kovali sovražnika z veliko prožnostjo in srditostjo. Mnogi kozaki imajo na konjih pritrjene male topovčke; prijaše skupina kozakov in vrti na konjih te topovčke, ki učinkujejo kakor strojne puške. Iz dnevnika slovenskega vojaka. V bolnišnici II. državne gimnazije v Ljubljani se nahaja rezervist Jožef Horvat, 27. domobranskega polka, doma iz Kamenvrlia pri Zagradcu, ki je na bojišču popolnoma izgubil glas. Ilrvat je natanko popisal svoje doživljaje v vojni. Iz njegovega dnevnika prinašamo sledeče zanimivosti: "V ogenj smo prišli dne 26. av-gusta. Ob uri zjutraj so pričeli leteti na nas ruski šrapneli. Mi se pa nismo prav nič ustrašili, am-pak^se še celo šalili. Svojemu tovarišu sem rekel: "Poglej, kako Rusi spuščajo čebele na nas!" Ob ■J. uri popoldne smo se toliko približali sovražniku, da smo pričeli streljati iz pušk. Jaz sem bil dobro skrit. Izstrelil sem okoli 100 patrouov. Naenkrat pa pade en meter pred menoj granata, eksplodira, utrga vso zemljo, ki me je krila, in me vrže kake tri metre nazaj, l^ežal sem nekaj časa nezavesten. Ko snu prišel zopet k zavesti, nisem mogel več govoriti. Oošli sanitetni oddelek meje peljal do obvezovališča, kjer so me umili po obrazu; bil sem poln prsti. Ko sem se pokrepčal. so mi rekli, naj grem do prve bolnišni-ee. Vzel sem svojo puško in šel I K) cesti. Kmalu setn jo pa zavil čez nek hrib in skozi gozd. Naenkrat zagledam v daljavi štiri ruske kozake, ki so dirjali proti meni. Hitro dvignem puško v zrak in jo vržem proč. Kozaki so nato jezdili korakoma. Ko pridejo v bližino 300 korakov, hitro pograbim za puško, pokleknem in začnem streljati nanje. Dva ko-i.aka sta padla, tretjemu sem pa s strelom izpodbil konja, četrti je pa pobegnil v gozd. Tudi jaz sem nato hitro odšel naprej. Posrečilo se iui je priti brez nesreče v vojno bolnišnico." Svoje precej obširne zapiske konča Horvat s temi-li besedami: "Hudo je bilo. pa le prijetno. Vojak mora vse vzeti za dobro. Avstrija mora zmagati!" Slcvenci v drugi lvovski bitki Vojni poročevalec Ijubljanske-skega "Slovenca" je z bojišča brzojavil 13. septembra: V veliki bitki pri Lvovu so se naše čete, med temi tudi naš tretji kor, po 3tedenskih neprestanih bojih bojevale s neprimerno požrtvovalnostjo. Vojni poročevalci^Ju^o bili navzoči pri bojih, hvale o naših rojakih. polni Trobenta... Neki ranjeni oficir pripoveduje sledeče: Bili smo v bitki pri No-wosieliei in smo jurišali. Vojaki so marširali, kakor bi tekli za stavo. Poleg mene je tekel trobentač. Okrog naših ušes so švigale krogle, kakor bi se uiušiee igrale v solnčni luči. Pogledal sem na trobentača in videl, kako je z napetimi liei poskušal tro-bentati. Naenkrat je vzel trobento iz ust. pogledal vanjo, jo na vso moč stresel in vnovič skušal trobentati. a zaman. Hiteli smo naprej. Trobentač je rekel: "Gospod poročnik, trobenta noče peti.*' Hiteli srno dalje. Trobentač je s trobento udaril ob koleno, jo tolkel s pestjo in joka je ponovil: "Gospod poročnik, trobenta noče peti." Postavil jo je zopet na ustna, tedaj sem slišal, da je zadnjikrat liripavo zapela... Trobentačev obraz je bil bled, pogled je ugašal, na suknji je bila kri. "Tvoja pljuča so prestrelje-ua. . . " sem mu hotel reči, a v tem trenotku je že obležal na zemlji. Če je umrl, ne bo nikdar izvedel, zakaj je njegova trobenta izgubila ^glas. Pcgreb na bojišču. "Slovenski Gospodar" je dobil z bojišča naslednjo notico slovenskega »'ojaka : Po nekem boju smo pokopavali mrliče. Vsem, ki so padli, smo vzeli izkaznice in vrednostne stvari, ki jih je spravil nek zdravstveni častnik. Medtem so se kopali grobovi 5 metrov v kvadratu. Prijatelj in sovražnik, smrt vse zravna, spita drug poleg drugega ; ena plast mrliče v. ena plast apna. Vsak grob dobi Številko, da se tudi v poznejših časih ve. kdo počiva v njem. Ko se položi zadnja plast, stopi k grobu vojni kil rat. Resne besede govori in nato blagoslovi vse, ki tu počivajo. V paradi stoji poleg groba stotnija. Nobene salve se ne ustreli, ker bi izdalo našo postojanko. samo povelje: "Glejte ua desno! K molitvi!" in prst st meče na mrtve junake... Nova vpoklicanja. Z Dunaja z dne 12. septembra poročajo: Za vsakočasna potrebna nadomestila v vojni se nahajajoče armade je za bližnjo bodočnost bogato preskrbljeno. Vsekakor pa je dolžnost vojaške uprave, da poskrbi tudi za nadaljna, če treba, čez to mero segajoča nadomestila. ki bi se izkazala morda kot potrebna tekom dogodkov. V to svrho bodo vpoklicani v bližnji bodočnosti k črnovojniške-mu izvežbanju Leta 1894. rojeni, dalje v letih 1892. in 1893. rojeni črnovojni obvezanei, slednji, v kolikor je bila sklenjena glede njih pri naboru v letu 1014. vrnitev (Zriickstellung), in niso bili torej niti potrjeni, niti izpoznani kot nezmožni za orožje (waffen-unfaliig). Oni, ki bodo spoznani pri tem kot sposobni, bodo potem v doglednem času na podlagi čr-novojniškega zakona poklicani v službo z orožjem. ljubezni in flirtu. "Folies Berge-res", "Marigny". "OIvniipa" in vsi ti prostori veselega Pariza so zaprti. Bojna l»aJklja je zatemni-la pariške ulice; skromno svetijo tam po ulicah navadne svetilke, ki so se tfleer v povodnji luči kar poizgubile. Večernega Pariza hi nihče več r.e spoznal! Ob osmih zvečer se tu zapirajo kavarne, vsi stoli se denejo na mize in ?ostje morajo hočeš nočeš zapustiti kavarne. Tuintam gre pono-•i po pariški uravila Parizu dobro tlelo — da ,'a je takoj oprostila apačev: Bra- lili so se. toda vse jim nt nič po-narptlo. Niti jok in *tuk n^iho-/ili Jeanettek 'in M i mi nista Jiič >omagala. Tlejo. Brez vseh oroeesov so postopali hitro z apa-•i in tako so jih spravili iz Pariza. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko j kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od' F. AD. RICHTER & CO., 74-SO Waakwgtoa St., New York, N. Y. POZOR! Za Mrs. FRANČIŠKO &PE EAR, P. O. Box 144, Iron Mount. Minn., smo prejeli iz starega kra ja neko pošiljatev; naj nam bla »ovoli naznaniti pravilni naslov, ker pismo nam je bilo vrnjeno 7 dostavkom: "nepoznana". Frank Sakser, 32 Cortlandt St., New York City Pouk v angleščini. Rojakom naznanjamo da smo sklenili zopet poučevali anr|eiči- o potom dopiaovarja. Od leta I«*** rlo 1912 amo imeli n»d 450 rojakov, i ki «o ae učili anjrieiko potom na>e metode. Učite * iz posebnih tiskanih z»exkov. Pojasnila zastonj. 1'i.Ute ŠK DANES na: Slovenska Korespondenca* Šola 5119 St CUir Ave., C!e»«W, 0 Tri lipe. Na gori tri lipe so stale, Oj. lepo dišeče, ravne, Tako so zvečer šepetale: "Več tukaj ne bomo same.' Mladeniči trije so zapeli Oj tam pod zeleno goro: "Bodimo nocoj še veseli. Saj jutri" ne bo več tako!" Napočilo jutro je tretje, Možje so prišli na goro, Posekali lipe — zavetje Gradili iz njih za vojsko. Zvečer pa na gori kopali Vojaki tam grobe so tri, Tovar še tri vanje so djali, Ležali ki tam so bledi. Vojna in pariški ap&či (fakini). Dopisivk holandskega "Tele-graplia" slika v dopisu življenje v Parizu in izpremembe. ki jih je povzročila vojna v Parizu. — Piše: "... Večer v Parizu T Žalosten, žalosten. Solze žalosti mi povzroča v očeh spomin na čarobni. prekrasni večer v Parizu, tem "Ville Lumiere", ,ko so tisoči in tisoči svetilk razsvetljevale njegove ulice kakor v pripovedki. Z žalostjo se spominjam krasnega žarenja svetlobnih reklam, ki je tako zelo krasilo zvečer boulevarde. To vse je zdaj minolo. Vsi kraji razsveljevanja na velikih boulevardih in drugje so zaprta. Nihče več a« poje o - 80 akrov: od teh 15 a. obdelanih, esta lo lepa šuma in paSnik. Lepa hiša 18x24, hlev 18x44 2 konja, 4 krave, 1 telica, -prašiča in 25 kokoši. Mašinerijs, vozovi in orodje. 40 klafter drv napravljenih in zloženih. Vse skupaj za $3f ostanek na lahke obroke. To je samo ena ml obdelanih in deloma obdelanih farm, ki jih imam na prodaj. Pišite po cenik. Isto tako imam na prixlai veliko lepe in rodovitne zemlje v največji slov. farm. aaselbiai v Willardu ia okolici. Požurite se za to zemljo, ker povišanje cen za prihodnje leto je že napovedano. Po nadaljna pojasnila pridite ali pišite na: Leo Zakrajšek, 309 First Ave,. Milwaukee, Wis- NAZNANILO IN PRIP010 ČILO. Rojakom t državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naroč aino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotmdnik našega lista pod ime nom MIKE CEGARE. Mnogo slo venskih naselbin ga je 2e vabilo sedaj jih bo pa v resnici obiskaL Cenjenim rojakom ga torej naj toplejše priporočamo. Upravništvo Glas Nartda. > Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda* SKOZI iTQU MES10X. "Glas Naroda" izhaja ▼ šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važne je vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in 'mive povesti. ▼m osobjs Usta jo Rad bi zvedel za svojega prijate-J lja LOVRENCA KREČ. Doma je iz Podgorice, fara St. Jakob/ ob Savi. Če kdo izmed rojakov ve, kje se nahaja, ga prosim, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Zajic, 326 E. 6th St., New York City. (14-16—10) Kje se nahaja ANDREJ HREN, pndomače Hrenčkov iz Domžal na Gorenjskem? Cul sem. da se nahaja nekje v Clevelandu, O., kjer se slabo dela. Želim, da se mi javi. — Carl M idler, care of Widman, K. 1, Box 63, Avon, Stearns Co., Minn. (13-15—10) PROŠNJA, Podpisani, doma iz Dobernič na Dolenjskem, sedaj v Grove City, Pa., se obračam z milo prošnjo do rojakov, da bi mi pomagali v grozDi nesreči, ki me je zadela. Prosim vas za kak milodar, dragi rojaki, da bom mogel preživeti sebe, svojo ženo in šest nedoraslih otrok. Dne 12. septembra 1912 sem se ponesrečil v rovu št. 5 v Leesburgu, Pa., ter dobil kilo (pruh). Ose in dni pOzneje so me operirali, pa je ostalo vse brez uspeha. Videč, da ni nobenega upanja, da bi še kdaj ozdravil, so uie poslali v sirotišnico. Tam je bilo tako slabo, da mi ni bilo več za živeli. Po preteku šestih tednov so me poslali domov in od tistega časa se nahajam pri svoji družini. Dosedaj so me nekoliko podpirali ljudje drugih narodnosti, sedaj so se pa naveličali. Ravnatelj sirotišnice mi je zarental na neki farmi malo hišico. Pred kratkim so mi povedali, da mi poteče rent s 1. novembrom. Če ne bom mogel plačati, me bodo postavili na cesto. S čim naj pa plačam revež, ker že dve leti nimam niti za vsakdanji kruh? Kam naj grem v hudi zimi, sam bolan, z ženo in šestimi otroci? Nimamo ne hrane, ne obleke, ne obuvala. Vse, kar sem si bil prihranil ona leta, ko sem še delal, je pošlo. Ker ne morem hoditi in opravljati' nobenega dela, ponižno prosim rojake, da bi mi že vsaj toliko darovali, da bi imel za rent in da bi si kupil kravo, da bi imeli otroci mleko. Brez vaše pomoli, dragi rojaki, mi ni mogoče živeti. Vsak najmanjši dar mi bo dobrodošel, za vsak cent vam bo-dem srčno hvaležen. John Zupan, R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Pa. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na uredništvo Glas Naroda. Rojaka Zupana sva obiskala in potrjujeva, da so vsi podatki na prošnji resnični. Anton Valentin-eie, Box 14, Farrell, Pa.; Jan*Z Berglez. New Castle. Pa. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile sa nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pro. orugačijo, bodjmo pravočasno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank lakser. OGLAS. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in AVest Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIE, Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. ' Lansko rdeče vino po 40e gal., j staro rdeče vino po 4'>c galona, i lansko belo vino po 4-jc1 gal. in j najboljše staro belo vino po 50^ i gal. 1o 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo po-Potovalni zastopnik je g. kateri je pooblaščen pobirati >a-roenino za "Glas Naroda" ia iz- staje, davati pravoveljavna potrdila in M. Zugel. ga rojakom toplo priporočamo. Pošljite vsa pisma na: S spoštovanjem ! STEPHEN JACKSE, Upravništvo Glas Naroda. JBox 161. St. Helena, Cal. Redka prilika za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $00 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančne j a pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 1 u.i i" ta i . * i v 5 1 Ai iti Prave Lubasove HARMONIKE importirane iz Slovenjega Gradcaimam v zalogi in sicer: Model "H" trivrstna, dvakrat upl«5ena........ 5 <-r>."0 ,, "K" trivr.-tna, trikrat utflbšena ......... S 5*1.1)0 ,, "X" trivrstna, štirikrat uglašena........ S 65."0 ,, "U* štiri vrstna, dvakrat ugittšena........ .s (jO.00 ,, **M" štirivrstna, trikrat uglajena........ § < -"..•»•> "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......S SO.(K) Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena...... ^ 45.00 Kranjski model, trivrstna. trikrat uglašena......S 00.00 Kramski modei, stirivrstna, dvakrat uglašena.... S f«0.00 Kranjski mndH. «tirivr?tna, trikrat uglajena----^ 7:>.C0 HromatiCno uglašena harmonika................ 00 00 Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ 5.00 Za natančnejši popis harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak hran Pajk, CONEMAUGH, PA. Gotove krone v papirju lahko dobi pri nas vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in si- eer po sledeči ceni: 10 K $ 2,25 20 K $ 4.30 30 K $ 6.35 40 K $ 8.45 50 K $10.40 60 K $12.50 70 K ' $14.50 80 K $16.50 90 K $18.50 100 K $20.50 150 K ' $30.90 200 K $41.10 Te gotove krone pošljemo vsa komur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake, da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo ne sprojmo nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, Hew York City HARMONI vrnta lad«taj«aa popravljam po MgnlSJHl era&h, t dalo trpatno In zanesljivo. V popravo aan«-aljtvo rakdo potlja. kar aem te nad 1« let tukaj v tem poalu in aedaj i Jam .laatnam domu. V popravek nuna 1 EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTARe (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn', N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in da je potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, lei žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. zem. | BT/Ml Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo okusno. Izvršuje prerode ▼ drage jezike. Unijtko organizirana, PMelwost m drutveM pravih, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. 1017 S. GLAS NARODA, 15. OKTOBRA, 1914, 'iil; t ! VI u n M ■o m w w ^ » A, ^ ^ ^ ^ ^ Doli z orožjem! ZOODBA ŽIVLJENJA. Spisala Berta pL Snttner. — Zi priredil J. T. "Glas Naroda" tfTfVffffffTTfffftff;;^ J a A A A A A a a A A A 4 6 (Nadaljevanje). DRUGA KNJIGA. Mirovna doba. Štiri leta pozneje. — Moji »Ive sestri sta bili že sedemnajst oziroma osemnajst let stari, in je bil toraj že čas, ila se ju vpelje V d*'UŽlH>. Tudi jaz sem sklenila, da se zopet pokažem svetu. Čas je zacelil rano, o kateri sem mislila, tla »e bo nikdar začel jena. Iz obupi! je nastala žalost, iz žalosti otožuost, iz otožnosti brezbrižnost, iz brezbrižnosti vewelje. do življenja. Nekega jutra sem se zbudila z zavestjo, da se pravzaprav nahajam v položaju, za katerega me mora vsak zavidati. Triindvajset let sem bila stara, lepa, bogata, prosta, dobrega rodu. mati ljubkega dečka, članica ugledne rodbine. Človek, ki ima vse te stvari, se lahko veseli življenja. Na tisto svoje nesrečno zakonsko leto sem se vedno manj spominjala. Res sem bila v svojega lepega huzarja smrtno zaljubljena. res me je bil zelo osrečil, res sem bila strašno žalostna, ko so ga ubij i na bojišču... toda vse je prešlo... vse je minilo... Tako ga pa \endar nisem ljubila, da bi brez njega »e mogla živeti. Drug drugega sva oboževala kot dva strastna ljubimca, srce se pa nikdar ni popolnoma strnilo v srce, duh nikdar poj>oluoma v duha. t 'e bi me tako vroče ljubil kot mi je zatrjeval, bi ne šel prostovoljno v vojno... Njegov regiment mu je bil toraj dražji od mene. Kakor rečeno, zadnja *tiri leta so me precej izpremenila. Marsikaj seiu spoznala, o čemur se mi za časa |K>roke z Anioni niti sanjalo ni. Kako je vendar nastala ta izprememba? Zgodilo se je tako-le: Prvo leto po soprogovi smrti sem obupovala, in ta obup se je spremenil pozneje kakor sem že rekla, v žalost. Ta žalost je bila tako glol>oka. da mi je krvavelo srce. O družbi nisem hotela ničesar vedeii. Sklenila sem posvetiti vse življenje vzgoji svojega sina. Rudolf je postal središče mojega hrepenenja, upanja, ljubezni, bil je višek mojih želja. Ker sem ga hotela kolikor mogoče dobro vzgojiti, sem začela študirati vsakovrstne stvari. Z vso vnemo sem se zopet poprijela zgodovine. Ko seiu prebrala prva dva zvezka Thomas Buckle-jevega dela "History of Civilization", se mi je duševno obzorje nenavadno razširilo. Zdelo se mi je. da sem do takrat živela v temni gorski dolini, popolnoma odtujena od ostalega sveta. Ne rečem, da sera delo popolnoma razumela, (za to sem bila še nekoliko premlada), toda takoj sem spoznala, da je moja ozka domovina samo majhen del tistega dolgega in širokega sveta, o katerem nisem vedela ničesar. Spoznala sem. da se zgodovina ne razvija po volji kraljev iu cesarjev, ampak da je razvoj zgodovine odvisen od inteligence posameznega naroda. Čimbolj se poglabljamo nazaj v zgodovino, v čase barbarstva, tem pogostejše naletimo na vojne in druga na-sprotstva. Provinca proti provinci, mesto proti mestu, družina proti družini. Študije so me razvedrile, žalost je izginila, iu tako sem sklenila po zimi leta 18b:j sama vpeljati svoji dve sestri v družbo. Poklicala sem k sebi svojega nečaka in ga vprašala, če ve kaj. natančnejšega o baronu ^illingu. — Ali se Ti dopade? Lepo, lepo; on je še samec. Prav popolnoma prost pa tudi ni. Pravijo, da se neka princezinja zanima zanj in da se zato noče poročiti. Njegov polk je bil šele pred kratkim prestavljen sem. Mislim, da ne zahaja prav rad na plese in druge take zabave... Žnjim sem se seznanil v kazini, kjer igra vsak dan par ur šah ali pa bere časopise. — Ali si ga predstavil še kaki drugi dami T — Ne. samo Tebi. Pa nikar ne smeš misliti, da si toliko vplivala nanj. Prišel je k meni in me vprašal, če poznam grofico z imenom Dotzky. — Na vsak način moram govoriti žnjo — je rekel. — Da — sem iuu odvrnil — tam v kotu sedi; ona v modri obleki. — A, ona je? Prosim Vas predstavite me. — Nikar ne bodi neumen, Konrad. Jaz se ne zaljubim tako hitro. Tilling? Kakšno ime je to? Se nikdar ga nisem slišala. (Pride se). Izšla je lllaa klicat "VOJSKA VA li£ZAIi"i ▼■led TMctruuk« iclj« Marta grofica Dotzky, l>ogata mlada udova. Kot taka sem bila zapisana v imeniku "visoke družbe". Reči moram, da sem svojo ulogo izvrstno igrala. Veliko veselje je, če se človeku vse klauja, ga vse slavi in če je pri vsaki priliki odlikovali. Po štirih letih samote sem se vrgla v vrtinec življenja, sezna-la sem se z imenitnimi osebami in sem bila skoraj vsak dan pri kaki sijajni zabavi. Mene in moji dve sestri so imenovali "boginje z gore Ide*', Jaz sem bila «eveda kot "bogata, mlada udova" deležna še največje slave. Vedno 1k>1 j sem začela misliti na zopetno možitev in sem bila prav vesela, ker mi ni delala teta Marija tako dolgih pridig kakor prejšnja leta. Vsi moji znanci so na videz pozabili na mojega moža Arna. samo jaz sem ga imala š»* vedno v spominu. Cas je zacelil rano, njegove slike pa ni izbrisal. Človek lahko preneha žalovati, pozabiti pa tie more tako hitro. Svojemu sinu sem vedno pri|n>vedova-la o očetu. Vsak veeer je moral moliti zanj. S«»t»tri sta se izvrstno zabavali, no. v teui pogledu tudi jaz nisem Zaostajala za njima. Nt-pri-stano sem bila v možki družbi, okoli mene je kar mrgolelo častilcev, pa ni napravil name nobeden kakega posebnega utiša. Brezna, ki je bilo med menoj iu med njimi ni bilo mogoče preskočiti. — Med temi ljudmi — sem mislila sama pri sebi — si ne bom iskala moža. Pravzaprav se mi pa tudi nikamor ni mudilo, ker sem hotela užiti še nekoliko prostosti. Zalmvala sem se plesala, hodila v gledališče, pri tem pa nikakor nisem zanemarjala svojega otroka. $19.00 zastonj $19.00 U ou va« irtiaov to knjigo km |s sedaj staj. rojakom m fH ligo. Knjiga "Vojska aa Balkana" sestoji iz 13 pooameznih seiitkov, obsegaj očih skupaj na večjea* formata 192 strani Delo j« o-prtmljeno i 251 slikami, tikajo So so ">pisa balkanskih držav in najvaiaejiih spopadov med ao vražaiki. Setitkom je prideljen tndi večji slovanski semljevil balkanskih držav. — Ako kupite uro naravnost iz tvoml-ce, si prihranite najmanj $19.00, ker bi morali plačati vsakemu prodajalcu za Isto uro najmanj $25.00 dočim je naia posebna tvorniška cena za isto uro le lti.00. -Ako želite kupiti $25.00 vredno uro za $fi.OO, potem izrežite ta oglas ter nam dopoajjite z natančnim naslovom vred, nakar vam takoj pošljemo uro v krasni Skatlji na ogled popolnoma zastonj. Zagotavljamo vam. da oni. ki kupi od nas uro, prav ničesar ne riskira, ker ima pravico da si ogleda uro ter se sam prepriča, da je ura v resnici vredna $25, da je res pozlačena, s 14-karatnim zlatom, garantirana od tvonice za dvajset let. s svetovno znanim kolesjem. Nato plačate agentu $6.00 In par centov za ekspresne otroške. Ml popravljamo naSe ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali Jih pa Izmenjamo za druge. OPOMBA. Na zahtevo vam dopofiljemo nai veliki, ilustrirani cenik zastonj. NATIONAL COMMERCIAL CO., 90-92 W. Broadway, New York, N. Y., Dept. 60, — Dovoli, ljuba Marta — mi je rvkel ua nekem plesu nečak Konrad — tla ti predstavim nadporočnika barona Tillinga. Vokimala sem z glavo. Oni, ki ga je predstavil je odšel, predstavljeni je pa obstal molče pred menoj. Misleč, da želi plesati, sem vstala in mu hotela ponuditi roko. — Oprostite grofica — je rekel smeje — jaz ne pieseui. Ne znam |>lesati. — Toliko boljše — sem odvrnila iu zopet sedla. — Zato sem prosil, da bi me predstavili, ker Vam imam nekaj zelo važnega povedati. Začudeno sem ga pogledala. Baron je bil na videz zelo resen. Bil je star kakih Štirideset let, na sencih je imel že nekoliko sivih las — v splošnem pa zelo simpatičen in plemenite zunanjosti. Ce sem bila koinn predstavljena, sem vedno vprašala: — Ali še ni oženjen? Ali bi se poročila žnjim T V tem slučaju sem si odgovorila na oba vprašanja z: Ne! Nadalje sem tudi zatrdno sklenila, da nikdar več iie vzamem vojaka za moža. Hekla sem, tla naj sede, česar pa on ni hotel storiti. — Nočem Vas nadlegovati, grofica. Nekaj Vam imam povedati, toda to se nikakor ne more zgoditi na plesu. Preresna stvar je. Dovolite mi. da Vas obiščem doma. Mogoče imate kako prosto "uro, da bi mogel govoritti z Vami? — Obiske sprejemam ob nedeljah med drugo in četrto uro popoldan. i — Takrat Vas gotovo obišče toliko ljudi, da bi priti na vrsto. — To je zame lep poklon. — Poklonov sploh nikdar ne delam. Na sauiem moram govoriti iE Vami. — Zelo sem radovedna. Toraj* jutri med drugo in Četrto uro popoldne. Ce pridete, bova sama. je in odšel. „,i- : f NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi za vso draga v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michacl Cirar. San Francisco, CaL: Jskob Lovšin. Denver, Colo, r John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loni* Costello (The Bank Saloon). Walsenburg. Colo.; Ant. Saf-ieh in Frauk Blatnik. Indi&nopolis, Ind.; Alois Bad-man. Aurora, El.: Jernej B. Verbie, 6^5 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Ilribernik. Depue, 111.: Dsn. Bad o v in ae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, m.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. O grin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar- borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mnlbery, Kans tn okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Sbaltz in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolieo: B Kotzian. * So. Range, Mich, in okoHoo: M. L>. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Dnlnth, Minn.: Joseph Shara- ^on, Ely, Minn, tn okolieo: Ivan Gouže, M. L. Kapseh in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nash wank, Minn.: Geo Ma urin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Prank Gregor-ka. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. ne mogel Posamezno svezks jo dobiti p" lie, vseh 13 seiitkov skupaj p» stane s poitmimo vred $1.81. Naroča se prit Slovani« FablisMng 0a, « Cortlandt St.. New York Ottf PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa* okoliši naznanjamo, da jo Bridgeport, O. in okolloo: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okoUeo: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1735 E. 33. St. Yonngstown, O.: Ant. Kokelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teriek. Burdine, Fa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolieo: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farroll, Pa.: Anton Valentin čič. Franklin, Pa., in Golica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolloo: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Sehultz. Moon Run, Pa. in okoUeo: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bam bič in Z. Jakse. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerij. Steelton, Fa.: Anton M. Pa-pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Petcrnel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdala, Wash.: Jakob Romsak. Thomas, W. Va. ip okolica: Frank Koeijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John 8tamp-FeL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Star rich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalieh. ; Wyo.: Josip Motoh. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- u skih posestev vseh velesil Obsega 1 i raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13-3 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak ll lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- I bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg, površine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. m m Coi (Francoska parobrodzia družba.)! Direktna Črta do iHavref Pariza, Švice, Inomosta in LJubljani. Potoni paniki Mr. M. FAPIO, 118 Frederick St., Steelton, Pa., nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nai list *4 Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glas Naroda. s—a—A—«— ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. » m ♦ Po znižani ceni! H| Amerika in Amerikanci. i Spisal Rev.|J. Af. Trunk Je dobitijpo^tnine prosto zs $2.50. Knjiga Je vezana v platno In sa spoaun jako priBčna. Založnik je imel Teliko stroikov in m srna nikakor n Izplačala, zato je cena r»i£ana. da ne vsaj delocna Dokri-jejo veliki stroiki. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stmt, New York, N. Y. I I I * I A ROJAKI NAROCAJTB 8E NA^GLAJS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v SDR. DRŽAVAH. - —r—9—9—r-» _ i* »o timtm in n&JboU sn m mmIfcl P»iU» «■ ■■■IiibJ. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. K. B.On—. UM ■Hka, »UMI aoo. Anerika ia Amerikanci. . 9. Pnldishlnff je prevzela t zalogo rojakom is knjigo Bar. j. M. Tran OL Ni aal namen izreči i sta kako kritiko, pa£ pa izjavljamo, da jo to izvrstno delo, rega bi si moral nabaviti jak t Ameriki, bodisi poduk, bodisi kot darilo svojeem ia posameznikov, aa katerih bo ▼ atari domovini, kjer as gotovo sanimajo stiriži ali sorodniki deželo, t kateri biva kak Oaa družina. Knjigo krasi nebroj le marsikdo sapsril ali samega sebe, ali pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni Čudimo sa le, da ja povpraševanja pa knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, kar aa ni vprisorilo sanjo kričeče reklame, a katero aa spravi ▼ svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Poasb-no primerna ja knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno t platno vezani knjigi ja tLBO a poitatao mi Za isto aaao aa odpoOja knjigo i katerikoli naslov t c Mnovotcr .uliniTiiiil* IASAVOOE" vijaka sal rLAix«RA»r -LA pn4ncr laa^tiH *i£k7 , Ia Toaraine", <