Št. 97. V Gorici, dne 5. decembra 1899. Izhaja dvakrat na teden t Stlrlh izdanjih, in sicer: vsak torek in petek; zjutranje Izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ».Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izrecno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto . . ,.....gld. 6-— pol leta.........» 3-— četrt leta . '-'." .v.""?-; '.":•** 1-50 « - Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino, sprejema npravniStvo v Gosposki uljci Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSSek vsak clttn od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od !). do 12. ure. Na naročilu brez doposlsine naroČili no se ne oziramo. „PltIMOKEC"> izhaja,neodvisno od «Soče» trikra! mesečno in stane vse leto gld. 1*20. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakami Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici: — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). se nahaja v Gosposki u. Z urednikom je mogožfc. 12. dopoludne ter od SŽI in praznikih od 9.-ffio IS. ^op."1 se nahaja v Gosposki ulici SL- 9. ^ Dopisi naj se pošiljajo le uredniSl Naročnina, reklamacije in druge reči, m&&- ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošumio le upruvnigtvu. J J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredniško ne upravništvo. ___ ._ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase j« plučali iovo Gorica. „«orlška TIskarna" a. Gabršftek tiska in zalaga razen «Soče» m .Primorca* še »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! »Trgovsko olirtno flriStvo". IV. Naša organizacija in naš — kmet. (Dalje). Iz vsega tega, kar smo slišali doslej, mora slediti sklep: mi zanikamo pravico do obstanka vsaki zadružni trgovini za naše domače potrebe in zahtevamo prosto trgovino posamičnikov. Zanikamo pravico do obstanka vsakteremu k o n s u m n e m u društvu v naših krajih, niti pod krinko izgovora, da tu ali tam ni pravih trgovcev! Ali so pravi ali napačni trgovci, o tem ne bo nikdo presojal! Kjer pravih trgovcev ni, ne mine doigo, da nastanejo, saj boj za življenje sili na to! Neko izjemo in le za neke vrste trgovine v velikem obsegu bi utegnili opravičiti v — Gorici. Zato je mogoče opravičiti obstanek Krojaške zadruge; vsaj za nekaj let. Opravičiti bi se dala zadruga vseh slovenskih trgovcev te dežele za napravo velike zaloge kolonijalij v Gorici, s katero bi bila v zvezi zamenjevalna trgovina z deželnimi pridelki....... Da smo pa zavrgli pravico do obstanka vsem konsumnim in podobnim gospodarskim društvom, nas je vodilo še drugo važno inčelo, namreč: kaj je bolj nujno,ali vprašanje: kje in kako naj naš kmet kupuje - ali pa prodaja? kje naj novce trosi ali jih pridobiva? Menimo, da je za našega kmeta nujnejše vprašanje: kje bo dobival denar, da bo lahko kupoval, če tudi pri navadnem trgovcu! In naša trgovsko-obrtna organizacija bo obračala vso skrb na to, da bo naš kmet vse svoje pridelke bolje prodajal nego doslej. S tem mu bo v resnici kaj pomagano, s konsumnimi društvi pa pride le v nesrečo! Predno pa se pobliže seznanimo z načrti, katere ima naše Trgovsko in obrtno društo< v korist našega kmeta, naj ponatisnemo za uvod nekaj besed iz znamenitih člankov v »Soči« početkom leta 1898. i/ peresa zdravnika dr. Karola Peč-nika v Aleksandriji. Tam čitamo: Jaz obrnem vprašanje tako-le: Od česa živi naš kmet? Od tega, kar pridela? Ne. Od tega, kar proda. Tovarne, ki izdelajo a ne prodajo, imajo v manjšem razmerju slabo kampanio, v večjem pa pogin in likvidacijo. Čistimo pojme. Ustanavljati za kmete konsumne zadruge inprodajalnice,to se pravi: vso reč na glavo postavljati. Gospoda, kako pa bojo kmetje kupovali, dokler ne morejo MARCO VISCONTI Zgodovinski rc*man •515- Jtaltjanski napisal ZTommaso 6rossu (l)alje) Pognal je z besedo konja, ki je bil med tem začel počasneje stopati, in ga spodbodel z ostrogami. Na to je nadaljeval svoj pogovor sam s seboj: «Cesarpane morem razumeti, in kar bi me skoro zmotilo, je to, da ni še bolj* zdivjal, iti da je mogel prizanesli unemu vratolomnemu vetrnjaku, ki mu je prevzel priliznjeno deklinieo. Ko so mu pripravili že vse, in bi ga mogel z jedno samo besedo spraviti! — In vendar ne, in ga mora cel<3 on braniti, ter skočiti v oči tistemu, ki mu hoče skazati uslugo... O, Lodrisio ni tak<5 naiven, on ve bolje, kaj mu koristi. Rad bi se iznebil svojega bratranca, da bi- si prilastil med drugimi rečmi tudi njegovo grajščino Castelletto; toda izvršitev bi rad prepustil svojemu prijatelju. O, jaz «Gor. Tiskarna> A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. svojih pridelkov redno in vedno prodajati, od kod denar, če tudi znižana cena, pa vendar vedno denar, ki ga zahteva i konsumna prodajflnica? Tako se ne rešuje naše gospodarsko vprašanje, najprej mora glava v hlev, potem pride še le rep, in ne narobe. Ali drugače: najprej se mora reš't' vprašanje, kje in kako naj prodaja naš kmet, in potem pride še le drugo, veliko bolj postransko, kje in kako naj kupuje. Kmet ni tovarnični delavec, kojega delo se plačuje v denarju, kmečko delo plačuje zemlja v poljskih pridelkih, a to ni denar; morda je neko gotovejše stališče, polisa proti stradanju, a denar ni. Če hoče torej kmet, recimo, tudi v zadružni prodajalnici kaj kupiti, mora imeti denar, to je, mora svoje pridelke poprej prodati. Specifično slovensko gospodarsko vprašanje glede naše kmečke mase ima se torej na transakcijo naših zemeljskih pridelkov v denar koncentrovati. Kako in kje naj naš kmet prodaja svoje pridelke, to je in bodi glavna prva točka našega gospodarskega vprašanja. Vsaka druga stran je za zdaj potrata časa.' In pod naslovom Kako in kje naj prodaja naš kmet? piše od početka: To ostane naše glavno vprašanje. Ni izhoda, ako ne vzvišamo svojega obzorja, ako ne prekoračimo državne meje v svojih gospodarskih aspiracijah; naše blago, naši zemeljski pridelki so jih že davno prekoračili, gredo na tuje, v zamorje, le mi smo zgubili vsak sled za njimi, mi ne vemo, na koja pota jih vrže velika trgovina, mi ne vemo, koliko dobička si iz njih iztolčejo tujci, mi ne vemo, ali oni dobro ali slabo plačajo produccnta, našeg* kmeta, — skratka: Slovenci smo glede" svojih zemeljskih pridelkov zgubili vsako zvezo, torej tudi ves dobiček, kar se tiče mednarodnega prometa. Ne motimo se, naše ozemlje ostane, kar je. Da bi tudi bih vsi naši kmetje gojenci zemljedelnega vseučilišča, ne bi imeli moči, pridelke naše zemlje preinačiti niti znatno zboljšati ali pa dosti povišati. Mi ne moremo uvesti novih rastlin na svoje zemlje, mi ne moremo svetovati, naj sadijo naši kmetje kavo, drevesno volno (pavolo) i. t. d. Ako sploh moremo kaj pomagati kmetu, je to, da mu pokažemo, kaj naj prodaja, da si bo več pridobival z istim blagom nego do zdaj. Kaj nam storiti? Naj se ustanovi gospodarski odbor, ki bo mednarodno trgovino s pridelki slovenske zemlje zasledoval in proučeval.*) Sledimo pot vsake naše deske, *) In tu se jo ustanovil •/, našim Urustvom, v katerega pisarni se >>o izpohutvala tapreimenitna naloga! Fin. že raziimeiif zvijačo i, .. Pa uni tu, kaj Ima pioii tem«? Če se ga more znebiti, kaj Loče ?... O, ta človek je neumen, popolnoma neumen... Neče, da bi se mu las skrivil! — ne, Bog varuj! pa poroko vendarle zabraniti!... O seveda! le bodite brez skrbi! — Ko bosta zaljubljenca pripravljena, cla bi si podala roki, ledaj stopim jaz vmes, ter ju spravim narazen, kaj ne? Porečem jima: gospoda moja, stoj ta nekoliko bolj daleč drug od drugega, kajti moj gospodar neče tega!... O, Lodrisio je ves drugačen človek! Vedno naravnost naprej, brezobzirno, in gorje tistemu, ki mu pride na pot. Oh, on se bo smejal, ko mu povem o tej ljubezni. — In kar mene zadeva, že vem, kaj storim: njega bom slušal, in tako" naj se zgodi, kar hoče, se mi ne bo treba ničesar bati*. Med tem, ko je rosatski oskrbnik tako" premišljeval o svojem gospodarju, se je bil ta vlegel, a ni mogel zaspati. S svojo domišljijo je prehitel svojega služabnika, ki je jezdil v Milan, in je bil že tam v tem njemu toliko milem mestu. Dozdevalo se mu je, da je v na-mestnikovem dvorcu ter da se posvetuje z netjakom in z bratoma o bram- vsakega stebra, vsakega jabolka, živinčeta i. t. d., ki jo vzame do svoje defini-tivne prodaje v svetovni mednarodni tffeovini. Stvar je težka, ker leži težišče večinoma izven naše države; Dunaj nam torej nič ne more pomagati, če si sami ne pomagamo. Najboljša uradna trgovska poročila, kakor sem že v uvodu omenil, ne vredijo niti beliča za nas, ker se gre tu za indivi-duvelno narodno inicijativo, kateri moramo sami pogladiti pota. Na podlagi tega smera sem dal samo par praktičnih navo-dov glede" Egipta. So še drugi kraji, kjer bi se naše pojedino blago še boljše prodajalo. Egipet je le majhen del mogočnosti. Naj se zasleduje torej izvoz naših pridelkov! Gotovo pa je, da morejo biti to 4e kraji, ki imajo vsaj deloma različne zemeljske pridelke, kamor prevoznina ni previsoka in ki so zadosti bogati. Tak(5 piše dr. Peč ni k, ki v Egiptu živo zasleduje prekomorsko trgovino z izdelki in pridelki iz naših krajev. — Naše »Trgovsko in obrtno društvo« si je postavilo nalogo, katero nam narekuje dr. Pečnik, t. j. zasledovalo bo izvoz naših pridelkov in izdelkov, bodisi po Evropi ali v zamorje. S tem pripomore, da se povzdigne naša trgovina in da bo na tak način naš kmet vse bolje prodajal. Kjer ne bo mogoče doseči tega lepega smotra potom proste trgovine, bo treba snovati trgovska družbena podjetja ali izvozne zadruge, kakor bo bolje kazalo. Da ne ostanemo le pri splošnem načrtu, naj se dotaknemo tudi podrobnostij, da bodo čitatelji videli, da imamo jasno začrtan delokrog, kateri nam bo treba izvršiti. Preidimo torej na nekaj posebnih pridelkov, ki zahtevajo dobro urejene napredne t r g o v i n e, ako hočemo pomagati kmetu do blagostanja, z dostavkom, da: napredna trgovina bo zahtevala tudi vsporeden napredek in p o-vzdigo našega kmetijstva. Govoričenje o napredku kmetijstva, katero včasih slišimo in tudi čitamo v strankarskih spe-kulativnih listih, je le kmetu »pesek v oči«, kajti še sedanje pridelke mora naš kmet včasih prodajati po grdo nizkih cenah ali pa jih česio niti prodati ne more... 1. Maslo in sir. - Na Tolminskem in Bolškem imamo že okoli 30 mlekarskih zadrug, ki izdelujejo maslo in sir bolje nego poprej posamičniki. Nekatere zadruge so dosegle že velik napredek in izdelujejo izborno maslo in sir. Napredek v tem oziru bo čedalje večji v vseh zadrugah, za kar skrbe v to poklicani činitelji. Toda trgovina s temi mlekarskimi izdelki je šele v povojih; treba jo bo urediti, benih pripravah, ali pa da teka po ulicah in po trgih, ali da ogleduje zaloge in delalniee, stroje in orožje, ter da osrčuje meščane z besedo in dejanjem k obrambi ozidja. Toda za tistimi spremenljivimi podobami, ki so mu kazale razne kraje, predmete in osebe, je bila jedna stalna in nepremična. Med raznovrstnimi čutili, ki so se mu zaporedoma vzbujala v srcu, je bilo jedno, ki je vedno tičalo tam, globoko vkoreninjeno. To čutilo je bilo sedaj močneje, sedaj zopet šibkeje; včasi so ga za hip druga nagnjenja potiskala v ozadje, vendar se je pridružilo vsakemu drugemu ter je vsako drugo vodilo. To čutilo je bilo stanovitno v tisti zmešnjavi, rekli bi, kakor bas v godbi na orgijah. DVAJSETO POGLAVJE, Ko je bil Marko Visconti ves omamljen in vtrujen vsled dolgega dušnega napora, so e njegove skrbi izgubile v nemirnem spanju. Trije vojaki, in sicer dva Nemca in jed en Luccanec, oddeljeni od telesce straže, ki je imela svoj stan pri vhodu y dvorec, so stražili v prvi predsobi novega gospoda. Jeden teh Nemcev je bil izmed tistih, ki so bili organizovati, pa bodisi potom zasebne trgovine ali kake izvozne zadruge, o kateri je bilo v >Soči< že večkrat govorjenje. Doslej so bila brezvspešna vsa prizadevanja posamičnikov, da bi organizovali kupčijo z maslom in sirom. Treba bo to vprašanje proučevati! Najpoprej je potrebna statistika, koliko masla izdelajo vse zadruge tekom leta, in sicer ob vsakem letnem času posebe. Na podlagi take statistike bo mogoče poiskati trg, kjer bi ga najdraže plačevali, kajti vsi boljši liferantje v velikih mestih hočejo biti gotovi, da dobivajo pogojeno množiiio masla redno teden za tednom po zimi in po leti. Za danes naj ostane odprto vprašanje, kakd naj bi se organizovala ta trgovina, potom nove trgovske izvozne zadruge ali zveze sedanjih mlekarskih zadrug, aii morda v rokah zasebnikov. Eno je in ostane gotovo: to trgovino je treba urediti! Naše »Trgovsko in obrtno društvo« ne pusti te naloge izpred očij, % Kupčija z vinom. —Naša vina so premalo znana in cenjena v svetovni trgovini. Kolikor pa prihaja našega vina v širši promet, se zgodi'to pod p tu jim Imenom. V tej stroki naše trgovine se nam odpira še široko polje, toda vzporedno z napredkom vum nem kletarstvu. Le poglejmo daleč okrog sebe in vprašajmo se: Ali je med nami le ena u z o r n a klet po zahtevah sedanjega časa, ki bi bila sposobna za kupčijo z vinom v j večjem obsegu? Ni je! Toda take uzorne ; kleti so neizogibno potrebne, da se dvigne naše vinarstvo na višjo stopinjo in s to vred ; kupčija. Treba bo proučevati, kaj se da na-i rediti iz naših vin, da bodo sposobna za i najširši promet, tudi v steklenicah. (Dalma-; tinska vina kupujejo Francozje, izvažajo jih ; po morju v Marseille, in s Francoskega jih dobivamo zopet v naše kraje pod drugačnim ; imenom in za drag denar. Zakaj bi ne bilo j mogoče poskusiti z našimi vini, kaj se da | napraviti iz njih potom »umnega kletarstva«?!) j Le oglejmo si velike trgovine z vinom ,' po velikih mestih, kakd drago prodajajo ! steklenice drugače čisto navadnih vin, ki so dozorela za tako kupčijo šele potom »umnega j kletarstva.« Ako se dajo razna štajerska in i dolnjeavstrijska vina tako vsposobit« ?a širšo j kupčijo, da jih pijemo pc gld. 1*50 steklenico od 3/,litra cel6 v Gorici, tedaj je verjetno, da so tudi naša primorska vina sposobna za tako manipulacijo. Na to stran bo torej treba posvetiti velik del pozornosti, iskati vzgledov v kletarstvu v naprednih deželah, proučevati vinsko kupčijo po svetu ! in pridobiti sposobnih močij, ki bi vodile j naše kletarstvo in vinsko kupčijo. Vlada rada podpira taka prizadevanja, saj ima od leta došli iz Ceruglia, drugi pa je bil bolj postaren vojak luccanske mestne posadke, ki je prej že pod Castruceijevim poveljništvom služil. Tisti iz Ceruglia, ki je bolj čislal krčmarje nego kupce z oljem v deželi, ves vpehan, ker je celo jutro plenil po vaseh luccanske okolice, se je bil vsedel na en tistih dveh zi-dičev, katere so v tedanjih časih nare-jali v kotih pod oknom. OdloživŠi šlem na uni zidič, je kmalu zaspal. Njegovi stegneni in prekrižani nogi ste objemali toporišče sulice, katere ost je bila oprta v kotič pri oknu. Če bi se ne bilo slišalo njegovega glasnega smrčanja, bi bil človek skoro mislil, da je ondi jedna istih podob rimskih vojakov, katere vidimo veliki teden pri božjem grobu. Uni Nemec je stal ravno in nepremično pred vhodom v prostore, kjer jeimel Marko svoj stan. Italijan pa je kaj odločno korakal iz jednega konca sobe v drugi, a včasi, prišedši do okna, je malce postal ter otožno gledal čez utrdbe mesta, ki je bilo tedaj že popolnoma mirno in tiho. Nazadnje se je vstavil med vojakom, ki je stražil, in unim, kateri je spal; in obrnjen proti prvemu je dejal žalostno in nevoljno: do leta ai^f&dobne namene toliko denarja . dovd^eS^^r di%nem zbora, da ^ niti i ne n4rM)or^ti,|~ Kak6 vse to im^-i o tem se "bo pdfevafoval poseben odsekjood osrednjim vodstvom našega društva, ki bo skrbelo po svoji pisarni za najboljše zveze z naprednimi vinarskimi deželami. Na tem mestu naj zadošča le to, kar smo povedali, v dokaz, da vsporedno z uredbo vinske trgovine moramo naše vinarstvo tudi povzdigniti in takd gmotno pomagati našemu kmetu-vinogradniku *) (Dalje pride). *) To bodi v odgovor tudi dopisnika nekega lista, ki jo trdil, da je govornik na zaupnem shodu našega društva v Sesani priporočal izdelovanje — petij o ta! m Dopisu V Gorici, 4. dec, (»Soča« in uCi-teljstvo). — Zadnja ,Gor." je priobčila dopis »iz ajdovskega okraja«, ki pripoveduje, da na zaupnem shodu v Ajdovščini sem se laskal učiteljstvu, »katero sem se nesramno napadal pred malo meseci«. — Dalje pravi; ,Vsak slepec vet da to laskanje in uvaže-vanje učiteljskega stanu zdaj ob sili in potrebi ne izvira iz srca in iz prepričanja in poštenega namena, ampak iz gole predilekcije, da bi zvabil uči-teljstvo na novo politično pot itd.* Ker sta dopisnik in njegov najožji pobratim že neštetokrat pisala in govorila v takem in podobnem smislu, ker isto zlorabljajo naši klerikalci okoli „Pr. L." in .Gorice" na grde načine v svojo korist, naj na-točim danes čistega vina, da bomo na jasnem v tem pogtedu. Pred vsem moram povedati, da meni ni prav nič »sila in potreba" govoriti na shodih trgovcev in obrtnikov v prilog učiteljstvu. Mi izvedemo prelepo organizacijo trgovskega in obrtnega stanu brez slehernega umešavanja učiteljstva. Načrti naSi so tako jasni, tako očitno lepi in izvršljivi, potrebna organizacija v smislu mojih izvajanj v »Soči" in na shodih pa tak6 nujna, da pridobimo za njo gotovo slehernega trgovca in obrtnika v deželi. In kdo ne ve\ da so vsi Irgo.ci in obrtniki v deželi prevažen činitelj, oni so skoro brez izjene naši najveljavniši možje, vsi skupaj pa največji davkoplačevalci.... Meni torej ni cel6 nič »sila in potreba", da govorim pred zbori takih veljakov simpatično v prilog učiteljstvu, zatrjevaje na ves glas, da mi trgovci in obrtniki moramo kot vredni nositelji kulture in omike od pam-tiveka — podpirati težnje učiteljstva, katero naj zopet podpira našo organizacijo. Ako sera pa doslej enako govoril že v Sežani, Divači, Ajdovščini in v Komnu ter bom povsod drugod, nisem storil radi »s i i e in potrebe", katere ne poznam, ker je le izrodek bolne domišljije, marveč radi tega, ker sem uverjen, da je učiteljstvu treba izven svojega stanu krepke zašlo m be....... In kje naj bi bila zaslomba izdatnejša, ako ne v celokupni organizaciji trgovskega in obrtnega stanu ? Vprašam naše učiteljstvo: kdo od naših prvakov je imel toliko poguma, potezati se javno za učiteljstvo pred zbranim ljudstvom tako toplo, tako odločno, kakor sem to storil jaz?! Uverjen sem, da vsi trgovci in obrtniki bodo v prospeh pravega napredka radiuva-ževali preopravičene težnje našega učiteljstva. Meni kot svobodomisslnemu naprednjaku je pa mnogo na tem, da se učiteljstvo osamosvoji in reši iz gmotne bede, ki marsikoga ponižuje na pomilovalno nižino neke obupne odvisnosti od drobtinic, ki padajo „z gospodove mize*.Tako odvisno učiteljstvo je vredno pomilovanja — in ni pravi rodoljub oni, kdor se zanj ne potegne. To imam pred očmi, ko govorim najinteligenf.nejšim zastopnikom iz srede našega naroda! Nje hočem pridobiti za pomoč našemu učiteljstvu, ki bo no drugi stran; rado in s prepričanjem podpiralo težnje trgovskega in obrtnega stanu, m pozabivši na kmeta in delavca, kakor ne pozablja tega »iti naša trgovsko-obrtna organizacija. Taka so moja stremljenja v tem pogledu. »Goričanskemu" dopisniku pa odrekam pravico, da mi podtika namene, katerih nimam, ali da mi odreka odkritosrčnost, ker sem — žali — vedno in vedno le preveč odkritosrčen, kar je bila pri meni kot politiku doslej glavna napaka. Jaz imam za seboj v glavnem učiteljsko vzgojo poleg izobrazbe, katero sem si pridobil s postransko skrbnostjo. Za ustanovitev »Z a v e z e" sem veliko deloval prav jaz in odločno nastopil že na prvem zborovanju v Ljubljani. Kot urednik :n politik sem se vedno toplo poležal za učiteljstvo. Naj se oglasi oni učitelj, ki je poslal »Sofci" le enkrat kak dopis ali kak sestavek učiteljstvu na korist, da bi ga bil odklonil. Kaj hočete še več ?! Ako je bilo komu v »Soči* premalo o kakem učiteljskem vprašanju, zakaj ni napisal sam in poslal uredništvu, ki bi bilo gotovo ustreglo. Sicer je veljala »Soča" več let cel6 za nekak »učiteljski lisi* i — Kdor pa noče meni verjeti, da je odkritosrčno, kar govorim na shodih v prilog učiteljskega stanu, in me radi tega cel6 napada v listu, ki niti ne sme biti odkrit prijatelj učiteljstva ter se res h 1 i n i, da bi ribari! v motni vodi, — tak učitelj je pač jako kratkoviden in sili z vso silo nazaj v mežnarsko odvisnost. (Konec pride). A. G-k. Iz trgovskih krogov, dne 4. decembra. Vedno bolj zamotani politiški položaj me sili, da se, čeprav nerad, zopet prijavim. Komaj nekaj dnij je preteklo, kar sem poživljal, rotil trgovce in obrtnike k skupni akciji, naše prvake pa, da naj podpirajo to za naroden razvoj v obče posebno pa za Gorico velevažno gibanje, meneč, da ne bode moj glas glas vpijočega v puščavi — kar se je začelo gibanje še v mnogo obširne jem stilu. Začetkoma sta si nasprotovali le dve gtavni politiški struji ter je »Gorica« zmerno napadala »Trgovsko in obrtno društvo za Go--i*fco", prepričana, da se trgovci in obrtniki Cjolnoma strinjajo z vso pisavo »Soče", Kar pa ni res; pridružil se jej še „Primorski list", kateri v svojem članku »Nova stranko" kar naravnost poživlja duhovščino, naj boj-koluje novo »Trgovsko in obrtno društvo", v prvi vrsti pa tiste, kateri so se mu postavili na čelo, ter nadalje vse člane tega društva, podtikaje jim, da so pod kuratelo dr. Turne, dr. Triller-ja in A. Gabrščeka ter potemtakem slepo orožje v rokah gori imenovan'**, gospodov. »Trg. obrt. društvo" do sedaj ni še zavrnilo takšnih sumničenj, nadejam se pa, da to čim prej stori; koristilo sicer ne bode mnogo po mojem mnenju, ker kdor tega noče verjeti, ga tudi ta zavrnitev r.; prepriča. Da se pa postavi krona vsej tej gonji proti slov. goriškim trgovcem in obrtnikom, Se jim je pridružil krščanski socijalist prečastiti g. dr. Pavlica, kateri je na javnem delavskem shodu pri Lisjaku v nedeljo dne 26. nov. 1899. po Kr. rojstvu napovedal najhuji bojkot vs» m trgovcem in obrtnikom s tem, da seje sprejela resolucija, naj se po celej deželi in v Gorici snujejo in vstanovljajo razi. gospodarska in konsumna društva. — To bi bil „Gnadenstoss* slovenskej trgovini, ker Italijanom bi razmeroma le malo škodil. Prvič so ti dobro vpeljani, in so si tekom let svojega samovladanja nabavili toliko reserv, da gledajo mirno v prihodnost, konečno pa bi jih morala tudi konsumna društva podpirati, ker kolonijale in dr. bi ta gotovo np naročevalaiz Amerike, Azije in od drugod. Vse kaj drugega pa je s slovenskimi trgovci. Po veliki večini, da skoro izključno, imamo Slovenci v Gorici le mlade trgovine, katere so se začele komaj razcvitati; o kakšnih reservah ni niti govora, da bi mogli takim početjem kljubovati, sosebno pri da- c Ali slišiš, Nemec, kak6 smrči tvoj so-rojaktu.Davi se je vedel kot volk, a sedaj kot prasec. Kakor tatje in razbojniki so planili v tisti trg! Bedni Campomaggiore! Celi dan nisem mogel spraviti iz nosa tega smradu po smodu. Le smrči tam, kruti požerun! Dovršil si pravo junaško delo, in sedaj počivaš po njem! — Tak6 strašno me bolitCe bi bili .... o rečem ti, hotel bi ga zazibati tako\ da bi moral dolgo spati, ta živinski tvoj sorojak*. «Tudi jaz sem Nemec», je odgovoril uni, «iz iste dežele, iz katere je on. A zdi se mi, da takega, ki je že mnogo let služil pod Castruccijem, se bi ne smelo več šteti kot tujca v Lucei. Zato bi mi bilo ljub?,e, če bi me ti imenoval tovariša, Fazio». «Dobro tovariš, če hočeš takd — ali se ti zdi lepo to, kar se ie počenjalo v Campomaggiore, in ali j. prav storil tu gospod Marko, da je kaj takega dovolil?* Med tem se je bil pod, ne vemo zakaj, nekoliko stresel, in šlem, ki ga je bil Nemec iz Ceruglia v naglici preveč na kraj zidišča položil, je zdrknil našnji obupni konkurenci nasproti italjanskim trgovcem, in desno roko stavim, du v teku Teta dhij bi večina slov. trgovcev niti po imenu več ne eksistirala. Pred očmi imam konkretne slučaje, ki .zadevajo tudi gospode v .Slogiuem trgovskem odseku". Le vsled domaČega pol. prepira se je pričela mržnja med nami trgovci in obrtniki, prišli pa smo vže tako daleč, da moramo konečno uvideti, da po tej poti ne moremo naprej. Ni potreba, Bog si ga vedi, koliko bislroumosti, da vidimo, kako se ravno pri nas vresničuje latinski rek. duobus ligitan-tibus tertius gaudet. Sami smo se začeli mrziti, in vrinil se .je faktor med nas, kateri nas hoče vse skupaj uničiti! Gospodje, to niso le besede, to so dejstva. V ilustracijo si dovoljujem mod mnogimi mi znanimi Ie eden konkreten slučaj: Prečastiti g. Mašera, vikarij v Št. Mavru, odbornik pol. društva »Sloga" ter starosta rodoljubnih slov. duhovnikov, s« je stregel vedno le pri Slovencih, in sicer tam, koder mu je bilo najbolj pri rokah, in kjer se mu je zdelo, da je pošteno postrežen; danes pa je vže tudi on pričel izvajali politiko stran-karstva ter je zapustil one trgovce, kateri so se vedno trudili, da najbolje postrežejo. Vprašam se, zakaj? Ve.n le eden odgovor! Ni mi namen, morda žaliti preč. g. vikarja, imenoval sem pa njega, ker je on. naše gore list, rodoljub iz prepričanja, in ni kakor nekateri, ki jim gre le — vže vedo, za kaj. — Povdarjam, da poleg navedenega slučaja imamo še preveč quasi-rodoljubov, katerim se še ni vredno zdelo, poprašati pri slov. trgovcih in obrtnikih po cenah, in vendar menijo ravno takšni, da imajo v zakupu pravico zabavljati čez vsake jim neprijetne trgovce in obrtnike (imena še zamolčim ; v kratkem pa jih mislim objaviti, da bode vsakdo vedel, se potem ravnati) in celo v kat. del. društvu, iz katerega je izšel ta najnovejši bojni klic. Gospoda, roko na srce, in sprevideti morate, da ta moja trditev odgovarja istini. — Pa Bog ne daj, da bi kdo mislil, da sem nasproten enemu ali drugemu društvu, nas-piotno, želim jim najboljega uspeha v njih delokrogu, ali ta društva naj blagovole vpo-števati, da ima tudi trgovec in obrtnik pravico do obstoja, da še več, da brez gmotno dobro stojf čih obrtnikov in trgovcev bi zadnje imenovano društvo niti biti ne moglo. Od kod za bož.,0 voljo naj vzamemo slov. delavcev, ako nimamo gospodarjev, kateri bi te delavce mogli vporabljali ter pošteno plačevati ?! G. doktor, povejte odkrito, ali je V a m I e z a m a n d a t V. k u r i j e, ali ste res prepričani, da s tem svojim najnovejšim nastopom ne škodujete lepim ciljem, katere si je postavilo »Trgovsko in obrtno društvo" v blagor in čast celemu slovenskemu narodu in samemu sebi. Ne verujem, da vas je Vsegamogočni vdaril s takšno slepoto, da bi le še za časa uvideli, kako neizmerno krivico delate vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom ter po njih celemu slov. narodu; tudi prav dobro veste, g. doktor, da imamo v s i po svetih in cerkvenih zakonih pravico do obstoja! Zakaj ga pa nam odrekate? —Toda k prvi točki. Govoril sem s trgovcem, kateri je odbornik „Sloginega trg. odseka", - »nomina sunt odiosa", — mož je ves razkačen na vse slav. goriške politikarje ter je prav resno menil: v Sočo ž njimi! češ,da oni so krivi, da še nam danes tako godi ter še .moramo mi za njih greh pokoriti. Na mojo opombo, da bi bila še malo premrzla, je odgovoril, da jim ne bode škodilo, ako si glave malo ohladš. Ne rečem, da se s takšnimi nazori strinjam, brezdvomno pa je v teh besedah tudi nekaj resnice; smoter moj pa ni, da bi to preiskoval. Gospodje, skrajni čas je, da pričnemo vpoštevati te okolščine. ker tukaj se ne gre samo za principe, kakor piše »Primorski list", tu se gre /a naš obstoj in naroden prospeh. Pustimo te malenkostne predsodke ter zdru- doli ter z ropotom priletel k nogam spečega. Ta se je zbudil, in ko je slišal, da sta una dva imenovala Marka, hoteč se [ tudi on vmešati v pogovor, da bi se ne pustil videti zaspanega, je rekel s hre-ščečim glasom: «Kaj pravita o Marku?« «Pravilasva» je rekel Faziočmerno, «da kar ste vganjali tam v Campomaggiore, je bila tatinska lopovščina, ter da bi vas bil moral Marko zadaviti vse zaporedoma, predno vam je dal dovoljenje....* vPredno je dal dovoljenje!« mu je segel v besedo Nemec, «ah, to mi do-pada! predno nam je dal dovoljenje, pravi! Ali smo mi odvisni od Marka ? To je pač kakor da bi morala roka pra-šati dovoljenje od rokovice, predno komu zaušnico pritisne! Pač glejte no!» «I,ti se presneto napihuješ», je zopet poprijel Italijan. «Kdor bi tebe slišal, bi mislil, da si ti poveljnik, a Visconte vaš sluga*. «Kdo pravi, da je Marko Visconti kak hlapčon ?» je odgovoril uni. «On je vojščak, da malo takih, in po Castra- žimo se vsi kakor en mož, da dosežemo svoj cilj. .»Trgovsko in obrtno društvo" nuJi nam priliko, da tudi z dejstvi pokažemo dobro voljo, pomagati si sami, ter ob enem je pomaga no slovenski stvari na Goriškem, posebno pa v Gorici. Na vseh izobraženih slojih našega naroda pa je, da pokažejo svoje rodoljubje s tem, da po moči podpirajo naša stremljenja, v katerih vidimo edino rešitev iz dosedanjega suženjstva Slovencev. Zagotovljeni naj bodo vsi, da duh, ki preveja to mlado društvo, ni stranskarsko političen, ter mu ni ost obrnjena proti nikomur. Poživljam torej vse, da složno delajo v to, da konečno prekoračimo dobo osebnih mrženj in prepirov ter pokažemo, da smo vredni sinovi maj ko Slave ter oboroženi za nastop v 20. stoletje. V tej nadi podpišem, zahvaijevaje se Vam, g. urednik, za priobčenje, spoštovanjem Maryn. Z* Vipavskega, dne 28. nov. — Kako naglo se na tem revnem svetu vse spreminja, o tem imamo mi, goriški Slovenci, prebritkih skušenj preveč. Strasli prevladujejo nad možato delavnostjo ter skušajo uničiti vse, kar je njim neljuba oseba ali stranka storila, naj si bo to še najplernenitoje delo; posebno p;i, ako kdo kaj dobrega učini, kar še ni skovalo pod krinko plašča znanega dr. Gr, — kam pridemo tako ?! Komu bi se moglo sanjati, da isti Peter Med vešče k, ki je pred nekaj meseci vpil na vse grlo: pfuj! - percat naši poslanci itd., ki je pred nek«j meseci — koval njim nezaupnice, jim danes »glorijo" in »hozano* poje ~ ali niso med tem nič storili - kakor se skregali, da imajo občine ž njimi nekaj dela in da se narod razburja, in to le radi ene osebe, kise boji prvenst v o izgubiti! O, narodni delavci, kje sle — za tako malenkost vsejati toliko razpora med narod?! Kdor hoče gotov biti prvenstva, naj tudi dela tako, tla ga bo vreden, a ne z naganjanjem z zaupnicami in nezaupnicami, kar jo vse narod.: na kvar, ker s tem se hoče nesposobnost v politiki in nevspehe poslancev zakriti v ta škandalozni razpor. Že naj mirnejšemu človeku se mora vse to studiti! Spominjam se govora nekega vipavskega učitelja, ki je napadal poslance v razburjenej družbi, ter jo dejal: Nekateri izmed nas učiteljev res mislijo, da naši poslanci so nnm naklonjeni in vspešno delujejo tudi za blagor ljudstva. To pa je zmota. Boste videli, ako b prišlo do tega, da bi se nudila prilika, zbolj-šati plače učiteljstvu, bodo naši poslanci prvi, ki to preprečijo. Če drugače ne pojde, se pa začno prepirati za kako bolho, ki mogoče pade o l služabnikove6a psa. In ali se ni to vresničilo ?! Ko bi se morda dalo kaj doseči z državnim prispevkom, pa pride naš poslanec in pravi: TJ n i mi je na poti — se bojim, da zasedo kedaj moj stolček! — Oh, sramota! Mero-dajnim krogom v premislek in ravnanje! S Toli nskega, dne 1. decembra. — (Poročilo g. And. Vrtovca o glavnih momentih svojega črez 20 letnega delovanja na šoIs'.em in učiteljskem pol ju, vzroki odstopa od kandidatu r e v okraj. šol. s v e t i n odbor-ništvo »Učit. društva" ter izjava, da ne sprejme nobene morebitne izvolitve. To je bila peta točka dnevnega reda pri zborovanju tol. »Učit. društva" v Tolminu dne 22. nov. t. 1.). G. And. Vrtovec prične svoje poročilo samozavestno s čisto vestjo, veselim srcem in jasnim čelom prilično tako-le: Cč. tovariši, čč. tovarišice! Večkrat se je povdarjala mej učiteljstvom želja, da bi učiteljski za- Dalje v prilogi. canovi smrti ga smatram, če hočete, kot prvega vojskovodjo v Italiji; a kaj ima vse to opraviti s tem, da bi mi potrebovali v čem njegovega dovoljenja ?» «Ima opraviti», je posegel vmes uni Nemec, «da poveljnik ukazuje svojim ljudem, in da četa, katera neče biti razupita kot druhal, se mora držati reda«. «Vidiš, naš red je tak», je dejal poprejšnji, «da nam ne more ukazovati kdorsibodi. Dokler ne dobimo plačila in še nekaj povrh, kakor nam je bilo obljubljeno, ko so nas spravljali tu sem, smo gospodarji mi, in Marko je luccan-ski gospod le vsled tega, ker je naš poveljnik). *Torej, če je Marko vaš poveljnik«, je poprijel Nemec iz posadke, «ali niste odvisni od njega ?» kraj. šol. nadzornikom in ostalimi udi. 3. Ako pa ni itio-gdče sporazumljenja, oborožen slpostavo, pre-šinjen s pravico in resnico, pridobljajoč glasove ostalih udov, zavzeti se odločno in energično za učiteljske in šolske interese, ne oziraje «e ttfti na #e%no ii tt levo. Temu svojemu načrtu zvest sem delal 13 let v okraj. šol. svetu. Izposloval sem osobito pod-učiteljem - podučiteljicam stalno osebno do-klado. Ne iz principa nego ker bi bil katehet v II. oz. v I. plačni vrsti na Škodo učiteljstvu, nisem glasoval za njegovo imenovanje v Tolminu, ker je izključila postava 1. 1896. začasne učitelje iz skupnega števila v pomikanju v višje plačne vrste, dosegel, da so se do-tični zač. učitelji-ljice imenovali stalnim. Skrbel, da je bil, hitro ko je bilo katero mesto prazno, najstarejši učitelj-ljica pomaknjen v višjo plačno vrsto. Utrdil v okraj, šol. svetu načelo, da se učitelji - ljice pomikajo v višje plačne vrste in nastavljajo na boljša mesta po službenih letih. Dosegel skupne in istodobne počitnice z drugimi okraji v deželi, dosegel dnevni red k sejam, delal na to, da se učitelji-ljice mej šol. letom ne prestavljajo ; ako pa se že mora kedo prestavili in nova imenovanja naj se izvršujejo pred začetkom šol. leta, da z novim šol. letom je vsakdo na svojem mestu, da ne trpi red in pouk. Ker seni bil mej udi jeden Izmed največjih davkoplačevalcev, sem odločeval mnogokrat pri preudarkih, zidanju šol, poslopij i. t. d. Skrbel, da se je postavek v preudarku — podpore učiteljem — povišal za par sto gld. Učiteljstvo sem v okraj. šol. svetu sicer mirno in taktno a toplo in odločno zagovarjal; ako se ni moglo katerega tovariša popolnoma oprostiti, sem delal zs> najmanjšo kazen. Tu ne bodem navajal posameznih slučajev v 13. letih. Roko na srce, in vsakdo lahko v6, kaj sem vse v tem oziru storil. Omeniti pa naj mi bode dovoljeno, da sem v treh slučajih za tri tovariše v okraj, šol. svetu krvavel. Posledice za me so bile hude. Zarad jednega sem bil že iz Tolmina v Kred prestavljen in'nisem dobil državne zlužbe, ki mi je bila takorekoft obljubljena, zarad tretjega sem bil v »Učit. društvi«« izdan, kar bi utegnilo imeti tudi jako občutne posledice. Da vrhu tega delajo ravno ti trije tovariši proti meni, ni lojalno, ni lepo. V okraj. šol. svetu sem nadalje stavil več predlogov, ki so merili na zboljšanje šolstva in zboljšanje gmotnega stanjev uči--teljsfevar * V -oUaj, šol. svetu sem si prizadeval pridobiti in utrditi upliv učiteljskih zastopnikov. Kot predsednik v »Učiteljskih društvih", kot delegat »Zaveze« v Celju, v Trstu, Gorici, kot predsednik ali odbornik v drugih društvih in pri uradnih okraj. učit. konf. in lokalnih konf., bodi si v političnih društvih in pri političnih shodih, v starašinstvu, pri •snovanju hranilnic in posojilnic i. t. d., bil in ostal delujoča moč ter imel pred očmi vedno in povsod šolske sosebn o pa učiteljske interese ter povzdigoval v tem smislu vedno in povsod svoj glas in stavil primerne nasvete in predloge, ki so merili na zboljšanje šolstva, povišanje učiteljskih dohodkov in razširjenje njih pravic, povzdigo in utrditev učiteljskega ugleda in stanu i. t. d. Predaleč bi zašel, ako bi hotel tu naštevati svoje razprave in predloge v vseh zgoraj omenjenih korporacijah. V Časopise sem pisal mnogo. Prva leta, ko je urejeval »Učit. Tovariš" se ranjki g. And. Praprotnik, sem obdeloval in priobeeval v tem listu bolj pedagogično-didaktiene razprave, kasneje se pa pečal bolj s pravnimi razmerami učiteljstva. Celo ko sem bil pred par leti na Tirolskem, sem se seznanil s ta-mošnjimi nekojimi gg. tovariši, proučil ta-mošnje šol. postave ter tamošnje razmere opisal v naših šolskih listih. Ves čas pa pišem in se ob jednem praktično pečam z mirnejšim kmetijstvom. Celi Čas svojega učiteljevanja sem iskal prilike za nadaljno izobraževanje, in k temu tudi svoje tovariše prijateljsko spodbujal, vedoc, da le na ta način dopolnimo pomanjkljivosti ter zadobimo in utrdimo večji ugled. Gojil sem in gojim še vedno vročo željo po višji izobrazbi in premestitvi učiteljišča iz Kopra v Trst ali v Gorico celih 24 let. Dal sem tu pa tain tem svojim željam odduška, a nikoli misleč, s tem koga napadati ali žaliti. Imel sem pred očmi stvar in ugled učiteljstva. Zadnia leta delani na to, da bi vseslovensko učiteljstvo izdajalo svoj kmetijsko-go-spodarski list, urejevali za naše kmečko ljudstvo. Zato smo učitelji najsposobniši, učiti v nadalje v takem listu odraslo mladino in ljudstvo sploh cepljajoč in poučujoč je v unmejšeni kmetijstvu in boljšem gospodarstvu, kazati ljudstvu šolo kot njemu koristno napravo iti učitelja kot dobrotnika držav in narodov in tako širiti in utrjevati naš upliv v ljudstvu ter dvigniti kvišku učiteljski stan, ne hlapcujoč več nobeni stranki bres dejanskih kompenzacij. Moji načrti v tem oziru so pri upravnem odboru dične »Zavezo*. Napade na šolstvo in učiteljstvo sem odbijal energičn ' in odločno, naj so pa prihajali od katerekoli strani. Tu bi lahko navedel mnogo, mnogo izgledov, kako sem v takih bojih za šolstvo in učiteljstvo krvavel. Tovarišem sem bil in ostanem udani prijatelj, dober svetovalec, sosebno mlajšim kolegom, kar lahko pričajo vsi gg. tovariši kot bivši podučitelji v Tolminu. Konečno naj mi bode dovoljeno Se pripomniti, da niso ni malo osnovana sumni-Cenja par gg. tovarišev, ki mej drugim trde celo, da nisem za njih oziroma za učiteljstvo se nič storil — zakaj in od kod to prihaja, mi je uganjka. Povdarjam pa tudi tu, da ostanem pri svoji izjavi: ne kandidujem več v okraj. šol. svet in v odborništvo »Učit, društva ter ne sptejmem nobene morebitne izvolitve. Iz Istre v vodnjanskem okraju. — Jasni se kakor po nevihti. Bruhnil je vihar na Goriškem, ki prinaša jasen dan, čeprav »Goričani" kriee: Gabršček je vsega kriv! — Jasni se po nevihti, in sedaj n. pr. »Gorica* sama priznava, da se je ob volitvah med Tonklijem in dr. Gregorčičem mnogo grešilo! Drugače pa v vsakem drugem in tretjem listu pogreva vedno ene in iste besede na dr. Tumo in Gabrščeka. — V št. 22. piše Gregorčičev list, da je lastnik »Soče« modirasev hlapec; dr. Turna da je modras ? Tista »Gorica", ki drugim očita vedno ne-dostojnost, piše tako. Jeli so to dostojne besede lista, ki je glasilo dr. Gregorčiča in baje nekaterih goriških dež. poslancev ? List, ki bi imel kazati pravo smer politike in delovanja goriških dež. poslancev, je postal docela oseben. Z divjo gonjo gre proti možem, ki so veliko storili v prospeh Slovencev na Goriškem in obsiplje jih z psovkami, kakor-šnih v slovarju zaman iščeš. — Ta nesramni list »Gorica" očita Gabrščeku mošnjiček in obrt I Za Boga ! Kaj bodo gospoda okoli »Gorice«* pol zastonj pol za denar prodajali tiskovine P I — Povem Vam, da slovensko ljudstvo današnji dan dobro razume, kaj je konkurenca in kaj boj za obstanek. Zdaj je »Go-ričanom* veliko bruno pred njimi »Goriška tiskarna«. — In ker se Gabrščeka ni dalo moralno ubiti, ga hočejo uničili gmotno. To očitno kažejo v »Gorici* besede: Poberi se! Vsakemu količkaj izobraženemu Slovencu je zmmo, kolikd je žrtvoval G. z izdajanjem raznih knjižic ter drugih knjig, časopisov, itd. Ali je tu delal le za svoj moš- njiček, ko je ihiel pri takih podjetjih po večini le izgubo! On je imel namen, da dobi naroa in mladina dobrega čtiva za zmerno ceno. — Zato pa mu zdaj »Gorica« poje zahvalo — in kar ubiti ga hoče, ko se e potegnil za svojo čast in poštenje, potem ko mu je isto »Gorica", kateri stoji na čelu dr Gregorčič, vedoma in hotoma kradla 1 Panai skončam ! - Gg. dr. Turni in Gabrščeku kličem z Jurčičem: Tvrd bodi neizposen mož jeklen;'kadar' braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. Sprejmite moj pozdrav! Slovenski delavec. Is Pra&e. (Konec.) Zakaj baje nisem nastopil proti Milanu? Zato, ker bi mi ne moglo priti na misel, da bi se delal smešnega; proti Milanu je pisala vsa poštenejša žurna-listika cele Evrope in Amerike — prosim odpuščenja,-=-todaIe^uraališticna; brežglav-nostse zna bojevati s takimi dokazi! Sicer pa— jaz sem proti Milanu v resnici pisal! Glej »Socijalno vprašanje« str. 679. (V tem delu opozarjam naše ljudi na odstavek o židovskem vprašanju str, 524—534.) Nekateri modrijani me pošiljajo tudi na pomoč — Boerom. To je tako otročje, da se proti temu resno ne da niti govoriti; zato je opomin na Omladino perfiden — jaz sem se, čeprav že nisem bil poslanec pod zaščito imunitete, potegnil in potegoval za mnoge omladiniste, četudi oni o tem morebiti niso niti vedeli. (N. pr. v knjigi »Naša sedanja kriza" itd.) A da pišem v nemške liste! Da, in bom pisial. Vendar ne morem pisati v češke liste, ki o meni leta in leta le lažejo — a to naj mirno gledam in molčim, Ako bi znal Kitajsko, bi pisal tudi v kitajske liste, da bi ubranil resnico proti naši žurnalistični korupciji. Toda, zaman govoriti! S silo ugnati, se ne dam nikomur in se ne umaknem lažčm in nerazumnim geslom, Dijaštvo ima dolžnost misliti in potom ravnati — verujem, da bode večina češkega dijaštva mislila in premišljeno ravnala. More iti drugo pot nego jaz, morebiti tudi nasprotno pot, za to ima pravo in dolžnost, kakor hitro nastopa zavedno in z razlogi. Eno dobro bodo imele te demonstracije: boljši in bolj misleči ljudje se vprašajo, kaj je to javno mnenje a kakšni ljudje pravzaprav to mnenje sedaj fabri-cirajo, in se naposled povprašajo, ali je porok za resnico soglasje četudi celega naroda. Polenski proces in njega žurnalistično izrabljenje mora podati v Um oziru mnogo in velikega pouka. — Tu je razložil prof. Masarvk vzroke, zaradi katerih je nastopil proti polenskemu procesu. To so bili pošteni nagibi 1 Kdor pozna vsaj nekoliko njega, njegovo vestnost, ta ni bil ni trenotek v zadregi glede tega, ali so bili njegovi nagibi pošteni. Le ljudje, ki sami nimajo nobene vesti, morajo sklepati in soditi, da je tudi drugi nimajo. Vse, kar se je govorilo in pisalo glede podkupljenja, prijateljstva z židi, to je nesramna laž in obrekovanje. Sani »Vaterland", glasilo fevdalcev in klerikalcev, je v uvodnem članku, doposlanem mu iz Prage, priznal: in nasprotniki Masa-rvkovi ne verujejo v to, da bi bil storil ta korak iz nepoštenih nagibov, ampak so uverjeni, da je to storil iz prepričanja! Kakšen je ta češki antisemitizem, poulični antisemitizem, navedem dva slučaja. Kolega Šmeral, urednik dij. lista »Stud. Sb.", pripoveduje, da je videl družbo 6 dijakov, ki so se sešli in potem odšli v gostilno večerjat z namenom, sklenjenim po dobrem premisleku, da nabije jo danes nekega zida. Moj kolega jim je sledil, kako so šli v tri gostilne za izvoljenim možem, dokler niso začeli ž njim prepira po polnoči v neki zakotni kavarni. A to niso bili dijaki prvega letnika. Drugod sem zopet bral, da je bil v Nachodu neki star žid bolan za sušico. Svetovali so mu žensko mleko, da si podaljša življenje. Najel si je iz Prage dve mladi dojnici, da sta ga dojili. Potem ^a se dostavlja: Kako lep pogled mora biti, ko leži taka nemarnost (star žid) na prsih mlade, od zdravja kipeče ženske! Ali je to pošten antisemitizem? Ali se na ta način osvobojaino židovskega vpliva? S tem se !e ščuje proti zidom, žrtve tega so zaslepljeni kmetje, a brezvestni časnikarji imajo v tem sredstvo, da jezo naroda, ki bi se mogla obrniti proti njim, obračajo na drug predmet. In kaj naj rečemo k temu, ako se prodajajo slike umorjene deklice v Polni z lilijo v roki in krono kakor kake mučenice! ? I Proti takemu antisemitizmu nastopati, je dolžnost vsakega poštenjaka. Proč s pretvezami! Vs&kemu svoje: kristjanu in zidu. Pogubnemu kapitalizmu pa se upirati, naj se pokaže pri tem ali onem, toda ne z lažmi in obrekovanjem, ne z demonstracijami in silo, ampak z resnico in poštenim delom. Proti surovim demonstracijam proti prof. Masarvku se je odzvalo vse misleče in delavno dijaštvo. Doslej so se na izjavi, ki obsoja nedostojne demonstracije, pripuščajoč pri tem vsakemu svobodno mnenje o Masa-rvkovi brošuri, podpisali 604 dijaki, a podpisi se nadaljujejo. Vrhu tega je podalo protest 9 dijaških društev (med temi dve največji: »Akad. čitarna« in »Slavia«), isto je storilo tudi nekaj slušateljic na češki univerzi, gospa in gospodičen. Kakšni ljudje so pravzaprav demonstrirali, kažejo jasno razni značilni momenti. Za hrbtom prof.. Masarvka so kričali apereat« ko se je,paobj:nU,soMeaifcbolj,tih^|Siavafc! V društvu »Krakonoš« se oni, ki so demonstrirali, niso upali priznati in navesti svoje razloge zato — nasprotno, z drugimi ', vred so glasovali za protest proti demonstracijam ter tako obsodili same sebe! To je strahopetnost, ne~ značajnost, nezavednost! To so bili zaslep-ljenci, naščuvanci buržoazijske žurnalistike, ki so demonstrirali ne vede\ zakaj in proti komu. Značilno za demonstrante je tudi to, da sta se tudi pri demonstracijah izgubili dve gobi in dve brisači, kakor je naznanil dekan prof. dr. Mourek! Te antisemitske demonstracije proti prof. Masarvku so bile izbruh fanatiziranih, nezavednih mas. Te radi prepuščamo v vzor Masarvkovim nasprotnikom češkim in slovenskim. Tovarišem — vseučiliščnikom, ki so bili letos meseca majnika v Pragi pri dijaških slavnoštih, omenjam, da so bili glavni voditelji in prireditelji teh slavnostij ljudje enakega in podobnega knjjbra kakor pri demonstracijah proti prof. Masarvku. Ceško-slovenska vzajemnost in prijateljstvo naj živita! Dr. Tobolka, mladi a nadarjeni češki zgodovinar, ki je bil kot dijak svoje dni pristaš t. zv. neodvisne stranke, stranke antisemitske v poštenem pomenu besede, piSe o demonstracijah v »Stud. Sb," sledečo: »Sodba o demonstracijah ni enotna pri teh, ki so obsodili demonstriranje proti prof. Masarvku. Eni bi no biii proti dernonstriranju, ako bi bilo spodobno, drugi so z„vračali demonstracije v tem slučaju in tedaj, ako bi ne bile imele surovega značaja. Katero mnenje je bolj opravičeno? Mislim, da drugo. Ne zavračam demonstracij v obče, toda smatram, da niso na mestu povsod tam kjer gre za izraz mišljenja, za diskusijo, za čisto znanstveno vprašanje. Umevam, da se moiv ljudstvo upreti in pokazali svojo nejevoljo, kjer so mu je zgodila krivica proti njegovi volji, kjer ni možno debatiranje, kjer je nujno, pomiriti se s tem, kar se jo zgodilo, in takšnih demonstracij ne obsojam, toda ne morem videti opravičenja demonstracije tam, kjer izraža kdo svoj nazor, kjer je možno razmišljati in govoriti, in kjer se nikomur ni zgodila krivica. Da hočejo s silo potlačiti mnenje mislečih ljudij, to je pri nas zelo razširjena refi, in krivda tega je, četudi ne popolnoma, na strani naše žurnalistike, »Nar. Listi" se od nekdaj bojujejo proti mislečim glavam in bo hoteli prevzeti vodsto tudi v sedanjih demonstracijah. Vriskajo, da se dijaštvo vrača k letu 1882. in da zavrača delovanje onih, ki so prišli na Češko, da rušijo malike (Masaryk). Bilo bi napačno, da soglašamo s tem mnenjem. Med rokopisnem bojem (Masarvk jo nastopil proti prisnosti t. z v. zelenodvorskega in kraljedvorskega rokopisa, ki naj bi dokazovala starodavnost češke literature. Kdor ni vanje veroval, je bil »izdajalec naroda". Narodni maliki in narodno malikovatije!) in s sedanjimi demonstracijami je mnogo podobnega. V rokopisnem boju je Šlo ravno tako za svobodo, ali se sme izraziti svoje mnenje, kakor gre za to sedaj. »Nar. Listi" se od rokopisnih dob niso predrugačili. Po-tlačujejo svobodo znanstvenega mišljenja do danes, nasproti preiskujoči m glavam stavijo neodgovorno, shipnotizirano, nemislečo maso in zahtevajo, da bi znanstvenik kapituliral pred nerazmišljajočo maso. »Nar. Listi* so do danes tabor nazadnjaštva in žurnalistične nizkosti*. Društvo »Slavia« je izdalo brošuro »Dijaške demonstracije proti Masarvku*, kjer pisatelj razpravlja, zakaj je v obče del dijaštva demonstriral, zakaj tako brutalno, ali jO opravičena taka demonstracija in kake vrste ljudje so demonstrirali? Pisatelj omenja značilne trditve v knjigi katoliškega duhovnika Vrbe, da bi židje ne i smeli imeti zaradi tega, ker so židje, pravice do študiranja prava, medicine, modroslovja itd.!! Ne vem sicer, katero knjigo Vrbe pisatelj misli, morebiti najnovejšo »Umor v Polni", ki je bila zaplenjena. V drugem iz-danju, ki je imam pri rokah, je kakih pet zaplenjenih stranij praznih, najbrže je bilo tu ono mesto, ker sicer ga nisem naše!. Vsekako dobro označuje mišljenje čeških antisemitov.... __________ D.-L.— Domače hi razne novice. Zaplemba. — Zjutranje izdanje nam je zaplenilo drž. pravdništvo radi par stavkov o slovenski trgovini v Gorici ter o geslu »Svoji k svojim"! Proti tej zaplembi podamo utok. Dolžnike, ki dolžujejo vsi skupaj velike svote, prosimo uljudno. naj vsaj tekom tega meseca izpolnijo^ svojo dolžnost. »Beseda" za »Šolski dom", — Podpisanemu in v ta namen ustanovljenemu've-seličnemu odboru je odbor tuk. »Čitalnice* prepustil čitalnične prostore, da priredi v njih v nedeljo 10. t. m. »besedo«, katere Čisti denarni dohodek se izroči „Šolskemu domu«. Pri tej »besedi* bode sodelovalo Čitalnično pevsko in igralno osebje. Na vzpo-redu bodete ena ali dve gledališčni igri; izmed pevskih toček pa omenjamo narodno pesem »Daj mi, dekle pušeljcl" (za čvetero-glasni moški, čveteroglasni ženski, in vet-glasni mešani zbor), katero je pred kratkim umrli Stanko Pirnat tako mojstersko harmo-niziral, razširil in za koncert priredil. To naj blagovoli slavno občinstvo za danes vzeti na znanje. Popolni vzpored priobčimo v prih. Soči". Veselični odbor. Vse pa našem vzgledu. — »Soča« izhaja dvakrat na teden v jutranjem in večernem izdanju, zat6 mora izhajati f.ak6 tudi »Gorica«. — V naši tiskarni izdajemo že več let velik urnik železnic, parobrodov in pošt, na kateri sprejemamo tudi oglase v pokritje glavnih stroškov. Ta lepak je jako imenitno sredstvo za reklamo, ker visi povsod, ' kajti razdelimo ga 1400 iztisov. Tudi „Goričani so se povspeli do takega plakata, ali menda edino le z oglasi, kar je — smešno! AH storili so to v nadi, da bodo nam delali nekaj konkurence! — Ker izdajamo mi kot brezplačno prilogo znameniti »Kažipot«, kakoršnega nimajo ostali Slovenci, morajo izdati .Goričani" pa vsaj »Narodni Koledar«, katerega je toliko treba kolikor lanskega snegu. Neumorno love oglase zanj, ker so toliko blebetali o »židovskem gšeftu", da se jim je konečno vrinil vkrvin Tn0zeg. — Čudno, da ne izdajajo »Kaži-p o t a." Naš uzorec imajo v rokah, a pon°-rejovati in posnemati znajo izborno, kakor se \idi. — Dr. Gregorčič je moral biti v Gorici in ne na Dunaju, da je urejal »plakat* in »koledar«! Na Dunaju že opravijo brez njega! Dovolj je, da gre po dijete! Delavska organizacija. — G. dr, Pavlica je na občnem zboru kat. del. društva poudarjal, da »Soča« pravi, da delavska organizacija ni potrebna. To trobita v 'ivet tudi zadnji »Primorski list« in pa ljubljanski »Glasnik« v dopisu iz »Gorice«. Glede na to prosimo g. dr., da nam pokaže tisto številko »Soče«, v kateri smo mi pisali, da delavska organizacija ni potrebna, da se iudi mi o njegovi trditvi prepričamo. Prosimo torej i Konsumna društva. — Poročajo nam, da v Selu pri Črničal snujejo pod vodstvom Ant. Berbuda, brata poslanca prof. Ber-buča, konsumno društvo, ki bo imelo naslov : »Konsum na debelo«. Neki možizSkrilj prav pridno agituje v to svrho. Baje je bil radi tega nameravanega društva v Skriljah tudi neki shod. Dalje smo culi, da nameravajo ustanoviti konsumno društvo tudi v Volcjemgradu I —• Svarimo že naprej prizadete, ob jednem pa opozarjamo na naše članke pod zaglavjem »Trgovsko in obrtno društvo" ter droge vesti o konsumnih društvih, da spoznajo, kaj in kako je s takimi društvi ali zadrugami. »Ctorleanska« poštenost v polemiki. — Na lažnjiv napad v »Gorici* sem povedal, da sem za svojo hišo vedno kupoval pri Slovencu, moja mati, ki je trgovka v Kobaridu, pa da je kupovala blago na debelo prej pri Orzanu, odkar pa imamo tvrdko Resberg-Trudnovo, da kupuje pri tej, kolikor se sploh še peča s kupčijo. — Zadnja „Gor." je ponatisnila mojo izjavo, ali le do tam, kjer je rečeno, da moja mati je kupovala blago za svojo štacuno na debelo pri Orzanu, izpustivši drugi del o tvrdkiResberg-Trudnovi. In na podlagi take falsifikacije zatrdi predrzno, da je mene razkrinkala, naznanivši svetu strašno novico, da je — moja mati kupovala blago na debelo pri Italijanu, dočim kupujem jaz blago pri Slovencu le — na drobno. Po tej »Goričanski« filipiki bi bilo soditi, da morajo tudi naši trgovci na deželi kupovati blago pri — malem trgovcu v GoricilTako norost je mogla izblekniti le»Norica«, ki sploh ne ve, kaj bi pisala o slovenski trgovini v deželi, da se ne blamira ob vsaki besedi. Naši mali trgovci v Gorici sami kupujejo pri Orzanu in Ve-nutiju, skoro nič pri Resberg-Trudnu! Tudi trgovci na deželi kupujejo blago za svoje štacune pri eni velikih zalog in ne potrebujejo posredovalca! Sicer ve tako reči vsak otrok, ved6 tudi „Goričani», ali »l a ž n i k i po poklicu" paC ne morejo drugače nego lagati in obrekovati.... češ: semper aliquid haeret! A. G—k. Odgovor g. Jos. Mozetiču v Prvačini: Vi imenujete »perfidno laž", da so bili plačani vozovi Prvačkovcem na znani shod v St. Peter. — To »perfidno laž" Vam vračam nedotaknjeno, kajti istina je, da: 1. sem jaz pisal v Prvačino (najbrže Vam), da pridite na »naše« stroške itd. —, 2. da je bilo vseh stroškov okoli 30 gld., med temi velik del za Prvačkovce. Tretji dan po shodu je prišel nekdo k meni v Gorico po denar. V St. Petru je bil tudi račun...! O teh »računih" nimam kakih podrobnih zapiskov, zato moram govoriti v splošnih besedah. — Sicer pa naj se g. M. le potolaži, ker takrat v Št. Petru ni bilo prvič ne zadnjič, da je bilo treba marsikaj plačati.., kar bi vsakdo zanikal, ako bi se o tem javno govorilo. Kar sem torej pisal, je in ostane istina, pa naj bo ta ljuba g. M. ali ne! Sicer rad verujem, da g. Mozetič ni prejel nikakega plačila, za katero ni bil opravičen.... Na ostala zatrjevanja g. M. ne odgovorjam. A. G. Župnik Bcrlot na Vogerskem je priobčil v „Gorici« dolgo klobaso, ki dokazuje dvoje: velikansko domišljavost in brezmejno predrznost v trditvah, da gahuje ne karakte-rizujemo. Mož je napisal celo vrsto trditev, ki so očitne neresnice, pa je šel drugo jutro vsejedno brez skrbi maševat.... Da bi mu na vse budalosti odgovarjali, nam ne pade na um. Le par opazk. Poštenjak Berlot pravi, da je ušel v tabor najčrnejših- klerikalcev okrog »Prim. Lista«, ko je spoznal Gabrščeka bolj odblizu; ubožec se je gotovo ustrašil tega liberaluha... Pravi pa, da je storil to, kar dela dandanes vsak pošten, pameten mož, t. j. obrnil je Gab. hrbet! — Lep poklon za vse tiste, ki niso še stekli za Berlotom v klerikalni tabor! Ti torej vsi skupaj niso ne pošteni ne pametni!. Poštenje in pamet so vzeli v zakup naši klerikalci... Primaruha! Veliko je v deželi mož, ki niso pošteni in pametni po Berlo-tovem uzorcn! Ta izvoljeni poštenjak pravi tudi, da »Soča« je začela že od tistega časa, ko se je »P. L.« približal Gregorčiču, najprej skrito potem pa vedno bolj očitno pisati proti dr. Gregorčiču in grofu l — Poštenjak Berlot je šel maševat, ko je zapisal to laž! Da je bil naTzočp) pri seji, ko se je sklepala zaupnica, opravičuje s tem, da je bila seja — javna! Take kozle natveza čitateljem »Gorice" I Dalje čitamo ta-le čudež koncem 19. stoletja: »Glede zaupnice se lahko postreže z rokopisoma dveh starašin. Rokopisa se ujemata popolnoma z zaupnico !* Kar se tiče ljubeznivega konca iz peresa tega posvečenega poštenjaka, da jo treba vedno ravno nasprotno verjeti od tega, kar »Soče« piše, končujemo tudi mi z veliko bolj resnično trditvijo, da: kar župnik Berlot skvasi — je gotovo skovano po zavitarskern načelu: namen posvečuje sredstva ! V Št. Andrežu so ljudje zadnji čas precej razdraženi, ker je v cerkvi zabranjeuo slovensko petje »T a n tu m ergo«. — Pač: latinizovanje je potujčevanje I Sonja proti »Soči« je čedalje hujša, čim bolj se bližamo novemu letu. Nasprotno pa naši pristaši vzdržujejo »Gorico" iz »radovednosti*. Kakor se vidi, bo treba delati po načelu: zob za zob! To našim gg. somišljenikom v prevdarek! »Gorica napreduje". — Tako je vsklik-nil tukajšnji »Gorriere", ko je zabeležil vest, da trgovec Del Piero v Gospodski ulici si je oponogel (največ s slovenskim denarjem) toliko, da je prezidal svojo hišo in prodajalnico razširil ter napravil lepo izložbo. Pri tem pa se »Gorriere" v svoji Ijubeznji-vosti ni mogel vzdržati, da bi se ne obregnil ob slovenske napise v mestu, izmed katerih dva v Gospodski ulici »Goriška ljudska posojilnica" in »Krojaška zadruga" Lahe neizmerno bodeta v oči. Na to stran se s »Corrierom" ne bomo pričkali, rečemo le, da je še le pričetek storjen s slovenskimi napisi —- kaj pa jih še pride počasi! Pride jih toliko, da nikdo več ne bo dvomil o »laškem" značaju mesta ! I Gorica napreduje, pravi »Gorriere". Da, napreduje, ali kako počasi, počasi! Dočim kažejo slična druga mesta res lice pravega pokrajinskega glavnega mesta z marsikatero moderno napravo, v Gorici napredek v tem smislu noče iti naprej, Gorica je še vedno — »dolga vas"! Vzroka temu ni težko najti. Goriški Lah sovraži vse, ker se ni rodilo baš na tistem koščeku zemlju, kateri zove »mondo goriziano", in potem slavna mestna uprava! Ko bi se magistrat malo. več pobrigal za raz-vitek mesta, zlasti ker ima biti zdravilišče tujcem, ter bi malo manje politikoval, bi bilo marsikaj drugače glede napredka, tako pa je vse po starem. — Tujci, ki prihajajo v Gorico, ko so poprej culi tam zvunaj sla-vospeve o goriških Lahih, zapuščajo mesto razočarani, ker ne dobe v i;jem skoro nič tistega, kar so pričakovali. Gorica bi lahko napredovala, ali naš laški magistrat ni za to, — menda čaka napredek tistih časov, ko bodo v mestu gospodarji — Slovenci!! »Frluli Orientale" bo naslov, kakor smo culi, novemu laškemu listu, ki prične izhajati z novim letom. »Gorriere" preneha, novi list pa bo baje izhajal vsaki dan! Da pa bo to mogoče, je potreba kapitala, in sicer zadosti. Poskrbeli so tudi za to, ker so dobili trgovca B. v Raštelju, ki jim je dal potrebno glavnico, katero pa si je kot trgovec pridobil tekom let s »pejte ga noter, pejte ga to* ; torej s slovenskim denarjem po večini se ustanovi nov laški list proti Slovencem, in da pojde do skrajnosti proti nam, za to nam pričajo imena ustanoviteljev novega lista, katere smo že svoj čas priobčili. Obsojeni Poljaki. — V četrtek je bilo pri tukajšnjem okrožnem sodišču obsojenih 5 mladih Poljakov v starosti od 19 do 21 let vsak na 14 dnij zapora in globe 15 gld., ker so hoteli ubežati preko Vidma v Ameriko, ali so bili zasačeni. Za dijake višje kmetijske šole na Dunaju, ki so pristojni v Istro ali na Goriško, razpisuje namestništvo v Trstu državno ustanovo v znesku 210 gld. Prošnje na namestništvo je oddati do 10. t. m. Obratni zemljevid Avstro-Ogerske za 1. 1900. je izdala znana podjetna tvrdka G. F r e y t a g na Dunaju. Na tem zemljevidu so označene točno vse železnice, tudi tiste, ki se gradijo ali so projektovane (tako n. pr. vipavska), dalje poštne zveze i; parobrtjne vožnje. Vsa Železnica je označena z drugo barvo, posebej je zaznamovan obrat za brzo-vlake, ono- ali dvoprežne črte, oddaljava postaj, vsi kraji, kjer se ustavljajo železnice, barke ali kjer se nahajajo poštni uradi. Tak jako lep zemijevid stane samo 2 K. Lov nazanpniee. — Brezumna gonja na zaupnice za ubeglega grofa Coronini-ja se nadaljuje..., dasi je jasno, da grofa ne bo več nazaj.... Tudi je veliki večini jasno, da je zaslužil grof vse drugo prej, le zaupnic ne, ko je pobegnil iz državnega zbora med zborovanjem, katerega že toliko časa ni bilo ! To se pač vidi, koliko smisla ima bogat ari-stokrat za — kmečke občine! Kakor smo poročali, je zaupnica slovesno propadla v Mirnu. Vkljub temu je bila pretekli teden zopet sklicana seja sta-rašinstva edino zaradi — zaupnice.Toda tudi takrat so bili za njo le župan, njegova dva sorodnika in župnik; vsi drugi proti — in zopet je propadla. V Anhovem je zaupnica pri seji propadla ; vkijob temu smo jo čitali v »Gor.«, kajti dal jo je sam župan po »naročilu« starašin. Maslo vikarja Čarga l V Doberdobu so jo tudi sklenili26. nov., dasi vsi sedanji starašini vkup ne ved6, za kaj se gre. Vikar Bratina! _____VLSt. Andrežu letata cd krčme do krčme dva plačana agenta, ki niti ne spadata pod Št. Andrež, marveč le pod tamošnjo cerkveno občino, drugače pa pod Gorico. Ljudstvo se pa odločno upira. Lov na zaupnice je dosegel grozno bla-niažo, ki je najlepši dokaz o položaju v deželi ! Vkljub temu tirajo »Goričani* razpor dalje! Mi vemo, da celo imenitni „Goričani* pripoznavajo na tihem med 4 stenam!, d a je »Sočina* stranka na pravi poti, a nimajo toliko poguma, da bi se otresli »narodnih trotov«, ki hočejo imeti razpor za vsako ceno. — Ali naj govorimo bolj jasno?! Lepi dnevi. - Ne moremo se pritoževati o pričetku decembra, da nas preveč stiska. Dnevi so krasni, mraza ni, narava vsa je kakor živa. Celd doli s kršnega Krasa smo dobili od uilade gospice Alice Švarove vijolice, katere je natrgala n* prostem. V Doberdobu na vrtu g. Jakoba F r a n-d o 1 i Č a je vsevetelo že po trgatvi 5 sliv, sadu imajo zeI6 na gosto, med temi zdaj posamične docela dozorevajo. Danes se je vreme spremenilo. Kaže na dež ali sneg. Prispevkov za slovenske šole v Gorici izkazuje 12. izkaz, to je od 16,—30. pr. m., znesek gld. '90.52, in sicer je plačala .Narodna tiskarna* ustanovnino 100 gld., 50 gld. je plača *e na račun pokrovi-teljnine g. prof. Berbuč; drugo so mesečni doneski in radodarni. Zaupni shod v Komnn. — V nedeljo popoldne je bil v kotnenski občinski pisarni zaupni shod, kat« ri je sklicalo naše mlado »Trgovsko in obrtno društvo". Od 65 povabljenih trgovcev in obrtnikov iz Komna in cele okolice se jih je odazvalo nad 40 in nekaj drugih razumnikov, vseh okoli 50. Shod je otvoril tajnik društva g. Rudolf Konjedic, na kar je govoril g. A. Gabršček o namenih in načrtih našega društva, kakor na prejšnjih zaupnih shodih, le bolj na kratko. Uradnik društva g. A. Kristan je govoril o potrebi omike in šole za vsakega trgovca in obrtnika. Poslušalci so zvesto poslušali nad 27s uri in cesto izrazili svoje soglasje. Ob koncu govora so izrekli svojo zahvalo z živahnim ploskanjem. — Vsem udeležnikom srčna hvala l Iskrena hvala tudi županu g. S v ara, da nam je prepustil za shod občinsko pisarno. "Goriška ljudska posojilnica" je imela v mesecu novembru t. I. prometa za gld. 141.370.21; vloženih je bilo vlog za gld. 22.104.23. Številka o prometu jasno govori, da posojinica obilo posluje. Pomota in popravek. — V dopisu ,iz trgovskih krogov" je treba citati po 6. vrsti 40. od besed (imena še...... pa do — »Toda k prvi točki". Potem pride na vrsto tekst od 7. vrste ter ostanek do konca. Listnica. — Isti no v i čut Dr. Gregorčič je odšel na Dunaj drugi dan potem, ko je bil v »Soči"...Ljubljanski: »K. k. lebendige Leiche" je res slaboznani Vaš Suholazec, k« ;e po Ljubljani sitnobo prodajal. Zdaj opravlja enako službo v Gorici, kjer se mu pa boljše godi, ker dobiva plačilo za svoje »delovanje" od zvezdarskih »wirthshaus-politikarjev*. Ako »naš čolnič* ne vtone, bo njegova zasluga, kakor ona, da se je Istra probudila. V ostalem: Suholazec je prekratko-umen, da bi mogel »kaj pokvariti". — Raznim dopisnikom; Vkljub prilogi ni bilo mogoče vsem vstreči. Kar bo še porabno, pride že še na vrsto. Lepč prosimo: kratkih in točnih pojasnil. Razgled po svetu. Ekspozč grota Golucliowskega. — Minister za vnanje stvari, grof Goluchovvski, je poročal v ogerski delegacji o položaju, ki da je stalno mirnega značaja. Južno-afriška vojna ostane krajevna ter se ne razširi na Evropo. Razmerje naše države do Nemčije in Italije je ostalo isto, kar pa ne izključuje prijateljstva z drugimi državami, zlasti z Rusijo s katero je Avstrija jedina glede politike na balkanskem poluotoku. Srbija in Bolgarska sta narn dobri sosedi. O notranjih srbskih stvareh noče govoriti, vendar izraža simpatije za dinastijo in vlado. Grška si zdravi rane zadnje vojne. Razmere na Turškem ne zaslužujejo posebne puzornosti. Sultan ne more imeti boljšega prijatelja nego mu je Avstro-Ogerska, s katero ima mnogo skupnih interesov. Razmere z zapadnimi velevtastmi, zlasti z Veliko Britanijo in Francijo, je prijateljsko. Minister omenja svetovne razstave v Parizu, katere se udeleži mnogo naših državljanov, ter hvali veledušno misel carja, ki je provzročila mirovno konferencijo v Haagu, ter položila temelj nadaljnemu delovanju za mir. Manj zadovoljiv, nego razmerje z inozemstvom, je razvitek trgovine in narodnega gospodarstva, s katerim je v ozki zvezi potrebna pomnožitev vojne mornarnice. Nazadnje omenja minister izseljevanja, ki se ne da preprečiti. Edino, kar je mogoče storiti v tem pogledu, je, da uredimo izseljevanje ter čuvamo izseljence pred izkoriščanjem. Statistika svetovne pošte, katero je izdal Gottlieb "VVebersik, izkazuje v povprečnem določilu, da pride na vsakih 100 prebivalcev v Avstro-Ogerski 1500 pisem, 500 dopisnic, 440 časopisov, 300 tiskovin in vzorcev, 120 zavojev, 83 poštnih nakaznic, 46 brzojavov, 18 pošiljatev proti povzetju in 15denarnih -pisem.----------------------------.....------..........-------.....-.....----- Konferenca levičarjev z izrrševallm odborom desnice ni prišla do nikakega vspeha. Povše je nasvetoval, naj se vprašanje o češkem notranjem uradnem jeziku reši administrativnim potom, na kar se je izvolil pododsek kar znači, da to pereče vprašanje ne bo še tako kmalu dognano. Nemci so baje zadovoljni s češčino kot notranjim uradnim jezikom za Češko, za Moravsko pa ne. — Torej zopet sama poganjanja, ki vzamejo toliko časa, in končno so navadno brez vspeha! Knez Sclivrarzeiiberg je v nedeljo pred mnogimi volilci v Budejovieah govoril o položaju. Dejal je, da Cehi morajo nasprotovati sedanjemu ministerstvu, ker postopa tako, da mu Čehi ne morejo prizanašati. Obstrukcije Čehom ni zameriti. Zatrjeval je, da zveza med desničarskimi strankami je trdnejša kakor kedaj poprej, ter da spravna poganjanja ostanejo brez vspeha. V pododseku za podlago spravnih konferenc je stavil dr. Fuchs predlog, da se ima takoj izvoliti permanentni jezikovni odsek 45 členov ter ako ta odsek do 1. aprila 1900 ne reši svoje naloge, naj zbornica pooblasti vsakoršnokoli ministerstvo, da uredi jezikovne razmere na Češkem potom naredeb. Zasedanje drž. zbora naj se po novem letu odgodi, da bo mogel poslovati pododsek. — Levičarji so hoteli staviti tudi razne predloge, ali niti med seboj niso bili edini v tem pogledu. Dircktorij »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" naznanja, da se z novim letom preosmijeta slovenska šolska lista »Učiteljski Tovariš" in »Popotnik*. Slednji se premeni v pedagogiško revijo, ki bo prinašala samo šolsko znanstvene razprave, »Učiteljski Tovariš" pa bo od novega leta naprej šolsko-politični list ter bo izhajal kot glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Razen teh dveh listov bode izdajala »Zaveza" še nov list z naslovom »Zvonček". Ta bo namenjen slovenski mladini in bo priob-čeval pesmi, povesti, prirodopisne in priro-doslovne, zemljepisne in zgodovinske črtice ter sploh gradivo, ki uči, vedri in zanima mladino. Raznoterosti. — Državno pravdništvo v Celju je konfiskovalo vso naklado Hribarjevega ilustrovanega koledarja za leto 1900. - Višje sodišče v Pragi je potrdilo zaplembo brošure prof. Masarvka (o katerem govori naš dopis iz Prage) glede umora v Polni ter je odredilo proti njemu subjektivno postopanje. — Dr. Smolka, bivši predsednik poslanske zbornice, je v nedeljo umrl. — Marijo Kučera na Dunaju, ki je mučila svojo pastorko do smrti, so obsodili na smrt na vešalih. Narodno gospodarstvo. Svoji k svojim! (Zaplenjeno 5 vrst). Ozrimo se stvarno na trgovino in trgovca — začetnika. Znano je v obče, da trgovec - začetnik s prvega nima dosti trgovskega praktičnega znanja, (posebno ako ni popreje bil poslovodja kake večje tvrdke), ne dosti trgovskih zvez in zadostnega kapitala, čemur sledi boj z velikimi težkočami, katerih tudi pri največji vstrajnosti m marljivosti premagati ne more. Vedeti tudi moramo, da se na vsak nov zavod gleda z gotovim nezaupanjem, kakor od konsuinentov, ki ne opuščajo radi trgovce, na katere so se v dolgi vrsti let že privadili, takd tudi od strani prodajalcev »en gros" (veletržcev), ki so navadno zelo ozkosrčni, kar se tiče kredita. Neredko tudi dela trgovcu - začetniku težkoče starejši konkurent, kateri more, imajoč svoj konkurenčni kapital že amortizovan, cene brez lastne škode znatno znižati, včasih naredi to tudi v lastno škodo, upajoč, da svojega nasprot-nika-začetnika pobije ter si potem zopet nadomesti, kar je v tem boju izgubil. Vemo tudi, da je mlada obrt in mlada industrija vedno v neprilikah, predno si ne najde dobrega surovega blaga, predno si ne izuri delavstva, ali predno ne pride do pravega načina izdelovanja, in da zamoreta tudi mlada trgovina in mlada industrija vse te neprilike zmigati, potrebujeta pomoči od raznih stranij, med katere se lahko vpošteva tudi — narod. (Zaplenjeno 5 vrst). Povišana apanaža. •— Nj. Vel. cesar avstrijski bo od 1. jan. dobival od države namesto 9,300.000 gld. 12 milijonov gld. Vzrok: število princev je prekoračilo štev. 70, 1 Ciklus predavanj. — »Trgovsko obrtno pospeševalno društvo" je priredilo ciklus predavnnjo trgovsko-obrlnih vcdtih. Predavanja je poverilo g. Kristanu, tajniku »Trg. in obilnega društva za Goriško*, ki je seveda nepoznajoč položaja v svojem razlnganju zašel previsoko, včasih prenizko. No, vspeh je za poCelek pa še precej dober. Moramo imeti vedno na mislih, da je ledino lefcko orati.'Na ia strakovua^prejJasanja je paj vendar hodilo ves čas povprečno 25 oseb! kar* je za nase razmere že mnogo. Morebiti, da bi jih prihajalo Se ver. ko bi imeli v to potreben prostor. SI. predsedstvo ..Šolskega Doma" je bilo že pred tremi tedni naprošeno, da dovoli lak prosior za »Trgovsko obrtno večerno, golo", ali ni še do' daftes'niti"pozitivno niti negativno odgovorilo, — Cesar seveda nikdo ni pričakoval od take družbe kot je »Šolski dom". Predsednik »Šolskega doma* je paC gospod dr. Anton Gregorčič! Vaše blagorodje! »Trgovsko obrtna zadruga« prične s 1. januvarjem 1900 svoj tretji odsek. Vabeč slavno občinstvo k pristopu v ta novi odsek, in oziraje se na položaj naše domovine, ne more si načelstvo kaj, da bi ne klicalo v spomin besed prvega vabila od dne 7. oktobra 1897, s katerim je vabilo rodoljube k otvoritvi in pristopu zadruge. To vabilo so je glasilo: »Slovensko ljudstvo na primorskem bije težak boj za obstanek. Kamor se ozira, od nikoder pomoči! Premožniki, ki prebivajo med nami, ne našega rodu, se nikjer ne naslanjajo na ljudstvo, nikjer mu ne služijo v podporo, v iz-podbujo in izgled. Ti imajo v rokah nakopičenega imetja, pridobljenega s trgovino in obrtjo med našim ljudstvom. Imajo v svojih rokah vse izobraževalne zavode za trgovstvo in obrtnost. Stoji in čuje nad njimi vsa javna oblast. NajboljSe gospodarske moči zajema naše naravno središče — mesto Gorica. Tje se steka vsa trgovina slovenskih pokrajin, tam se vzdržuje skoro vsa obrt. Vso to trgovino in obrt, vir vsega bogastva v deželi, zahtevajo so-deželanje laške narodnosti za-so in z vsemi sredstvi izključujejo naše ljudi od dobička in iz boljših premoženjskih položajev. Tarejo in zatirajo našega še preprostega trgovca in obrtnika, ako ostane zvest \ svojemu rodu, svojemu materinemu jeziku. Žalostno stanje domače trgovine in obrti dokazuje, da dela vsak, ki ni našega rodu in mišljenja, na našo gospodarsko in vsled nje na narodno propast. Sami smo, vsako izboljšavo gospodarskega stanja našega slovenskega ljudstva moramo si trdo prislužiti in priboriti z žrtvami sami. Naše kmečko- in obrtno prebivalstvo peša in peša, ker oddaja pravi in veliki dobiček sodeželanom druge narodnosti, ker je gospodarski odvisno od tujih. Osvoboditev od te odvisnosti zahteva ogromnih Žrtev, boj za nepod-učeno slovensko ljudstvo nevaren, skoraj obupen, tako, da ne omaguje pri delu le oni, kogar vodi čista in vroča ljubezen do njega. In s tako ljubeznijo nadahnjeni so ustanovili goriški -rodoljubi, s pritrjevanjem prebivalstva vseh slovenskih pokrajin, zavod, ki ima kot prvi namen pomagati trgovskemu stanu do samostojnosti in povzdige. Ta zavod je »Trgovsko-obrtna registrovana zadruga v Gorici z neomejenim jamstvom«. Prva in neobhodna podlaga razvoju trgovine in obrti je varčnost in mejsebojno zaupanje. Na tej podlagi se je ustanovila trgovsko-obrtna zadruga v Gorici ter storil prvi korak k gospodarski samostojnosti. Iz vspeha te zadruge se izvidi, ali je goriški trgovec in obrtnik razvit in unet dovolj, da se prestopi k ustanovitvi večjih trgovskih in obrtnih podjetij. Z ustanovitvijo in razvojem teh še-le postanemo gospodarski samosvoji. Kličemo torej vse prave rodoljube na narodno gospodarsko delo! Družimo svoje denarne moči! Z močnim denarnim zavodom v svoji sredi zmagamo v kratkem vse gospodarske ovire! Poučit jmo neuke rojake, dramimo ne-brižnike! Ni novec ne sme odpasti °d,nas brez koristi za nas! Razumniki, duhovniki, učitelji, občinski zastopniki: n& delo za narodno gospodarski pro-speh! Vodite ljudstvo v domače zavo- de, svarite je pred najetimi priganjači, \ ki je tolikanj nadlegujejo in zapeljujejo j v ptuja društva,' v oderuške roke! Od tam prihaja le škoda zapeljancu in celi slovenski deželi, ne pade ni novec na domača tla, »Trgovsko-obrtna zadruga & je ljudski zavod;, plod, ki ga obrodi, je namenjen-ljudstva, ki ga je ustanovilo! V blagor in prospeh domačega ljudstva in obrtništva naj se vrši vse njeno delovanje, obrača ves čisti dobiček! Podpisano ravnateljstvo se zanaša na Vaše 'blagorodje, da podpirate ravnateljstvo s tem, da vabite deželane k pristopu in podpisu deležev ir. prijave naznanite zadružnemu uradu, da dajete ravnateljstvu na prošnjo potrebna pojasnila in poročila in da konečno za-zastavite svoj upliv in delate na to, da »Trgovsko-obrtna zadruga« v najkrajši dobi dospe do onega razvoja, kateri t ugovarja potrebam in naravnim razmeram....« Že vspeh prvega odseka je bil nad vse sijajen, ker je »Trgovsko-obrtna zadruga« s svojim oklicom od 28. oktobra 1898, vabeč občinstvo k pristopu v drugi odsek, povdarjala, da je zadruga tekom jednoga leta dospela do 1659 deležev in 90+ članov. V tem drugem svojem vabilu je poudarjala: Nabrana velika glavnica in misel vzajemnega podpiranja pa gotovo stori, da računamo, da smo zaupni in podjetni. S temi lastnostmi in večjo obratno glavnico se lotimo lahko velike trgovine in velike obrti. Naravnih sil in zakladov imamo dovolj v deželi. Da jih izkoristimo, je treba nam glavnice, vstrajnosti in znanja. Nabirajmo z zaupnostjo, rabimo ga z vzajemnostjo, čisti dobiček, ki ga skupi trgovsko-obrtna zadruga, pa naj služi v vrhovni cilj, izšolati v deželi obrtni in trgovski stan. Od leta do leta se Širijo obrtno in trgovsko Šole. Ljubljana, Gradec, Dunaj imajo že ugledno zavode, dobimo si jih tudi mi. Kolikor je na razpolago čistega prebitka zadruge, obrni se v vstanovitev obrtnih in trgovskih šol, v podpiranje učencev takih zavodov s tem, da se napravijo letne ustanove. To bodi najvišja naloga nabranega rezervnega zaklada »Trgovsko-obrtne zadruge«. »Trgovsko-obrtna zadruga« je storila tudi tekom drugega leta ogromen korak dalje in šteje danes 140G članov in 2610 deležev, ki predstavljajo lastnega podpisanega kapitala 403.300 gl. — Hranilnih vlog je nabrala tekom prvih dveh odsekov 128.512-7S gld., pro i:^ta je imela 1,441.670*50 gld. -— Te š*.-" vilke kažejo, s kako -uiemo se je goriš',o ljudstvo poprijelo »Trgovsko obrtne ;adruge« in kako je misel, obuditi trgovstvo in obrtništvo v deželi, izbudila ljudstvo ne glede na stan, k štedenju in nabiranju podjetne glavnice. Ako »Trgovsko -obrtna zadruga« napreduje v meri prvih dveh let, se je nadejati koncem petega leta okoli 7000 deležev ali nad 1 miljon lastne podpisane glavnice. Te števike same na sebi kažejo važnost »Trgovsko obrtne zadruge«, nje moč in nje pomen za bodočnost. Vsak goriški domoljub je da-^ nes prepričan, da imamo boljšo bodočnost pred seboj, ako dvignemo naš trgovski in obrtni stan v razmerju s pridelki in izdelki slovenskega dela dežele. Svota lastne glavnice, katero lahko v teku petih let dosežemo, ako se »Trgovsko obrtna zadruga« razvije, tO je, da z veliko lastno glavnico ustanovi v deželi večja trgovska in obrtna podjetja, katera nas store neodvisne od podjetij v ptujih rokah. V naši deželi imamo veliko množino malih obrtnikov in trgovcev, kateri se ne morejo vspeti do pravega razvoja radi tega, ker manjka velike obrti, ker manjka velike trgovine, in je ta v rokah onih, ki nimajo nobene brige za napredek trgovskega in obrtnega stanu slovenskega dela dežele. Že s sedanjimi sredstvi, ko redno teden do tedna dohaja skoraj blizo do 2000 gld. vplačil, vstreza »Trgovsko-obrtna zadruga« lehko zahtevam trgovskega in obrtnega stanu v tej meri, kakor je danes razvit. Cilj in namen »Trgovsko obrtne zadruge« pa seza višje, nima pred očmi lo vsakdanje potrebe našega malega trgovca in obrtnika, marveč ima pred seboj bodočnost in. razvoj malega obrtnika in trgovca v večjega podjetnika. Zato se »Trgovska obrtna zadruga« ne zadovoljuje z razmerno visokim številom deležev, ki so danes podpisani, marveč dela na to, da se ti deleži dvignejo do take višine, da omogočijo izvršitev večjih podjetij rAfco Hbseže »Trgovsko-obrtna zadruga« svoto 1,000.000 podpisane lastne glavnice, potem bode silje-na iskati odjemalcev glavnice v večjih podjetjih, za katera »Trgovsko obrtno pospeševalno društvo« že danes pripravlja tla in naraščaj. — Nastopilo je v najnovejši dobi »Trgovsko obrtno društvo«, katerega namen je organizacija trgovskega in obrtnega stanu. Opiraje se na te dve društvi in računaje na naraščanje deležev in članov, kakor tekom prvih dveh let, Šteje »Trgovsko obrtna zadruga« na to, da postane najvažnejši član narodne naše gospodarske organizacije na Goriškem, katera nas mora vesti do zmago in gospodarskega nadvladja v deželi. Vabimo torej vse stanove brez razlike, kakor s svojim vabi om od dno 7. oktobra 1797. k pristopu in nabiranju deležev. V prvi vrsti pa so obračamo na trgovce in obrtnike. Oni so pred vsemi poklicani, da agitujojo za »Trgovsko obrtno zadrugo«; kajti zadruga ima služiti v prvi vrsti podvigi trgovstva in obrtništva; v drugi vrsti podvigi gospodarskega stanja vseh stanov. Štejemo v naši deželi nad 2700 slovenskih trgovcev in obrtnikov. Ako vsi pristopijo k zadrugi, kakor bi bila dolžnost, in ako vsak nabere le še dva druga člana, potem zadruga dosp6 do svojega stavljenega cilja v bližnji bodočnosti. Nadejajo so na rodoljubjo vseh stanov, računajo na stanovski ponos trgovcev in obrtnikov otvarja podpisano načelstvo tretji odsek zadruge, ki bode trajal od 1. januvarja 1900 do 31. decembra 1904. V Gorici, dne 20. novembra 1899. DR. HENRIK TUMA, deželni poslanec in od-bornik, načelnik. Zahvala. Podpisano, si šteje v dolžnost, izreči tem polom iskreno zahvalo Čislanemu gospodu Avgust-u Sclilcgl-ti, slikarju in posestniku v Šturiji, ker je iz prijaznosii brezplačno napravil obrise ter prosijo za društveno zastavo na slavno e. kr. natneslništvo v Trstu, katera je bila za društvo ugodno rešena. Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini, dne 31. novembra 1899. Jožef 8 u d i h n a, predsednik. Garancija 5 i e t. M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših j sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-! chen „Afrana* s lihim tokom. Slednja je glade | praktičnosti in hitrosti nedosegtjiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. Stroji za šivilje od SO gld., za krojače od 88 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Garancija 5 let. Moka iz slovečega valjičnega mlina Vinko Majdič-a v Kranju dobi se mi debelo pri A les. Rupnick & Co. v Trstu. Na drobno skoro pri vseli' večjih trgovcih. j^arodna jed morajo postati testenine iz prve kranjske tovarne testenin Žnideršič & ValcntlČ v II. Bistrici po njih izbornem okusu, obilnej redilnosti in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prodajal-nicah jestvin v '/, kg škatljah z najino firmo. '^elTkazaloga vsakovrstnega usnja ter vseh drugih čev- ljarskih protrebščm v Kojskem št. 95 in v 0ori«si na Kornu št. ,16, vse iz lastne tovarne v Rupi. Se toplo priporoča Andrej Jakil, tovarnar kož v Rupi. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi ltaštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce ia popotnike. Najboljše Sivanke za šivalno stroje, POTREBŠČINE za krojafo in fev/jarje. Svctiiijlcc. — Rožni venci. — MnSno knjižice. lišna obuvala za vso lolne Sašo, Semena za zelenjave, trave in detelje, Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, vroHiuarjn, prodajalce po sejmih in tr(?ih tor na deželi, 2 :»ij 8 0. kr. nrivilifiirani kroji, vHnktprcmu Uoj razumljivi krojili. Kar napove i/, knjige tnliclntt morn, to izpolni vsako velikoHti in modo. v Gorici, civilni in vojaški krojač z zalogo iiajfliicjišegft blagu. Edino na Travniku št. 22. 1. nadstropje. lun svojo Izborno 3>*logo vsnfce vrste Ijlugrn m obleke k Inozemskih in avstrijskih ionint ht gotovih oblek, dežnikov in sobnih nlašifov u v.snko sezono. Velika izbšr: /ovratnic In ovratnikov, gotovega »erila iit svojce Jiijrer ter vseli dragih k oblekam spndajoiih priprav za vsaki stan po najnižji ceni. Sprejemajo se naročila za izdelav, raznih oblek, jaket, pelegrin, dežnih plašecv, tudi za dame, po najnovejši modi« t! ?? 191 predmetov ssa samo 2. gld. 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jamfaua tri Icln. 1 pozlačena verižica. 1 krasen elui za sniodke. 1 fino loa'elno obrobljeno zrcalo s pokrivaloin. 1 notes vez&n v angleško platno. 1 oprava znpeslpih gumbov iz doublc-s:lata I. vrele. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlila 1. vrsle. 1 par uhanov iz doublc-zlata I. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna opiava. t toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jckleuih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 23 pol finega pismentga papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 1M1 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold, 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska iz« vozna hiša Jnsefsirasso šiv. 46. Kar nr> ugaja sp sprejema tujku j v tekn 8 dnij. Ilastrovani ceniki zastonj In franko. LINIMENT. CAPSIG! GOMPOS. te Rtchterjeve lekarne v Pragi pripoznnno kot izvrstno bol nblažujoce mazilo; za ceno 40 ki\, 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošuo priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v origr. stoklo-uieah z našo zaščitno znamko s „81-DltOM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena d lo zaščitno znamko. Rfcbterjeva lekarna „pri zlatem levu" m v PRAGI. L" Trgovina z Jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, ˇ Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor kavo — rS mast — poper — »veča — Ji" - ikrob - Jecmeo kavFoo primera - «okt J grl* drobna in debele otrobe - tarllco -iJJ - iol - moko« pitanje -.«• - lw»torJT5^ bakren! vttrijol Itt 3 20 8 Žalna pristal« fetatostep žganja na feteli t*r pristnega frnfg« in briega tjh*. lili it 300 iM. ¦¦*¦ BLffSSR T, sen krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa: pirjev fn srečk, a da ni posebna f**™*^ nikaka nevarnost Ponudbe po d Ladwig Ostar-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Bndapeat 1 Oi ODLIKOVAN fotografski atelier 6osposka uliea Štw. 7 v Boriti, podružnica na Aequeaottu št. 35 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstvu t mestu in na deželi v blagohotno podporo. > SpiMlicijska poslovniea Gašpar Hvalic v Gorici v uliii Mirelli št 12. JLeta 1881 v Gorici uslanovijeita tvrdka E. Riessner, y Nnnsia ulici 3. (nasproti nunski cerkvi) pnporoSa preč. duhovSčia« in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni«* umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob nih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Triporofa slav. občinstvu tudi svoje S . d.) H.-k»mo Jrk na perilo. (P. c-. L S.-Milici-Gorica. Poste restante. Se uljudno prosi, da bi blagovolila sprejeti pismo. Naznanilo. Dovoljujem si uljudno naznanjati veleftastiti duhovščini, cerkvenim ©skrbništvom, ter slav. občinstvu, da sem prenesel zalogo voščenih sveč, voska, meda itd. iz Solkanske ceste v lastno niso ulica Sv. Antona št. 7. (Nasproti c. kr. okrajni sodniji.) Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam Z velešiovanjem J. Kopač. Tovarna tamburic SISAK (Hrvatska) Na zablcvo pošilja vsakomur Priporoča se topio Slovencem a mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima nov, zaprt voz za prevažanje zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja ww ˇˇˇˇˇˇvvvvvvvv rf>r*&frOt>nf>fi>G&Cif>L>f>&Gp '0mS sladna kava i Qt Ze leta sem izpričano izvrstna primes k bobov« kavi. — Pri p ii živčnih, srčnih, že'odecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. SI zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v (•J «p«6«e®(8«e«g«ae«e«ft stot:sočero rodovinah. *»*&*»#&&&*&&& tffiZZT. *a> ma