g T E V. 22. V-LJ.UBLI.ANI. DNE 3 JUNIJA 1931 L E T O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delil vsaka drobna vrstica ali nje prostor ».0 Din. Izhaja Tsnko sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo. Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Kmet in lovski zakon (Dopis iz laškega okraja) Občutno škodo na sadnem drevju je v našem okraju zopet napravil zajec. Zato ni čudno, da se kmetje zelo zanimamo za novi lovski zakon. Sedaj imamo v Sloveniji ozir. v Dravski banovini celo vrsto veljavnih lovskih zakonov, tako na primer: štajerskega, kranjskega, koroškega itd. Vsi odgovarjajo razmeram, ki so vladale pred sto leti, nikakor ne sedanjim. Pred sto leti jc bilo. manj ljudi, sadjarstvo pa ni bilo niti od daleč tako razvito kot je danes. V sedaj veljavnih zakonih' je menda po-tvsod določba, da je lastnik lova zemljiški posestnik. Izvrševati pa lova ne sme lastnik sam, ampak oni, komur se lov na dražbi odda. Kmet pa mora biti tiho, ako mu divjačina dela na polju še lako občutno škodo. 2e pred desetletji srno pri nas pričeli intenzivno gojiti sadjarstvo, ki obeta biti našemu kmetu edina rešilna bilka v sedanji gospodarski krizi. Toda letošnjo zimo je zajec napravil na sadnem drevju samo v nekaterih občinah laškega okraja škodo, ki gre v težke stotisočc, v celi banovini pa v milijone dinarjev. V našem štajerskem lovskem zakonu, pa ludi menda v drugih je določba, ako hoče posestnik zahtevati od lovskega zakupnika za od zajca poškonovano drevje odškodnino, mora imeti drevo 1 m 20 cm visoko obvezano s slamo. Ne glede na to, da ima kmet s tem izredno veliko dela, ki pa včasih nič ne pomaga, pa nam strokovnjaki od Sadjarskega društva Kmetijske družbe in banske uprave odločno odsvetujejo zavarovanje drevja s slamo, ker je to najbolj varno prezimovališče raznih sadnih škodljivcev. Tudi zakon o zatiranju sadnih škodljivcev iz 1. 1929 zahteva, da se morajo sadni škodljivci zatirati. Zelo bi bilo želeti, da se spravi v sklad obvezno zatiranje sadnih škodljivcev — in pa določbe lovskega zakona. Veliko lepih besed slišimo kmetje od raznih strani, mero-dajnim krogom so znane naše zahteve. Nas kmetov je v državi gotovo več kot lovcev zato je jasno, da bo morala vlada pri izdaji novega lovskega zakona vpoštevati voljo večine naroda ter braniti kmeta ne pa zajca! Naše stare in upravičene zahteve glede lovskega zakona, katere smo soglasno sprejeli na vseh zborovanjih Kmetske zveze in Sadjarskega društva so sledeče: 1. Lov naj bo last zemljiških posestnikov. 2. Vsak posestnik ali najemnik posestva naj-inta pravico, da sme na svojem posestvu pokončati škodljivo divjačino. 3 V slučaju, da sam ne lovi, pa naj ima pravico dovoliti komu drugemu, ki je zato sposoben. 4. Posestnika, ki bi streljal po sosedovem svetu divjačino, naj se ne toži, če je voljen plačati odškodnino. 5. Ako v občini večina posestnikov želi, da se da lov v zakup, se naj da večje gozdno lovišče. Obdelani svet, to so vrtovi, njive, vinogradi, travniki,'pašniki, naj se ne daje v zakup. Grmovje in male skupine drevja, ki se nahajojo med njivami, travniki in vinogradi naj se ne štejejo za gozd. 6. Zakupna doba lova naj traja najdalje tri leta. 7. Nabava streliva naj bo kmetom prosta. Ljubezen do domovine v. Dne 15. aprila t. 1. je prinesel »Slovenec« tele besede: »Mislim, da ni na svetu iz-lePa ljudstva, ki bi ga lastni sinovi tako malo cenili, ga tako poniževali kakor je slovensko, umbolj se kdo od svojega ljudstva loči, čirn-polj zametuje njegovo miselnost, tembolj še 'tna za inteligentnega. Med takimi našimi in-reltgenti — razumniki —. in med deklo, ki je začela nositi mestni klobuk, pa se zato sramuje svoje matere, ni prav nobene raz- Besede, ki so vredne, da jih podpišemo z obema rokama. Pa bi bilo tudi prav, da bi jih ne bilo treba več podpisovati. Domovinska ljubezen zahteva, da spoštujemo svoj narod, svoj jezik, svojo zemljo, svoje navade. Če nas je tudi malo, pa smo vendar vredni, da živimo. Narod, ki je dal svetu Prešerna, Cankarja in Finžgarja; narod, ki je dal svetu može kakor dr. Krek in nadškof Jeglič; narod, ki je dal svetu dolgo vrsto učenih in tudi svetih mož: tak narod že zasluži, da živi in da ga spoštujejo vsaj njegovi lastni si- novi. Pa žal ni vedno tako! Eno veliko bolezen imamo, o kateri bi vam rad nekaj po: vedal. Po Prešernovo bi povedal to bolezen tako, da le tujcem sreče svit se v Krajni žari; po domače povedano se pa to pravi, da imamo mi premalo zaupanja v to, kar je našega in le to nam je všeč, kar je tnje. Ljubezni do domovine ni do tega, kar je domačega, je premalo v nas Ali naj vas opozorim pri tem razmišljanju na naša možitve željne dekleta? Prešeren jim je že pred dobrimi sto leti povedal.' Fante zbiraš, si prevzetna, se šopiriš, ker si zala ... Domači ljudje pri takih prevzetnicah nimajo nobene veljave. Pride pa tujec z namazanim jezikom, pripoveduje zgodbe o bogatem stricu in o neskončni dediščini, govori in laže na drobno in na debelo, toliko časa, izvabi iz njih težko prislužene prihranke, s katerimi gre uredit zadnje zapreke za pridobitev premoženja, slovesno obljubi zakon, precej po vrnitvi bo zaroka, potem pa... njega od nikoder ni. Medenogovoreči tujec je izginil in šel iskat drugih lahkovernih dušic. Stric, premoženje, dediščina, ljubezen, zakon... vse sama sleparija. Zelo iste usode so bile deležne nekatere domače navade. .Ne vlečejo, ker so domače. Nekaj silno lepega so bili svojčas kresovi na predvečer sv. Janeza Krstnika. Zadnja leta. jih je vedno manj. Za časa vojne jih je politična in vojaška oblast znala zatreti; kdo jih bo pa spet dvignil in pOživei! Morebiti bodo tele vrstice koga predramile? Silno imenitno se zdi nekaterim, ki so v tujini, pretrgati vsako zvezo z domovino. Nobenega pisma domačim, nobenega časopisa, da bi zaznal za kakšno domačo novico, nobene knjige v domačem jeziku. Znani so slučaji, da domačini domačinu, ki bi se rad gospodarsko dvignil, mečejo polena pod noge, ovirajo njegov razvoj in mu grerie življenje; če pa isto podjetje prevzame tujec po jeziku, mordti še po veri, o potem je pa vse svetlo in jasno, vse zlato in čisto, vse mu streže, vse se prizadeva za njegovo naklonjenost. Nikomur ničesar ne očitam. To so še sledovi naše vzgoje iz polpreteklega časa. Iz tistih dni, ko so nam dopovedovali, da je imenitno samo to, kar je nemško, da je le Amerika bogata, kar je pa pri nas doma, to pa vse skupaj nič ni. Upamo in pričakujemo, da bo vzgoja mlajšega rodu v tem oziru drugačna. Tudi mora biti drugačna. Cenimo sami sebe, če hočemo, da nas bodo cenili tudi tujci. Cenimo, pravim, spoštujmo sami sebe, svoj jezik, svoje navade. Ne pravim in ne učim, da sami sebe povišujmo in druge zaničujmo. Branimo svoja podjetja in podpira imo jih. Kaj pa s svojimi napakami? Vsak narod jih ima. Vsak svoje. Pobi-jajmo jih, zatirajmo jih vsak v svojem kraju, vsak v svoji službi. Pa tako, da narod ne bo trpel na dobrem imenu. Duhovniki in učitelji lahko v tem oziru mnogo dobrega store v šoli, predavatelji, po društvih imajo tu hvaležno polje, časopisje je prav tako poklicano, da zastavi svojo besedo, koliko bi lahko dobrega storili vsi tisti, ki prihajajo iz mest, iz naših »kulturnih središč«, med naše ljudstvo. Z obnašanjem ia z besedo bi lahko sejali semč izobrazbe. Zal, da izvršujejo to svojo dolžnost raje narobe kakor prav! Morebitnih krajevnih ali osebnih napak pa nikar ne posplošujmo. Ce sta n. pr. dva človeka ravnala z otroci tako, kakor se ne sme, nikar ne vpijmo: »To je sad slo'venske kulture zadnjih petnajst let!« Če je v naših društvih kakšen član morebiti malo bolj neroden, ne kričimo: »Poglej jih! Vsi so taki!« Vsi na delo za versko, narodno in gospodarsko izobrazbo svojega naroda! Da, tadi za versko! To še posebno podčrtavamo. Priznanje vere, zasmehovanje narodove vernosti, zanemarjanje verskih dolžnosti je greh zoper ljubezen do lastnega naroda! Razglas o prfdobnini V smislu zakona o neposr. davkih naznanjam. ila so seznami oseb, zavezanih p r i d o lin i ii i, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1931 razpravljale pred davčnima odboroma za mesto v Ljubljani v času od 20. junija 1931 pogledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventuelno osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi sc glase: Seje odbora so tajne. Priso-stovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, strrejši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi ©bitom ali za plače s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom na pr, zakotni pisarji. Pač pa sinejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni financ no-piavui zustopniIvi. Zn pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno poobln-ičenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali brnnitelj (konkurzni upravnik). Razpisano razprava se ne bo odložita, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostovnli, PO SVETU Italija s Proti katoliški akciji so dvignili zadnje dni velik hrup italijanski fašisti. Časopisje je najprej ostro napadalo papeža m katoliške organizacije, ki jih dovoljuje do-' govor med sv. očetom in sedanjo italijansko vlado. Fašisti, ki hočejo, da se jim vkloni vse, pa trdijo, da sv. stoliea fašistom ni prijazna in da deluje, čeprav morda prikrito, proti načrtom gospoda MuSsolmija. Fašistični prenapeteži, zlasti dijaki, so te dni v Rimu kričali po ulicah proti papežu, so zažgali javno uradno vatikansko glasilo in raztrgali papeževo sliko. Kaže se, da je celo Mussolinijeva vlada v tej zmešnjavi izgubila živce, zakaj razpustila je pod krinko nevarnosti za javni red vsa katoliška društva, ki jih dovoljuje tako zvana late-ranska pogodba. To pa ni mala reč. — Mi smo že pisali, da, se je še vsak zaletaval z glavo v steno in tudi občutil posledice, kdor je nastopal proti katoliški Cerkvi. Zdaj samo mirno čakamo na dogodke, ki so neizbežni. s Odločna beseda sv. očeta. Papež je sprejel odposlanstvo učiteljev in učencev salezijanskega zavoda, katere je nagovoril takole: Zahvaljujemo se vam, da ste prišli v tej uri k nam, da nas tolažite, v uri, ki je najžalostnejša. kar smo jili doživeli. Pozdravljamo vas kot oče in kot rimski škof ter se vam zahvaljujemo za vašo tolažbo v teh dneh, ko vidimo, da je brutalna nasilnost napadla ono, kar nam je najdražje, to je Katoliško akcijo, in od nje razen tega oni del Katoliške akcije, ki nam je najdragocenejši, to je katoliško mladino. Seveda imamo pravico in dolžnost, sklicevati se na pogodbe in na obstoječi konkor-dat ter uvesti primerne diplomatične korake. Nič pa ne more ovirati rimskega škofa, da ne bi povzdignil svoj glas. Pač nam lahko vzamejo življenje, s tem pa nas ne bodo pripravili do molka. Papež je svoj nagovor končal s pozivom, naj molijo zanj in za njegovo delo. s Zgodovina o italijanskem notranjem posojilu. Te dni se je zaključilo podpisovanje italijanskega notranjega posojila. Po zatrdilu fašističnega tiska je podpisana vsota že presegla štiri milijarde. Podpisovanje se je vršilo pod hujšim pritiskom Dva špekulanta sta se sešla v Unionu. »Sem slišal praviti, da si v Novem mestu prejšnji teden dobil desettisoč dinarjev.« »Res je, samo stvar je nekoliko drugačna. Prvič to ni bilo v Novem mestu, pač pa v Mariboru, drugič ni bilo prejšnji teden, ampak prejšnji mesec, in tretjič, nisem dobil, pač pa zgubil.« * Nekje so imeli razstavo zelenjadi. Martin je dobil prvo darilo za najlepšo zel-nato glavo. »Pa je zares lepa glava,« je dejal Jaka po razstavi, »daj jo meni, pa ti dam kovača zanjo.« »O, jok,« pravi Martin, saj sem sam dal dvajset dinarjev zanjo.« V VSAKO HI SO »DOMOLJUBA«! ;«C kakor podpisovanje prejšnjega, u,ko m nega liktorskega posojilu. Poleg bank podpisali velike vsote predvsem iavn. ustanove, kakor podržavljene trgovske zbornice, zavarovalnice, bolniške blagajne in pokojninski zavodi. Posebno hud je bil pritisk na srednje sloje. Državnemu urad-ništvu so kar predpisali vsoto, ki naj j0 uradnik podpiše in ki mu jo bodo odtrgo-vali od plače. Mali uradnik je moral povprečno podpisati 500 lir. V Gorici, torej v pokrajinskem mestu, ki. je posebno danes tako ubogo na kapitalu, je bilo podpisanih 7,051;000 lir. Postojna je podpisala 250.000 lir. Uradno poročilo pravi, da sp je ta vsota nabrala s prav majhnimi prispevki slovenskega ljudstva, ki se je povsem prostovoljno in z-navdušenjem odzvalo klic;u, fašistične vlade... — s Kje je še kaj .stičnega na svetu? Vi-pavski občinski načelnik je pozval vse obrtnike k sebi in jim zaukazal, da morajo vložiti prošnjo za italijansko pridigo in •službo božjo; v prošnji da morajo tudi zahtevati, da naj se njihovi otroci učijo verouka v italijanskem jeziku. Ako obrtniki tega ne store, jim bo odvzel obrtno dovoljenje. Zadevne prošnje morajo nasloviti na domačega dekana dr. Breitenbergcrja. — Na ta način hoče vladni občinski načelnik piisiliti duhovnike iz vseh bližnjih vasi, ki spadajo pod vipavsko občino, da uvedejo italijanščino v cerkev. K Vipavi so, kakor znano, fašisti priključili okoliške vasi Slap, Goče, Erzelj, Vrhpolje in Budanje. s iinzno. V gozdu blizu Rovinja v Istri, v tako zvani Rovinjski drugi, so neznanci ustrelili karabinerja Giorgija, drugega ka-rabinerja pa nevarno rauili. Neznanci sc zbežali. V imenovanem gozdu se stalno potikajo člani zločinskih družb, ki se pod italijansko upravo v Istri zopet množijo. V Rovinjski dragi so bili dozdaj ubiti že trije karabinerji. — Izšla je naredba fašistične stranke, ki podaja smernice za snovanje ženskih fašističnih organizacij. V ženski fašjo lahko stopi vsaka Italijanka, ki je stara 22 let. Ženske fašistične organizacije se bodo snovale na sedežih že obstoječih moških organizacij in imajo podobno vodstvo ter isto disciplino. — Med Italijo in Rusijo je bila podpisana pogodba, ki se z njo Rusija obvezuje, da bo uredila pristanišča v Trstu, na Reki in v Bariju za izvoz svojih najvažnejših sirovin (premoga, bencina in nafte). — Na seji fašističnega parlamenta v Rimu je poročal mornariški minister Siriani, da je postavljenih v proračun za bojno mornarico pet milijard hr.--Italijani zahtevajo zase tudi naš Kastav. Pa ga ne bodo nikdar dobili. Rumunija s Boj za oblast. V Romuniji so razpisali volitve za državni zbor. To so prve volitve po vrnitvi kralja Karla, ki naj dow žejo, kaj večina naroda misli o sedanje položaju. Volivni vladi načeluje P* Jorga, ki se odločno izjavlja za sv«1'«;'", volitve. Vendar prihajajo od raznih str« Velike Romunije poročila, da volivne p> prave niso povsem svobodne in od gotove strani fabricirati »ljuusn.« . Pišejo tudi o mrtvih in ranjenih pn voi agitaciji. Voditelj doslej najmočnejše khi ske stranke, Maniu, nastopa s svojimi y iatelii samostojno. Maniua mnom ne Lojze Hočevar, sodnik v Novem mestu, je Krki utonil. 0. Andrej Kregar, tovarnar pohištva v Št. V idu nad Ljubljano, praznuje letos 30 letnico, odkar iz-vršuje samostojno mizarsko obrt. Njegovi izdelki vzbujajo vsako teto na velesejmu splošno pozornost. Marijina druži, —^^^ ^t rK&S^ druga slovenska dekleta m obetajo kruha y Zagrcbu. Vatikanski podtajnik mons. Piizardo, ki je faiistoin posebno v peti. Ni Vel kralj in kraljica, ki sta prišla v nedeljo v Zagreb udeležiti se 200 letnice Kamenitih vrat Sj. \el. kralj in hiaijua. s£rejem je bii nad vse veličastea jo, a še več jili je, ki vidijo v njem edinega rešitelja gospodarsko oslabljene Romunije. Čakajmo, da vidimo, kdo bo zmagal: ali osebne kaprice maloštevilne družbice, ali pravi glas združenega romunskega naroda. Španija s Republika Se ne stoji na trdnih nogah. Revolucionarno kolo se suče naprej, žalibog ne v pravcu bratstva, enakosti in svobode, ampak pod geslom strašnega preganjanja katoliške cerkve in duhovnižtva, zlasti redovništva. Ne trdimo, da bi repu-bličanska vlada vse to hotela, kar se godi, saj je njen predsednik menda praktičen katoličan. Najhujše je, ker so sedanjo zmešnjavo izkoristili komunistični agentje, ki hujskajo narod. Zato je zgorelo in bilo razdejanih nad 150 cerkva, samostanov, katoliških bolnišnic in sirotišnic. Na mnogih krajih se je ljudstvo boljševiškim razgrajačem samo postavilo v bran in preprečilo razdejanje in požig. Molimo za katoliško Španijo, da bi ii Bog prikrajšal dneve grozote. Poljska s Novo vlado imajo v poljski republiki. Izvršila se je samo sprememba oseb. postopanje pa ostane isto kot doslej, saj je v vladi še- vedno maršal Pilsudski. Zunanji povod za preosnovo vlade je bil slab gospodarski in finančni položaj države. Pravijo, da je polkovnik Prystor, ki nače-luie novi vladi, človek boljših gospodarskih talentov. Bomo kmalu videli. Nemčija s Polet v silne zračne višave. Nemca 'profesor Picard in inženir Kipler sta napravila te dni drzen poizkus: s prosto plavajočim balonom, ki je imel 16.000 kubičnih metrov vsebine za lahki plin, sta se v popolnoma zaprtem privesku (gondoli) dvignila 16 kilometrov v zrak. V gondoli sta imela razne aparate, s katerimi sta merila višino, oziroma opazovala prilike v imenovani silni višini. Zjutraj okrog štirih sta se dvignila v zrak in sta isti dan okrog desetih zvečer zopet pristala, seveda ne v 'Augsburgu, ampak daleč južno na meji med Avstrijo in Italijo na nekem ledeniku v Alpah, kamor ju je bil zanesel veter. Zdaj pa ves svet pričakuje, kaj bosta povedala o svojem poletu in odkritjih drzna raziskovalca doslej še nedoseženih zračnih višav. Drobne novice Trije komunisti so bili mrtvi, pet pa ranjenih pri spopadu s policijo v Pragi. Transilvanija Transilvaneem, je voliv-no bojno geslo romunske narodne kmetske stranke. Za 25 odstotkov hoče znižati plače vsem državnim uslužbencem vlada na Japonskem. Štiri bataljone vojaštva je poslala angleška vlada proti indskim upornikom. 85 let je dopolnil maja znani ogrski politik grof Apponyi. Sv. stoliea je odklonila novoimenova-nega španskega poslanika v vatikanskem mestu g. Zanleta. Nemški turisti so nastopili pot na 8585 metrov visoki vrh Kangšeneeng v azijski Himalaji. 4» KAJ JE NOVEGA d Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta v nedeljo 31. maja zopet prišla v Zagreb, kjer sta bila navdušeno sprejeta. Udeležila sta se tudi proslave 200 letnice Matere božje Kamenitih vrat. d Slovesno ustoličenje novega stolnega kanonika v Mariboru g. dr. Jožefa Mirta je izvršil 1. junija prevzvišeni vladika g. dr. Andrej Kari in. d 859 birmanccv je prejelo zakrament sv. birme na binkoštno nedeljo v mariborski stolnici. d Pred sodišče ga je tiral, urednika »Domoljuba« namreč, gospod advokat in predsednik Kmetske prosvete doktor Janže Novak, zaradi članka v 10. številki »Domoljuba« z naslovom: G. advokat, nimate prav! Bistvo tožbe se suče okrog tistih gnezd, v katerih spe slovenskih mater otroci in katere morajo spomladi kidati. Bomo videli, če se bo g. advokatu dokaz resnice za njegovo trditev posrečil. O poteku tožbe bomo svojim čitatcljem prav natančno poročali, ker smo mnenja, da se ta stvar tiče vsakega slovenskega očeta in matere. ' d »Prvih rojev* je bilo letos silno veliko. Od vseh strani so nam čebelarji poročali o teh veselih dogodkih. Gotovo bodo radi oprostili, da zaradi velikega števila vseh ne navedemo. Bog jim daj srečo in sv. Ambrož, da bi jim pridne čebelice nanosile letos obilo medu, da bodo mogli v današnjih tenkih časih sebi in svojim prijateljem vsaj nekoliko osladiti grenko pot po tej grbasti zemlji! d Mestna občina ljubljanska je razpisala natečaj za izdelavo glavnega načrta novega postajnega poslopja v Ljubljani. Nagrade so tri in znašajo: 50.000, 30.000 in 20.000 Din. d Redni promet z novimi tramvajskimi vozovi na progi od glavne pošte v Ljubljani do mitnice v Šiški je bil otvorjen v nedeljo 31. maja. Vožnja od glavne pošte do Šiške in obratno stane do 21 1 Din, po 21 pa 2 Din. Promet se vrši do 22 vsakih 6 minut, po 22 pa vsake pol ure. d Ljudsko štetje je stalo mariborsko občino 80.000 Din. Precejšnja napetost vlada med Rusijo in Finsko. Novo belgijsko vlado bo sestavil voditelj katoliške desnice Renkin. Ostavko je umaknil francoski zunanji minister Briand. Mleka spijejo primeroma največ v švicarskem mestu Basel: 0.65 litra na dan in osebo. Manifestacijo t;a mir na svetu prireje v Londonu 11. junija vse tri angleške stranke. Še vedno je nad štiri milijone brezposelnih v Nemčiji. Tisoč samoumorov in 2500 poskušanih samoumorov je bilo lani na Dunaju. 40 prodajalen za čevlje ima Bata v Pragi. Konstantinov križ so našli v neupol-skili katakombah. Novo pravoslavno eerkev so otvorili v česko-moravskem Brnu. d Kmalu bodo pričeli gradi«; vodovod na Koroški Beli. Cevi so že dospele. d Drobiž po 25 par. Ker imajo držav-na blagajna v Belgradu in finančna ravnal teljstva večje količine kovanega denarja i 25 par, je treba spraviti ta drobiž kot menjalno edinico v promet. Poštam je naro-ceno, da morajo pri izplačevanju poštnih in čekovnih nakaznic dajati določeno koli-čino kovanega drobiža po 25 par, to je do 20 Din, morajo ga pa do tega zneska tudi sprejemati od strank. d Šest praznih učiteljskih mest jc razpisanih v Beli krajini in sicer: v Črnomlju, Drašifiih, Podzemlju, Radovici, na Lazih pri Starem trgu in na Strekljevcu. Opozarjamo slov enske učitelje, naj se pravočasno pobrigajo in vlože na merodajnem mestu prošnje. d Slovenske služkinje v Zagrebu se živahno gibljejo. Zlasti deluje kongrega-cija slovenskih deklet, ki je priredila te dni zopet lepo predstavo. Navzoči g, svetnik Janez Kalan je vzpodbujal navzoče k oživotvorjenju v Zagrebu tako potrebnega slovenskega dekliškega doma. d Naši izseljeniški duhovniki so kot običajno vsako leto tudi letos zborovali in sicer od 4. do 6. maja .v Heerlenu v Ho-landiji. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Z največjim zadovoljstvom pozdravljamo osnovanje Izseljeniškega sveta v Ljubljani. 2. Ponovno nujno prosimo, da se merodajne oblasti zavzamejo, v kolikor se še ni izvršilo, za čimprejšno sklenitev po-trebnih gospodarskih, socialnih in invalidnih pogodb z državami, kjer bivajo naši izseljenci, ki so tu brezpravni in žive mnogokrat v največji revščini. 3. Da bo moglo izseljeniško dušno pastirstvo objeti vsaj največje naselbine Jugoslovanov in da se ti versko in narodno docela ne pogube ali da se enkrat ne vrnejo s prevratnimi idejami v domovino, so nujno potrebni vsaj še štirje izseljeniški duhovniki in sicer: eden za Belgijo, eden za Nemčijo in še dva za Francijo. 4. Dejstvo, da veliko število otrok slovenskih staršev, ki se večinoma vrnejo v domovino, ne zna svojega materinega jezika, govori o nujni potrebi pouka 732 društev z 238.000 člani ima češki RdcČi križ. 600.000 cigaret so ukradli uzmoviči neki veliki tvrdki v Berlinu. Najmanj po sedem otrok ima v ItaliJ1 1,532.206 rodbin. Nad 3000 tajnih pivnic je v ameriškem Washingtonu. 27.000 čeških kron izgube je imel preteklo leto kremalorij (hiša za sežiganje mrličev) v Brnu. . . O carinski zvezi med Nemčijo in ar širijo bo končno razsojalo mednarodno s dišče v Haagu. ,. ■■ 400.000 kg tobaka je zgorelo v skiatu ščih bolgarskega Filipopela. . Za 96 milijonov čeških kron r«MR blaga so Rusi zopet naročili v bralski teb republiki. Poseben davek bodo plačevali v J><-ciji vsi, ki bodo potovali na oddih v države. narodnem jeziku. Zato prosimo prosvet-v S da preskrbi naSi Šolski deci uči-ISlev V Holandiji in Belgiji so okoliščine v toliko ugodne, da bi se s poukom narod-Ipea jezika lahko takoj pričelo, v drugdi državah bo treba vprašanje pouka prej po- ^'d"žalostna usoda šestih naših rojakov Franciji. Začetkom maja so odpotovali iz Slovenske krajine v Francijo na delo med drugimi: Fnis Ivan, Drvarič Janez, Šeruga Ludovik, Bencak Štefan, Frumen Matija in Rogač Janez. Službo so nastopili pri Ferme Javigny. Takoj prvega dne so me'd potjo na delo naleteli na granato, ki je ostala tam 5e izza svetovne vojne. Granato so hoteli delavci odstraniti, a komaj so se je dotaknili, je granata eksplodirala. Učinek je bil grozen. Trije delavci: Fnis, Drvarič in Frumen, so ostali v mlakuži krvi na mestu mrtvi, ostale tri pa so kosi granate močno razmesarili. Ranjen je bil tudi delodajalčev sin, ki je slučajno jezdil tam mimo. Izmed ubitih sta bila Fnis in Drvarič poročena. Vsak zapušča v veliki bedi ženo in otroka. Tretji pa je bil opora staršem. d Opozorilo. Zvedel sem, da se zadnje čase večkrat oglašajo v okolici Brezovice potujoči fotografi, ki se sklicujejo na moje ime. Vsem naznanjam, da jaz ne hodim ne sam ctrog, niti ne pošiljam koga drugega, ampak pridem le na poziv, - Jakob Pavloveič, fotograf, Brezovica. d Turistični kraji v dravski banoyini, ki imajo po odredbi finančnega ministra pravico do znižanih hotelskih taks, so: Begunje, Bohinjska Bistrica, Bistrica ob Dravi, Bohinjska Srednja vas, Braslovče, Brezje, Breznica, Brežice, Celje, Cerknica. Črna, Dovje-Moj3trana, Dravograd, Fram, Gornja Radgona, Gornjigrad, Gozd, Ho5e. Jesenice, Jezersko, Kranjska gora, Kamnik, Kamniška Bistrica, Kočevje, Kokra, Kostanjevica, Kranj, Krško, Lesce, Litija, Lož. Ljubno, Ljutomer, Logatec, Logarjeva dolina, Maribor, Medija-Izlake, Mekinje, Mežica, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Planina, Podkoren, Polzela, Polje, Pokluka, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Ptujska gora, Radovljica, Rateče, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Ruše, Selo, Sevnica, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Šmartno na Pohorju, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Skofja Loka, Šoštanj, šenturška gora, Sv. Vid, Topolovci, Trebnje, Tržič, Velika Planina, Velenje, Višnja gora, Vitanje, Vuhred, Vuzem, Žirovnica. d Čudno jagnje. Kmetovalec Ljubo Tiajkovič iz Kavadara je kazal te dni v neki belgrajski restavraciji čudno jagnje, ki ima štiri sprednje noge, dve zadnji, dvoje src in dve glavi, ki vsaka samostojno litije, tako da vsaka glava zase žre in Mi mekeče. Trajkovič hodi s čudno ži-va,co od kraja do kraja in dobro zasluži, d Tuje bojne ladje na obisku. Dne junija pride v Split oddelek francoskega bojnega brodovja, obstoječ iz treh kri-«rk, v juliju pa obišče naše morje del angleškega bojnega brodovja. d Deset poljskih časnikarjev pride zadkom junija v Jugoslavijo. V Belgradu se 0 vršila skupščina poljsko-jugoslovanske asnikarske zveze. Časnikarji bodo obiskali UKil Ljubljano in Bled. 2fi m .Za6reb- Po Trgovskem listu od dne la oosnemamo, da šteje sedaj Za- Za pomladansko zdravljenje Čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite nad nacijonalni produkt Planinka-čaj Bahovec Pristen samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA greb 185.000 prebivalcev. Prirastek od zadnjega ljudskega štetja leta 1921, ko je bilo v Zagrebu 108.000 duš, je torej izredno velik. d Na smrt obsojena Tilman in Kirch-meier sta z ukazom Nj. Vel. kralja pomilo-ščena; smrtna kazen jima je spremenjena v dosmrtno ječo. d Uradno prorokovanje o letošnji jugoslovanski žetvi. Ječmen je odevetel in kaže odlično, pšenici je zagotovljeno dovolj moče in se zanjo ni bati. Turščica povsod dobro obeta, tudi sadje je povsod v prav dobrem stanju, žuželk je letos prav malo. Tako kaže povsod prav dobro za letošnjo žetev. Zdravstveno stanje živine je odlično. d Po 6 Din kg prodajajo češnje v — Cačku. d 1425 hI vina smo izvozili v aprilu v inozemstvo; največ v Avstrijo, namreč 1380 hektoMtrov. d Deset uglednih trgovcev z vinom je sodišče v Vršcu v Vojvodini kaznovalo po novem zakonu, ker so prodajali pokvarjeno in fabricirano vino. Ce bi nekim vinskim trgovcem povsod ostro stopali na prste, bi vsi naši vinogradniki svoje pošteno vino že davno in dobro prodali. d Pobiranje zvišane občinske trošarine. Občina sme pobirati zvišano občinsko trošarino šele od dne, ko je izšel Službeni list banske uprave, da sme občina pobirati zvišano trošarino. Merodajen je torej za pričetek pobiranja povišane trošarine dan, katerega je bilo v Službenem listu objavljeno, da je bil občinski proračun v pogledu pobiranja trošarin odobren. Za čas, dokler ne dobi občina pravice pobirati povišane trošarine, je smela pobirati tudi v letu 1931 trošarino v izmeri, v kateri jo je pobirala za leto 1930. Na nadaljnje vprašanje, kako je pobrati trošarino na zaloge, smo mnenja, da je občina od zalog na dan, ko se prične pobirati povišana trošarina, upravičena pobrati povišano trošarino. d Pravilnik o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo je izdalo finančno ministrstvo. d Državni obrtni šoli se otvorita v Skoplju in na Cetinju v začetku prihodnjega šolskega leta. d Kobilice uničujejo posetve po nekaterih krajih Črne gore. d Rudarski kapitalisti so zborovali te dni v Belgradu. Ustanovili so zvezo, katere cilj je čuvanje koristi velikih rudarskih podjetnikov. — Nam se zdi, da so koristi kapitalistov že precej dobro zavarovane in' da bi bilo tudi v interesu velikih rudarskih in drugih podjetnikov, če bi že vendar enkrat prišlo do vzajemne prijateljske razdelitve čistega dobička med delom in kapitalom. d Sedem glav živine je zgorelo pri požaru Popovičevega hleva in gospodarskega poslopja v Ninomeru pri Metliki. d Okrog požarov. Hišna streha je pogorela Pogačarju Jakobu v Kandiji pri Novem mestu. — Pet velikih zidanic je uničil ogenj v Bukoviški gori pri Dolžu. Zgorelo je vse vinogradniško orodje in uničeno je okrog 40 hI vina. d V Žireh Je 27. maja za vedno zatisnila svoje trudne oči po dolgem in težkem trpljenju Marija S o 1 e 11 i. Žrtvovala je vse svoje moči domači hiši, nato pa opešala. Bila je vzorno krščansko dekle in zvesta bralka »Domoljuba«. Na zadnji poti so jo spremljali v častnem številu žirovski gasilci in gasilke z zastavo na čelu. Naj v miru počiva. d Umrl je v Strugah na Dolenjskem g. Jernej Pogorelec, trgovec, tovarnar in posestnik, brat bivšega župana Antona Po-gorelca. Možu poštenjaku — časten spomin! d V Savi pri Čatežu je ntonila cela rodbina iz Zagreba, namreč neki inženjer s soprogo in dvema otrokoma, ko so se vozili v čolnu. d Cez trebuh je šel z deskami naložen voz 6 letnemu Cirilu Pivku, sinu pismo-noše iz Stare Loke. Deček bo težko okreval. Starši in šole, poučujte otroke, da pazijo na cestah in naj ne letajo preko ceste tik pred vozovi! d Padel je na železniški tir. Sprevodnik državne železnice Anton Stopar, stanujoč na Sv. Petra cesti 14 v Ljubljani ln doma iz Šmartnega pri Litiji, je imel v nedeljo službo. Opazil je, da se bliža nasproti vlak in je hotel dati neko znamenje. Prijel se je za ročaj pri vagonu, ki se je pa naenkrat izpulil in Stopar je padel na želez- Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! . Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! 5l Boj za vlak. Ob volitvah v Egiptu je prišlo du ponovnih težkih spopadov med pristaši in nasprotniki vlade. Nasprotniki vlade, pristaši stranke \Vafd, so se hoteli ua kolodvoru v Kairu s silo polastiti vlaka, da bi se ž njim peljali na agitacijsko potovanje po deželi. Naša slika nam kaže pri- • zcr na glavnem kolodvoru v Kairu, ko so se borili za vlak. Dr. Josip >lirt je bil v nedeljo instaliran za mariborskega stolnega kanonika. Odstopivši poljski ministrski predsednik Slavrek (nn levi), novi predsednik polkovnik Prvslov laa desni). • WKi km na uro. Angleški letalec Ortebar (levo /goraj) je s tem letalom tedni dosegel'600 km na uro. S tem je potolkel svoj lanski rekord (575.7 km). Angela: »Ko boni omožena z Albinom, bom imela tri služkinje.« (rj Minka: »Že mogoče, toda ne • hkratu.« Boj za vžigalico: Dr. Ringer, ki je izumil >W vžigalico«. Švedski bogataš Kreuger, ki P°onli. svetu izdeluje vžigalice, je .Ringerju Ponudl'i«f d« lijonov za njegov pajent, ki bi ga potem um . ^ bi mu ne delal konkurence. Dr. Rmger v bogataševo ponudbo odklonil- žici tir Kolesa vlaka so šla čezenj in mu "korai gladko odrezaia ter zmečkala desno nogo pod kolenom. Iz Zaloga so takoj tele- fonirali na ljubljansko reševalno postajo, nakar je reševalni avto prepeljal ponesrečenega Stoparja v bolnišnico. d Nad dve uri v lilortorem objemu. Oni dan je šel posestnikov sin Ivan Čiž-man s Črnuč s parom konj v pol ure oddaljeni gozd po drva. Naložiti je hotel težak lilod. Ker je bil sam, si je hotel pomagati s tem. da je na soro naslonil dva kola, po katerih bi h loti zvalil na voz. Že je bil hlo.l skoraj na vozu, tedaj pa sta konja nekoliko potegnila, kola zdrsneta s sore in hlod je padel na fanta tako, tla ga je pritisnil čez trebuh. Tako je bil vjet kakor v pasti. Hloda ni mogel dvigniti, izpod njega zlesti tudi ne; in poleg tega je ležal tako nesreč-do, da bi mu kolo šlo preko glave, če bi konja potegnila. Poskušal je na vse načine rešiti se izpod hloda, a ves trud je bil zaman. Ovil »i je vajeti ekrog roke, da bi preprečil, da ga še konja ne povozita, potem pa s« je onesvestil. Ker ga dolgo ni oilo domov, je mati naprosila tri fante, da so šli v gozd pogledat, kaj se je zgodilo. Ležal je ped hlodom nezavesten, že skoraj mrtev. Saj ga je hlod tiščal nad dve uri. Vajeti je imel ovite okrog roke in jib je Jržal tako napete, da sta konja kar zijala. Ko so mu odvzeli fantje strašno breme, se je kmalu' zavedel. K sreči ni imel nobenega uda zlomljenega. Kako bo z notranjimi poškodbami, se pa točno še ne ve. d Ker s« gulaS jedli. Iz Novega Sada poročajo o strašnem slučaju zastrupljenja. Štiričlanska družina posestnika Mihaela Nanašija je v četrtek zvečer' jedla gulaš. Prvotno niso na okusu jedi opazili nič posebnega. čez eno uro pa so vse skupaj popadle strašne bolečine. Sprva so mislili, da gre za kakšna nesoglasja v želodcu, toda bolečine so naraščale. Najprej je padel -v nezavest oče, nato žena, dočim sta sinova pri zavesti .trpela strašne bolečine. Pozno v noč je bila alarmirana policija, ki je takoj uvedla preiskavo, kje je družina kupila pokvarjeno meso. Zastrupi jenje vseh štirih družinskih članov je zelo težko, stanje obeh sinov je" skoraj obupno. d Itevolvcr mu je padel iz žepa. V vasi Noše i v bližini čačka se je te dni pripetila nenavadna smrtna nesreča. Progovni čuvaj 1'rifun Milojevič se je .s svojo ženo vračal neke pojedine v Roseih. Ko sta šla skozi gozd,, sta naletela na jarek, ki ga je bilo treba preskočiti. Milojevič se je zaletel prvi m skočil. Pri tem pa mu je padel iz žepa nabit revolver, ki se je v trenutku, ko je Padel na tla, sprožil. Krogla je nesrečneža zadela v trebuh.-Prepeljali so ga v bolnišnico v čačak, kjer pa je kmalu podlegel težki rani. d Zopet Žrtev alkohola. V Vini vrhu Pfi Sv. Križu pri Brežicah so navalili neki vinjeni fantje na sina posestnika Unetiča J1 ranča in mu zadali težke poškoetbe, na katerih je v bolnišnici v Brežicah preminul. d Neznani uzmoviči so vlomili v ljub-(»ftnn 0br,no banko in odnesli približno J0.000 Din, skupna škoda pa znaša skoraj »6.000 Din. - d Po zakonu o zaščiti države so bili «»sojeni pred velikim ljubljanskim kazen-■ Mm sodiščem France Kregar, France Kaj-lfi. Anton Dolar, Herman Florijan in Ja- PO DOMOVINI Pismo iz Canade. (Quebec, Canada.) Že dolgo se ni noben oglasil i/ naše naselbine. Naj jaz malo opišem naše razmere in naše življenje v Domoljubu', ker ga rad berem in težko pričakujem vsak čeirtek, ko ga redno dobim. Tukaj se nahaja večji rudnik niklja, v katerem je zaposlenih čez tisoč delavcev, od katerih je polovica Slovencev in Hrvatov. Angležev je čisto malo, ker oni nečejo delati težkih del. Mi, ki smo prišli sem, da bi si hitro nekaj prislužili in se povrnili k svojim družinam, si pa ne moremo izbirati dela in smo zadovoljni, da delamo, akoravno jc težko delo in mal zaslužek. Delavske razmere so letos tudi tukaj slabe. Kdor je brez dela, ga kar ne more dobiti. Posebno hudo je za naše fante, ki so prišli lanskega leta sem za zaslužkom, pa niso eni prijeli za delo celo leto. Dosti je tantov, ki bi šli radi delat za vsak denar, pa si nc more nobeden nič pomagati. Upamo, da bo sedaj na leto boljše za delo. — Zima je bila letos dolga, ni pa bilo hudega mraza kot druga leta. Sneg je ležal nepretrgoma od oktobra do konca aprila. Tukaj je pomlad vsa drugačna kot v starem kraju. Doma je vse zeleno in ptice prepevajo po zelenih gozdovih, tukaj pa tega ni. Ne vidimo drugih ptic kot sem pa tja kakšnega vrabca. — V našem mestu imamo tudi dve slovenski podporni organizaciji, kateri sta nam v pomoč v boleznih in nesrečah. — Drugače gre nam še precej dobro. Včasih se zberemo, pa zapojemo par slovenskih pesmi in si tako s tem krajšamo čas. Pošiljam pozdrave vsem bralcem in bralkam Domoljuba-, posebno pa našim Dobrepoljcem. — Alojzij Zevnik, P. O. Noranda Box 37J. (Jue. Canada. Iz Argentine. (Buenos Aires.) Tudi mi prosimo za kotiček v Vašem listu, ker se še vedno spominjamo na svojo domovino, posebno sedaj, ko jo objema zelena cvetoča pomlad, ko vse živi in se raduje v njej. Tukaj v Argentini j>ri nas prihaja nasproti starka zima, zavita v belem plašču in skoraj nas objame z ledeno roko. Mnogo pozdravov pošiljamo vsem prijateljem in čitateljicam Domoljuba rojaki iz vrhniške okolice. Pavel Kagale, Jože Caserman, Stara Vrhnika, brat in dve sestri Mesec, Ivanka Krasna in Jože Gabrovšek z Vrhnike,' Anton Trček, Velika Ligojna. Franc Lešnjak iz Vrzdenca pri Horjulu, Franc Umck, Blatna Brezovica, in Štefan Nagode, Verd. Kako je v Braziliji. (Sao Joaquim.) Dovolite, da Vam napišem par vrstic iz Brazilije, kjer smo ravnokar preživeli hudo revolucijo. nez Klemene, vsi iz Vrhpolja pri Kamniku. Dobili so wi 2 do 5 mesecev strogega zapora. d Opozarjamo na današnji oglas Jos. Ivančiča! . . d Pri težkočah v želodcu, goreči«, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Frsnz-JOsef« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.___ ~ Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemno zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovl cesti PODRUŽNICE: i Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev I ti" 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica | " XI. pulta 22, Beograd. Poincareova 2 Naši domači pridelki so zelo poceni, kar pa dobimo iz Evrope, je silno drago. Deli je malo in plače so zelo nizke. Po mestih je strašna revščina. Bolje je na deželi, kjer Ijudj? obdelujejo bogatašem zemljo in dobe zastonj stanovanje, kurjavo, prašiče, kure, morda tudi kravo ali kozo. Po poljih oskrbujejo riž, kavo, koruzo, zelenjavo itd. in lahko tudi v denarju nekaj zaslužijo. — Versko življenje je^ri nas prav slabo. Ccikve so prazne. Veliko je zagrizenih nasprotnikov Cerkve in Boga, ki se trudijo, da bi vero iztrebili iz države. Ljudje umirajo brez zakramentov. Posebno po revoluciji so se verske razmere poslabšale, prav lepo Vas pozdravlja Simon Jerrtejčič. Smrtna nesreča v tujini. (Sndbury — Ontario.) t. maja je nas Slovence pretresla žalostna vest. V tukajšnjem rudniku se je smrtno ponesrečil naš rojak Jože Kraljič. Ko je bil zaposlen pri čiščenju rova, se je pod njim odtrgal tram, na kaše-rem je stal, ter padel 260 čevljev globoko. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ležal š polomljen^! udi v nezavesti še 12 ur. Pokopan je bil 3. maja C tukajšnjem katoliškem pokopališču. Ob 2, uri: | dne 3. maja se je zbrala množica Slovencev i| vatov, da »kaže zadnjo čast feratu Ibvaif žetu. Po končanem cerkvenem opravilu je sprave krenil na pokopališče. Pri odprtem grobu-mit govoril brat Stare. Nato so zapeli pcvci Vigred« dve žalostinki. Da je bil rajnki jo" slan, se je videlo pri pogrebu. 58 avtomob"" rnih znancev in prijatelje'' ga je spremljalo kopališče. 1'iituiii i z Kanade. (Britiscb (.ohitnbla.) Prišel je po dolgem času mojega odhoda iz »tare domovine čas, da pišem par vrstic, kako sf' nam godi v Kanadi. Tukaj so jako slabe razmere, tako da sploh ni mogoče dela dobiti. Vse kaže. da bo še slabše. Radi lega Vas opozarjam, dragi rojaki, ki živite v stari domovini, nikar ne mislite na tuje kraje; ljubo doma. kdor ga ima! Dela so težka in plače so znižane. Srečen je tisti, ki še delo lina! Tukaj v Prince George je veliko Slovencev in Hrvatov, ki so brez dela že eno leta Kako dolgo bodo še počitnice, za enkrat ni znano. Upajmo, (la bo prišlo spet na boljše. Končno pozdravljam vse čita-telje in čitateljice našega lepega lista »Domoljuba , posebna v naši breški okolici ob Koipi.. Matija Štimcc. NnTire. (Begunje Gorenjsko.) Ljubljanski bogoslovci so si po -I letih /opet izbrali pot iz Tržiča skozi Begunje v Žirovnico za majniški izlet. Mladi gospodje so lepo peli v cerkvi litanije in nam napravili s tem veselje. Naj še pridejo. — 21. maja je umrla v Begunjaii po dolgem bolehauju Marija Lustik. Bila je vdova, otroci so šli vsi jio svetu, odkoder so jo podpirali. Rojena je bila 1. 1846. po starših se je pisala Tavčar. L. 180!! je bila močno bolna, zaupala pa je na pri-prošnjo Marije pomagaj na Brezjah. Peljala se je tja, vrnila se je ozdravljena. To je bil prvi slučaj nenavadnega ozdravljenja na Brezjah. Gospodarski jubilej. (Kamnik.) Letos obhaja 25letni jubilej Hranilnica in posojilnim v Kamniku na šutni, ki je [>od vodstvom neumornih, požrtvovalnih in poštenih voditeljev veliko pripomogla k napredku našega ljudstva pred-, vsem v kamniškem okreju. — Ustanovljena je bila dne 1. maja 1906 in mesec nato je začela redno poslovati. Uradne prostore je imela najprej v kapla-niji, nato v cerkveni hiši. a lansko leto se je preselila v svojo lastno hišo (v hišo Krištof«), ki jo je kupila i - pred vojno za 55.000 kron. — Ljudstvo se z veseljem in zaupanjem oklepa svoje posojilnice, saj ve, da vodi voditelje zadruge splošna korist, ne pa lastna dobičkaželjnost. Zato se je zadruga iz prvotne male raifeizenovke razvila tekom let v krepak zavod. — Kakor posnamemo iz zadnje bilance je imela posojilnica v lanskem letu že preko 25 milijonov dinarjev prometa, članov 1254 in zaupanih ji hranilnih vlog Čez 11,000.000 dinarjev. Dobiček v letu 1080. je znašal '.10,838.21 Din. Nadalje ima lojio tastn.: premoženje '.11 jako močno jamstvo članov, ki presega večkratni znesek vseh hranilnih vlog. — 2") let delovanja zadruge za kamniški oko- >lifu«.:;:■. Tremi ij je iafel v nedeljo voziti proti šišKi. ;a*oj prv -5..- je prepeljal nad de--i potnikov. Lel \ . sernr. Belo.iski profesor Piccard (na desni), ki te s svottm spremljevalcem inž. Kipferjem » zrckoolovu dosege! višino 16C>00 metrov. Slika obeli mož \ gondoli zrakoplova. lOsuisijeiii ste. da ste okradli pa manjka dokaze,. s'.e opreš-len;.' lahko ctvdri:>.iv • Berta Pra\iš da si dolgo čakal na me? Kako dolgo? Janko Natančno dvajset cigare; >c-o pcjelto tilidtaiv pc.ijii.tjs j.-!''j-nadaljcvalne šole in udeleženke .jamskih dekliških sestankov za ročna dela. Izredno je ugajnhi .-.ustava ročnih del in kuharskih dobrot, lit.-, jiji/.nali moramo, da jo .nudila ta >iola«' našim deklelom vse, kar rabijo kol bodoče vzorne go-sj,! liliji- .n želimo jim, da bi vse to prav kmalu tudi pištole. Naše priznanje-smo izrazili: ko smo do zadnjega prostora napolnili dvorano. Našim dekletom jckri-iio čestitamo! Voditeljica šole je gilčna Vida l'.i; iigova. Njej prav glasno povemo iskrena pnvnj(.: Ve hodite od nas! Preveč bi Vas pogrešali \>i. prav vsi! Mlad jc moral v grob. (Studenec pri Ljubljani.) Celo faro je pretresla novica, ko je v sredo 20. maja od.kapi zadet umrl 11 letni I.lidovik Bo-tkal, učenec 5. razreda osnovne šole. Ker je ta dan deževalo, ga je teta poslala Z dežnikom materi naproti v vevško tovarno. Nazaj grede je 200 korakov pred domačo hišo padel in obležal brez ka-kwa glasu. Poklicali. so hitro reševalni voz ter zdravnika, ki-pa je zaniogel konštalirati le smrt. tlcčeli je bolehal na srčni napaki in glavobolu. .Ie fin edinue. matere, ki mejno žaluje za njim. Po--Mni je bil priden, dober deček ter bil od ustanovitve član Marijinega vrtca. Še na praznik Vnebo-jioda je bil v cerkvi pri sprejemu, novih.članov ter »il la dan tudi pri sv. obhajilu. Pogreba se je ude-™ia cela šola z učiteljstvom, součenci pa.so no-.,! vence. Pri pogrebu je bil.tudi celokupni Marijin vrtec z lepim vencem. Z neutolažljivo ma-]wjo sočuvstvuje cela fara, v zavesti in tolažbo naj I1 bo ravno članstvo pri vrtcu. Marija je pač pre-™ia svojo cvetko v nebeški vrtec. Zveri v človeški podobi. (Iz Savelj.) In mn "e'leli° 17- ni. okrog 5 popoldan je bilo M 100 oseb priča prizoru, kakršnega ne pomnijo jI".'? v našem kraju. Skupina 4 Belokranjcev ali nosnjakov, ki so zaposleni v opekarni v Gameljah 1= popivala v neki gostilni na Jezici. Že tu so z iiiec' groz"' Erjavcu Francu, da ga zakoljejo. Le j' "ova hladnokrvnost ga ji; obvarovala najhuj-,1, so se uapili, odšli so preko savskega mo-I)lm'"-°I straži- v gostilni pod .Taborom so se S , s '?oli' S koli v eni roki il! odprtim no-Ijuili VT-rusi! so P° Slraži, tulili in napadali Poskrili !^žali Pre(l njimi v gozd, kjer so se R Krni i • 1>a<1 Pus'ovo gostilno so napadli iuiel n, r se je I)elial s kolesom, na katerem je liobil ti SV0'° zaročenko. Nič luidega sluteč je i«' k;i., | .ll03lio'Jho z nožem. Sreča v nesreči pa ra„a ' , 16 llož za(ieI v l(os|. 1(pr drugače bi bila okolici », V Ko so v Pustovi gostilni in njene,, v, , 1 za napad, so pritekli pomagat ra-lvan lalmh 0n,S'n)i je prišel gledat prizor tudi lela ji, f 8 svojo zaročenko. Nesreča pa je ho-Jakob J 1 , ,do okrenil kolo, v katero je zadel eden i7," Pr?1- v 'em trenutku pa je pritekel Jakoba . ! ,teivori«e ter sunil z nožem z vso silo urbet. Rana je bila smrtna. Nož je šel pod desno lopatico v pljuča. Neki osebni avto je pripeljal oba ranjenca v bolnišnico v Ljubljano. Jakob je v ponedeljek 18. t. ni. zvečer ob 7 umrl radi notranje izkrvavitve. Kana je bila 15 cm globoka in je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. — Rajni Jakob ...je bil 25 let star, edini sin, blag in mir^n mladenič. Bil je edina opora sivolasega in bolnega očeta in matere. Pravkar si je mislil ustanoviti lastno ognjišče, pa mu je zločinska roka podrla vse načrte. Njegov pogreb 19. t. m. je pričal, kako priljubljen je bil pokojni Jakob ne ie v Šav-ljali, ampak kjerkoli so ga poznali. — Morilec je star lfl let, slaboten. V preiskovalnem zaporu joka pred sodnikom dr. Bizjakom in poklekuje na tla. Ali bi ne bilo najbolj pravično, da bi tako zverino ljudstvo obsodilo na mestu. Takle izmeček človeške družbe pač ni vreden življenja, temveč bi ga morali iztrebiti. Jubilej. (Vič.) Letos obhajamo jubilejno leto sv. Antona Pad. in sicer-700 letnico njegove smrti. V ta namen bo v župni cerkvi sv. Antona od četrtka 11. junija pa do-nedelje-slovesna tridnevnica. Zjutraj bodo svete maše ob pol (i z blagoslovom, ob 0, pol 7 in pol 8. Zvečer ob pol 8 vsak dan pridiga in litanije z blagoslovom. Spoveijovalo se bo vsak dan zjutraj in zvečer. — V nedeljo 14. junija bpdo sv. opravila-s pridigo ob 5, ti in 9. Ob 9 bo slovesna pontili-kalna sv. maša, katero bo opravil gospod nadškof, dr. Anton Bonavcntura Jeglič; po.sv. maši bo vernikom podelil papežev blagoslov. — Popoldne ob 5 pridiga (govori g. kanonik dr.'M. Opeka), slovesne iitfUiije in Te Deum. — Ker nam ni dana prilika, da bi poromali na grob velikega svetnika v l'a-duvo, ga za njegov jubilej tem bolj počastimo v njegovem dbinacem svetišču. Božja pot. (Od sv. Antona v Štangi.) Ob priliki slovesnega praznovanja sedemsto-.letnice smrti sv. Antona Padovanskega Se bo tudi V Štangi, najstarejši božji poti, obhajala za domačine in stranske romarje slovesna tridnevnica, ki se bo« pričela že v četrtek pred praznikom (11. junija), v petek (praznik presv. Srca Jezusovega) in na sam prazlflk' sV. Antona (13. junija). — Tako se bo nudila pobožnim romarjem lepa prilika duhovne obnove z dvakratnim govorom in prejemom svetih zakramentov. — Shodno nedeljo, 14. junija, se vrši božjepotna. služba božja po navadi. — Tudi mala knjižica: Božja pot k,sy. Antonu v Štangi - za slovesnost sedemstoletnice-—'bo romarjem na razpolago. — Pridite! -. ■ '" Napad. (Škocijan pri Turjaku.) ■ Prava resnica o žalostnem dogodku, o katerem je jioročal ;?S|ovenski list je la: Mene so v 'soboto napadli trije fantje. Podržaj me je udafil, po glavi,, jaz'sem ga pa nazaj. Trije proti enemu! Niso šli zvečer od šmarnic, ker jih pri nas zvečer sploh ni, ampak , oni trije so šli pit in plesat. — Ludvik Matjaš. . Gasilno društvo. (Dol. Kamence pri Novem mestu.) Naše gasilno društvo je v zimski sezoni zbiralo prostovoljne darove v korist naše motorne brizgalne in gasilnega doma. Vsem darovalcem lepa hvala! V predpustnem času so gasilci prirejali igre na štirih odrih. Dne 22. februarja se je vršil 1. redni občni zbor. Društvo obstoja 17 mesecev in je spremilo 3 ustanovne člane na zadnji poti. Za obletnico v juniju pripravljamo blagoslovitev gasilnega doma. Ob 10 bo sv. maša za vse dobrotnike gasilnega društva, blagoslovitev doma. Za kosilo preskrbljeno! Vljudno vabimo k obilni udeležbi. Na pomoč! Novice. (Št. Jernej na Dolenjskem.) Žegnanje pri Sv. Miklavžu na Gorjancih bo, kakor je bilo že naznanjeno, v nedeljo 14. junija. Cerkvena hiša bo vsa prenovljena, tako da bo mogoče notri tudi prenočevati, seveda proti primerni od-škodnini. Narejena fco nova okna in postavljen štedilnik. G. Nace Hudoklin bo skrbel za lačne želodce in žejna grla. Ker je vse poslopje na novo prebarvano,' naj nihče več ne poskuša svojega imena ove-kovečiti po stenah. Saj je pa tudi skrajno neolikano čečkati po stenah. Pregovor pravd: »Kjer se osel valja...« — Na binkoštno nedeljo je orehovško Prosvetno društvo uprizorilo igro »Izgubljeni raj«. S tem bi bila gledališka sezona zaključena. Samo še proslavo 60 letnice pisatelja F. S. Finžgarja bomo proslavili z igro »Divji lovec«. Kot je predvide- no, bo uprizorjena ta igra s sodelovanjem nekaterih članov Kal. prosvetnega društva iz št. Jerneja na Vidcv dan 28. junija in sicer v gozdu na Dol. Mokrem polju tik ob državni cesti. Že sedaj vlada za to prireditev veliko zanimanje, ker prireditve na prostem pri nas še ni bilo. Na to opozarjamo tudi sosednja društva. — Gcdbeni odsek Kal. prosvetnega društva v Št. Jerneju obhaja v nedeljo 7. junija 20 letnico. Popoldne bo na vrtu g. Cvel-barja koncert. Prijatelji godbe vabljeni! — Umrla .je v novomeški bolnišnici in bila pokopana v Šmarju Marija Logar. Komaj dobro leto je bila poročena. Naj v miru počival Novice. (Prečna.) Ob 700 letnici sv. Antona Padovanskega bo za novomeško dekanijo slovesna tridnevnica v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in sicer 12., 13. in 14. junija. Sklep te slovesnosti pa bo v Prečni v nedeljo 14. junija popoldne, kamor se podamo v procesijah. Ob polštirih bo mil. g. prošt K. Cerin imel govor, nato bodo pete litanije. Častilce sv. Antona vabimo k tej pobožnosti. — Za spomenik v vojski padlim vojakom jn nabral Karel Kocjan mod rojaki v Argentini 07 pesos, Uprvič pa 30 pesos. Njemu in vsem darovalcem kličemo: »Bog plačaj stotero.« Se še priporočamo. Novice. (Trebeljio pri Mokronogu.) Župan -je odstopil. V kratkem bodo izbrali novega župana-. — Kuluk je pač. razburil gotove občane. Zlasti zato,'ker je cesta hmelniške grajščine po zakonu*postala občinska. — Dne 13. t. m. se vrši komtsijoijalni ogled za šolo. V župniji bi bile potrebne 3 šole, ker imajo otropi čelo 7 in 8 km daleč do šole. —V juniju se prične s popravili na zvo-nikovi •strehi pri župni cerkvi;. — Župnija se je nekolik9 znganjiala, ker sta 2 podružnici prestopili •v župnijo Mokronog. Boj za to prefaranje teče že 00 let. Slednjič je škofijstvo v sporazumu z j>ansko upravo Vešilo to zadevo. Novico. (Širje nad Zidanim mostom.) Dne 17.#maja je imelo' članstvo Kmetske zveze zborovanje, na' katerem se je izvolil odbor. — Kriza in z njo združena revščina, je pri nas malih posestnikih velika. Kaže, da bo letos pel boben pri naših domovih. Gledamo s-strahom v bodočnost. — Lepo cerkveno petje imamo, za kar gre hvala gdč. Anici Flis, l;i ga vodi z veliko pozi tvovalnosljo brezplačno. — M. P., faran. Prosveta. ' ■ • (Sv. Frančišek v Sav. dolini.) Prosvetno društvo prijazno vabi vse prijatelje ljudske prosvete. na proslavo 60 letnice našega priljubljenega pisatelja župnika Finžgarja, katero priredi v nedeljo 7. junija ob 3 popoldne v dvorani pri Martinovcu. Na programu je igra »Veriga«, govor in petje. — Pohvalno moramo omeniti, da se zlasti naši sosedje iz Ljubnega, Gornjega grada in še drugi v lepem številu udeležujejo naših predstav. Posebno pri uprizoritvi narodne igre »Testament«, meseca aprila, jih je bilo veliko. To znači, da imajo več smisla za lepe igre, kot .pa premnogi domačini, ki gredo rajše gledat kakšen potujoč cirkus, ki ne nudi nikakršnega užitka. Vsled brezbrižnosti ter nerazumevanja za prosvetno delo, tudi naš Društveni dom ne more služiti svojemu namenu. Zato dragi Ksaverijanci, več zanimanja za društvene prireditve, katere vam nudijo pouk in razvedrilo, društvu pa pripomorejo do potrebnih denarnih sredstev, da bo moglo vršiti svojo nalogo I Posojilnica. (Gor. Logatec.) V tukajšnjem kraju, odkar ne gre več tako lesna trgovina kot je šla včasih, se zelo čuli pomanjkanje denarja in zato je tudi veliko povpraševanje po posojilih. Zlasti na tukajšnjo posojilnico, kot ču-jemo, je velik pritisk za posojila in ona prosilcem kolikor mogoče rada pomaga. Vendar bi bilo še veliko več mogoče storiti, če bi vsi prihranke pri njej nalagali, kar se pa ne vrši v polni meri. Tudi bi Posojilnica lahko razdelila še več podpor (lani je dala za cerkev 5000 Din), za šolske otroke veliko hranilnih knjižic, podpore raznim dobrodelnim društvom in organizacijam in tudi posameznikom, ki so bili podpore nujno potrebni, kot je to pokazal zadnji občni zbor. Onim, ki tako radi zabavljajo, češ: denar in hranilnica propade, pa svetujemo, da se poučijo, kaj je zavod z neomejeno zavezo. Zato: domač denar v domač zavodi Letina kaže še pre- 8'- eei dobro. /.lssti sadje je v polnem cvetju. Občina ie dala popravili veličastno podobo Kristusovo na pokopališču, o činmr je gotovo tistim, ki uns-o si-usel ta lepoto, zelo »stregla. Odlikovanje. (Kot na Pohorju.) prava, poštena pohorska korenina je g. Florjan Olobcvnik. zupau in posestnik v Kotu, zi-.i-nije Kebelj ua Pohorju. V priznanje vestnega m nesebičnega deta za blagor ljudstva in države J« Mit dvakrat cwlliko\ an. Pr-.ič leta 1929. z zlato kolajno za zasluge, drugič pa letos, ko mu je g. okrajni načelnik vpričo ohč, odbora pripel na prsi red svetega Save. Odlikovauec je sialen naročnik Gospodarja-, Domoljuba . Glasnika itd. m splosno priljubljen. Čestitamo! Ljubeznive lomarire. (Davca.) Na binkoštni torek so priromale v Dnvčo iz debele tri ure oddaljenih Železnikov Iri gospire: Mici Šrajeva. Marica Spičkova in K»ti Oartnerjevn. V prijaznem svetišču Naše Ljube dospe v Davči so pobožne romarice kaj kmalu opazile, da so trije lustri lake zaprašeni, da se več ni po/nalo. če so iz brušenega stekla. Goreče Marijine častilke se niso dolgo pomlšljale: l-meljilega čiščenja se se lotile s toliko vnemo in spretnostjo, da bi jih tudi kak strokovnjak lahko občudoval. Dan.- se svetijo lestenci kakor bi bili novi. A čast in hvala za to gre imenovanim trem roma.ricam. Sili! 1 na kosa. (Kovte nad Logatcem.) Na binkcštno uedeljo je po kratki, mučni bo le?ni zalisnil za vedno oči Janez Novak, cerkovnik podružnice Petkovec. star 'V let. Cerkovniško -luž-bo je opravljal 5(1 le! in Jo let je nosil na veliko noč pri procesiji Jezus«. Službo cerkovnika je izvrševal vestno in natančno. Bil je pa tudi napreden sadjar. X« svojem malem posestvu je nasadil veliko sadnega drevja. Bil je zgled drugim posestnikom. Drevje je inw! v najlepšem redu. Pomagal je ludi drugim posestnikom. Cepil je po gozdu, pašnikih in senožetih lesnike in drobnice. M je j>a tudi naročnik .Domoljuba 40 let iu je dostikrat rekel, da se ima zahvaliti edinole Demo ljubo • /h nauke, l;i jih je čila! v leni čascjiisu. Počivaj v miru. blaga dvša! Belokranjski kotiček Velik požar \ Starem trgu ob Kolpi. V četrtek "JI. maja nam je plat zvona naznanit, da zopel gori. Okoli pol devete ure zvečer je začelo ba do*edaj še nepojasnjen način goreti v Kovači vasi v skednju Petra Kasteleca. Popolnoma do lal mu je pogorel skedenj in hiša z vsemi živili in skoro vso premičnino. Istočasno je bilo naenkrat v plamenu še retvero poslopij in sicer hiša in skedenj Ivana Mov-rina, štev. 15, skedenj Vim-encija štefanca, ki nra je pred pur Mi hidi že hiša pogorela, ter skedenj Katarine Mižal-ove. Stev."!".. Ker se vas razteza j>ri-bližno od za I>.I>la proli vzliodu in je silno pihal za-padnik. se ie požar neznansko hitro razširil. Prav hitro sta bili na mestu predgrajska in starotrška gasilna briz-jnlim z vsem svojim moštvom, nekoliko kasneje sta dospeli še iz oddaljenih krajev nemško-toško in sj(Gdiijeiogarsl;o gasilno- društvo s svojimi brizgalnami. Hud zapadni veter in pa pomanjkanje vode sta silno otežkočevala uspešno delovanje požarnih bramb. Treba je bilo nadčloveških moči, da ne je požar ustavil. Zato gre zahvala vsem prisotnim gasilnim društvom! Ker je vas, v kateri je bil požar, že tako revno, so zato reveži pogorelci dvakratni siromaki in tembolj vredni podpore, ker so bili zavarovani za malenkostne vsote. Vsa javnost «opet glasno kliče vse odločujoče oblasti, naj se nam čimprej zgradi že pred svetovno vojno vnačrten vodovod ali pa najmanj večji vasni vodnjaki, da bodo v takih slučajih požarov vasi preskrbljene z nujno potrebno vodo. Starotrško gasilno društvo je ie v jeseni naredilo tozadevno vlogo na predpostavljeno oblast: do danes se ni še nič storilo. Nočemo samo obljnb, od teh nimamo nobenih koristi: dejanja hočemo! Dekliški sestanek t Podzemlja. Bi) je dobro obiskan. Lep dan, kakor binkoštnemu ponedeljku ni navad«, in pa dobra pot za noge in voz! Zbralo ie je preko 000 deklet od vseh koncev belokranjske domoviirice. P» bi jih moglo nemara še kaj več priti! So že tudi med dekleli nekatere, ki so za Jak« družbene sestanke premodeme. No. pa je sestanek le zbral lepo »levilo Marijinih hčera, toliko, da SO bile cerkvene stene kar preozke. Prv hl dneva je bil slove-en sprejem, ,-nd.ga »' » • » Tj; pridiga sicer dolga, a nikakor predolga. 1 e je b. a tako polna lepih .»Ml. Pojmldansko zborm: e je bilo na prostem. Vodil ga e g. dekan Ke-sim be-. . ... — (|.,|i -/b«»nim doumeti. sode in duhoviti -lovlipi so da jih čakajo v I" irčnosti težke na cge da bo pa prav iz težav, dela in žrtev zrasle I lwli m-trnn, mir, ki človeka naredi srečnega. Posebnoi pnzno e vse poslušalo be-e.le metliškega g. prc.la, ki jt svoje misli oblekel v prav šaljivo m doniato besedo. Zbor je spregovoril o marsikateri sodobni potrebi In iskal pob V bodočnol. Da bi le seme ob tej priliki vsejano. tudi v7.'-iihi m ™»<10 v sad. Sedem glav živine zgorel«. i>ue 2a na pogorišču sameva le pusta zidana hiša, kateri ogenj ni mogel do živega. Prosvetno društvo t Metliki bo imelo 14. junija po večernicah svoj občni zbor. na katerem se bo izvolil odbor. Vsi člani naj si vzamejo za svojo dolžnost, da se občnega zbora udeleže: fantje in dekletu, možje in žene! Eden drugemu povejte in se k temu prigovarjajte — ne odgovarjajte! Da bomo kaj sklenili in začeli in storili, da ne bo društvo le na j>apirju, ker lako ne bo nikomur koristilo! Pričakujemo tudi, da nas bo positil kdo i/. Ljubljane. Metliški sroski načelnik je »e imenovan. Kol poročajo, je imenovan za metliškega okrajnega načelnika Ernest Karlavaris, sedaj v Zlatarju v hrvaškem Zagorju pri Bistrici, kjer je sloveča Marijina božja pol. Doma je iz Kastva. Tudi črnomaljski glavar je prestavljen m sicer v Maribor It inšpektoratu. Življenje za življenje (Roman) (Nadaljevanje.) Saj veš. kadar človek takim ljudem pokaže, da je šibek, je izgubljen. Ta grožnja o smrti je uspela. Brat jo je izrabljal tako, da je iztisnil iz mojega moža vsote, o katerih se tebi niti sanja ne. Že leta traja to strašno izsiljevanje, a jaz ne vem še dolgo za to. Komaj od vojske. Videla sem, da je Jakob tako zelo žalosten. Čutila sem, da ga razjeda bolest in nekega dne mi je vse povedal. Saj verjameš, da se je bal samo zaradi mene, da se to ne bi izvedelo. »Kaj naj bi mi on mogel?',: sem ga vprašala. »Ta flovek je zmožen, da bi maščeval!' je odgovoril. Potem je videl, kako sem potrta zaradi iijegoVe žalosti. Toliko som ga prosila, naj se upira do konca. Res je gladko zavrnil vse nove zahteve in grožnje. Nekaj časa nisva ničesar več čuln o onem nesrečnežu. A izpolnil je svojo grožnjo, -zdaj je v Parizu f.. .< Poslušal sem mater z rastočo pozornostjo. Prvič v svojem življenju sem se jaz, ki nisem imel istih misli o očimov! občutljivosti kol ona, začudil nad tem nerazumljivim vplivom, ki g« je imel do nJega ta brat brez časti. Izpraševal sem se, kako dn se je gospod Termond. ki sem ga poznal, dn je odločen in nasilen. ujiognil pred tako grožnjo, ko je bil vendar lahko prepričan, da bodo ljudje lo stvar gledali s |iniv, strani. Potem sem si lo slabost razbijal , |em, ,ii( navezan na brala s spomini iz otroških let,' da jc morila kaj takega obljubil staršem na smrtni r«i. slelji. A v tistem stanju, v katerem sem se urU dolgotrajnih sumničenj nahajal, ni bilo mogoče-, 4 se ne bi rodila v metli še kaka druga misel. I11 ta misel je rasla, rasta, dobivala vedno boli jasno obliko. Iz oči mi je gotovo moralo sijali nenadno razburjenje, ki l;» je rodila ta misel. Žh-kaj mati je prekinila pripovedovanje in mi ilojal«; Ali li je slab i, Andrej? Ne! Imel sem še moč, da sem ji odgovoril lo. Zadelo me je samo to. da sem vas videl, tako sle jokali. Sni bo prešlo. Verjela mi je. Mislila je, da seni ves iz sebf samo zaradi njene žalosti. Nežno me je objel« in prosil sem |o, naj dalje pripoveduje. Povedala mi je torej, da je prejšnji leden nekdo vprašal i>o očetu. Dejal je. da prihaja p« naročilu nekega njunega prijatelja iz Londona. tk|. vedli so gn v stanovanje in prav v ta salon in pre-l njenimi očmi. Takoj, ko je očim opazit legu fk,. veka, je po njegovem razburjenju uganila, tln to ne more biti nihče drugi kot Edvard Tennontl. Brnta sta se zaprla v pisarno. Ona je ostala v salonu. na|>ol mrtva od bojazni, (lil časa do čam je čula iz pisarne razburjene glasove, a ai uiogia razumeli besed. Brat je končno odšel skozi salon in jo jiogledal s takimi očmi, da je skoraj zledenela od strahu. In š«- isti večer, je nadaljevala, je .lakot) moral v poaleljo... Ali zdaj razumeš moj nhu|i?... Saj m- gre zu naše ime. kaj me to briga ... Vedno mu govorim: kaj nam je na tem. Ali na- more t™ blato doeeči? ... Ampak njegovo Bdravje'... Zdravnik pfavi, ila je vsako močno razburlenje zanj «!» sirupa... l»h!' je zavpila, -ubil me bo! Ta krik. ki me je spet spomnil, kako globoko ljubezen goji do očima, t« krik sem moral futi h minah) in v teh mislili, ki sem jih mislil! Ali ste ga videli? ; sem jo vprašal, ne- il« ki kaj pomislil na svoje besede. .('e ti j)a pravim, da je šel tu,.mimo mone: — in |>okazahi mi je s prstom nn preprogo. Si obrazil se ji Je zbral strah. Pa ste prepričani, da je bil to njegov brat". Jakob mi je zvečer povedal, ie odvrnila, >1 ni bilo tega niti treba, spoznala bi g« bila p« očeh .. .Kako je to rudno.- Dva taka različna brat«! Jakob tako nežen, tako prijazen, laka wlli» duša. Oni pa tako velik, laka orjaška, prosta® jiostava, navaden zaničevanja vreden zločin«---Pogled imata pa isti. In |K>d kakšnim imenom jo v Parizu? • Ne vem, je odgovorila, ne uj>am si o nje« govoriti. « strani?... Slišala sem. 1 častnik, 10 mož, 6 konj« in ko je novembrska burja zbrisala napis, je dolgo razmišljal, ali bi dal to častitljivo oznanilo še enkrat napisati. Skromni učenik je v času vojaških vaj opozarjal otroke, da morajo vljudno in ponižno pozdravljati častnike, pa tudi vsakega vojaka, ki je imel »žnorce«. Da so to ljudje, ki bodo nekoč doktorji ali sodniki ali celo sodni svetniki. V tisti dobi so še otroke učili, kako morajo spoštovati vse tiste, ki so bili družabno ali pa po izobrazbi višji in so imeli kakršnekoli okraske na sebi. Pa naj bo zdaj Boštjanova Mina toliko kot enoletni dobrovoljec! »Morda si bo dala našiti epolete z žnorcami,« se je rogal nekdo v krčmi. »In bo še za sodnega svetnika!« »In vsi se ji bomo morali odkrivati in ji reči ,milostIjiva'.« Nato so se vsi zagrohotali — pa brez užitka. Zakaj, nikomur ni všeč, če je kdo nad nJim, ln niti z roganjem niti z grohotom se ne d& iztrebiti slaba volja. Niti s psovanjem ne. Ko se je zvedelo, da je Mina prišla ta mesta domov, da je dekle na kmetiji izredno sposobna, da prva vstane in gre zadnja spat da Je vsepovsod na na mestu, da m razume na vsako malenkost, da VM 8! ljubezen ni čista in vzvišena. Divja strast se je poleg nje vselila v njegovo srce in se v n em razpasla. Uničuje mu vse plemenite in bage čute. Kakor vihar mu buta ob stene negovega nestanovitnega srca in mu krade njegov dušni mir. Mladenič se požene za Notburgo. Smeje je. ko nomisli, da mu hoče uiti, saj je dober tekač in igraje jo bo dohitel. Tedaj presenečen obstane. Pred njim stoji njegov strogi oče, ki ga preteče gleda: »Sel sem za teboj. Bodi pameten in pusti Notburgo! Čemu ti bo ta siromašna pun-čara? Ne spravljaj nas in sebe v sramoto!« Mladenič nič ne reče. Nerad odide z očetom domov. • Naslednji dan je Tomaž že drugih misli. Ker je tako nestanovitnega značaja, so ga doma pregovorili. Zdaj sklene, da poroči nevesto, ki mu jo je svetova! oče. Na Notburgo se pa jezi, ker ga ni marala. Mahoma jo zasovraži, čeprav mu ni skrivila niti lasu. Zenici in ženjice žanjejo na poliu njegovega očeta. Med njimi je tudi Notburga. Gospodarjev sin hodi ponosno okoli njih. Nadzorne jih, se prezirljivo posmehuje in žvižga veselo popevko. Bliža se večer. Solnce je zašlo za božjo gnado. Izza gor zašije zarja in se razlije okoli. V važki cerkvi zazvoni delopust. Notburpa sc prekriža, vstane in hoče v kapelico molit. »Nikamor ne pojdeš ti beraška dekla!« se zadere nad njo Tomaž in preteče dvigne bič, ki ga ima v reki. Ona mu mirno odgovori: »Ko sem prevzela službo, sem si izgovorila, da sem prosta trkoj, ko zazvoni delopust! Ta čas je treba posvetiti Bogu!« »Kaj mi mar tvoja pogodba! Delo priganja! Delaj!« zakriči mladenič. Deklica ničesar ne odvrne. Oči ji zasi-jejo. V nebo se ozre in dvigne svoj srp. Tomaž jo gleda in si mane oci. Sebi ne verjame. Zenjci in ženjice obstanejo kakor prikovani in umolknejo. Kako tudi ne? Ognjena zarja na nebu se je spojila v snopje rdečega žita, ki je zavalovalo in za-plamtelo nad sveto deklo. Notburga se je prekrižala in zamahnila s srpom kvišku. Takoj se je zasadil v snop nebeške bleščave in obvisel med nebom in zemljo. Silna svetloba je vsem zaslepila oči. Sklonili so glave. Nekateri so zaihteli, drugi jo se pričeli trkati na prsa in pobožno molili. Dekla Notburga pa stoji pod srpom tiha in mirna zamaknjena v daljavo. Njene oči se smehljajo polne miline. Počasi seže. njena roka po srpu. Zlati snop bleščave se razprši. »Odpusti! Notburga! Odpusti!« Tresoč je Tomažev glas in jeclajoč. Ona se mu samo prijazno nasmehne: »Kaj naj ti odpustim jaz grešnica? Zdaj si videl! On sam je dal znamenje. Moj Izvoljenec je pač najmočnejši!« Počasi odide proti kapelici, ki se beli sredi žita in zelenja. Nad njo pa vstaja skrja-nec in poje večerno pesem. Vjak delavnik: 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne ! vesti. — 13.00. Cas, plošče, borza. — 1800: Popoldanski koncert. — 22.00: ( dnevne vesti. — Četrtek, 4. jun. 10.30: Prenos procesije sv. Rešnj. Tet. (Stolnica). — U: Salonski kvintet. — 12: Cas. dnevne vesti, plošče. — 15.30: Kvartet mandolin in kitar. — 16: Pravljice za odrasle. — 16.30: Crm-nastične vaje. — 17: Salonski kvintet. — 20.30: Pevski duet za »opran in tenor: Qdt. Maidiiw in g. Gos ti č, Krilata ljublj. opere. _ 21.15: sCr poje Mirko Premelč. - 22: Salonski kvitet 1 Petek, 5. jua. 11.45: Nastop jeseniške šote. —' ii Prenos koncerta balalajk z velesejma. — sme' niče sodobnega ljudskega teatra. — 19.30: Fran. coščina. — 20: Rezervirano za evenl. prenos Sobota, 6. jun. 19: Časnik in časnikarstvo. — 19311 Angleščina. — 20: Prenos opere iz Beograda Nedelja, 7. jun. 9.00: Obrtno predavanje: .Današnji položaj obrtnika«. — 9.30: Prenos cerkve« glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Knjigo-vodstvo za hotelirje. — 11: Salonski kvintet. -12: Cas, dnevne vesti, plošče. — 15.30: Koncert pesvkega zbora z Žužemberka. — 17: .Gospod senator« veseloigra. — 20: Akademski pevski zbor. — 20.45: Prenos 1 Bleda. — 22: Cas, dnevne vesli, — 22.15: Harmonika-solo, gospod Stanko. --Ponedeljek, 8. jun. 17.30: Salonski kvintet. - 18JJ Italijanščina. — 19: Poljščina. - 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Flavta-solo s klavirjem. Izvaja g. Korošec, pri klavirju dt. Svara. — 21: Salonski kvintet. — Torek, 9, jun. 19: Proizvajanjt škroba in sladkorja v rastlinstvu. — 19.30: Nemščina. — -20: Sah. — '20.30: Prenos iz Zagreba. -Sreda. 10. jun. 18: Akademija 3. drž. gimnazije v Ljubljani. — 19: Portreti iz svetovne literature. 19:30: Prenos opere »Madam Butterfly z Dunaja. Nove kniige »led pomladjo in poletjem. Te dni je Mi pod tem imenom zbirka radio-predavanj za dekleta. Obsega 12 poglavij, ki obravnavajo vaina vprašanja iz dekliSke aamovzgoje. Vsako dekle io mora prečitati. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Cena 10 Din. O knjigi in njeni vsebini bomo še spregovorili. n Vse ljubitelje vrtov ia lepe«« rasllitji opozarjamo na novo knjigo »Okrasne »penjavkf ta vrt in domc. ki io je spisal ini. C. -legli« in p je pravkar iz.lala Mohorjeva družba v Celju. Knjiga je booato ilustrirana (32 podobi, ima priročno obliko Mohorjeve knjižnice. Udje Mohorjeve družbe io dobe po znižani ceni (broš. '21 Din. vezana« platno 30 Din). Naročite takoj po dopisnici! V vsako iršo Domoljuba! nadzira, a da če je treba, tudi prime za delo — tedaj se je nehote pomnožilo spoštovanje do Mine. Zakaj — kar je res. je res — vsak kmet spoštuje delavnost in vsak zaničuje lenobo. To je ena nnjlecših potez. kme~kega ljmistva. Lenuha vse mrzi. Da pa pravijo kmetje, zlasti taki, ki jim je bahaštvo v krvi, kar gladko in kratko, da so vsi meščani sarre lenobe, jim pa ni zameriti, ker ne razumejo mestnega življenja. A radi tega se ne bo noben vijak v stroju človeškega pogona zrahljal. Konec \seh koncev: Eoštianova Mina je bila tako nepriljubljena ko bel vrabec med sivimi. V krčmi so se začeli pogovarati o novem učitelju. Tedaj je bila mešanica raznih mneni. Neka'eri so kar gladko izjavili, da je Novak trapast; drugi so dejali, da je veternjak, ki mu ne roji drugega po glavi ko izleti, igre in take norčije. Krčmar se je pritoževal, da Novak nikoli ne pride v gostilno in da ščuva otroke. Saj mu je njegov lastni fant rekel zadnjič, da je greh žganje prodajati. Pa ga je naklestil, da S> obležal. Nato pa je šel k učitelju in ga prijel za esedo. Novak je dejal, da ni nikoli kaj takega rekel, pač pa se je drznil dostaviti: »Fant ima že prav; palice ni on zaslužil, ampak oče.« Krčmar je sinje zardel in je moral kar sesti, ko je to povedal. Vsevprek so govorili. Mrmranje se je razbesnelo in valovilo okrog mize. Skoraj vsi so soglašali z razkačenim krčmarjera in nekateri so zahtevali, da se mora tak učitelj, ki ščuva otroke zoper starše, kar odstaviti. Kovač pa je bil nenavadno miren. geJS čas je Bvečano začel: 5 Žganje je dobro. O grehu ni govora. A šport je tudi dober. Jaz sem bil že vso več ko športnik: jaz »em bil pri konjikih kraljeve straže. Ali veste, kaj 5* je najlepše na svetu? Ježa! Pa ne da se jezdi, kot je pri ras v navadi, takole po stezi in kakega težkega konja ki mu zadaj visi gnoini koš! To ni noben tempo! Ne tako — a po konjiško ali po kavalirsko — kar je eno in isto.« ' . « Nekdo ;e ponudil kovaču žgana, če jim prizanese z vojaškimi pravljicami, ki jih znajo že vsi na pamet. Kovač je popil žganje, govoril je pa le še. In drugo, kar je najlepše na svetu, je plavanje. Dve uri je plaval nekoč in prestal je tudi plavalno skušnjo, ki se mu pravi reka, a se v njej kopljejo samo ribe, žabe in race. »Nekoč se je pa v njej kopala vsa kovačija in ker ni imela izpita za dveurno plavanje, je utonila,« se je rogal nekdo. Kovač je hotel planiti na grdivca, a so ga drugi zadržali. Na!o je bil spet otožen, zvil se je v dve gubi in tožil je, da mu man;ka dirkališče, vežbališče pa kopališče. i Bo vse Novak naredil!« je zaklicalo nekaj mož. »Živijo Novak!« je vzkliknil kovač in obtoževal svojo usodo, ki je njega, nekdanjega konjiškega podčastnika priklenila na tako delo, da mora od jutra do noči podkovati konje in dajati obroče na kolesa. Svoj živ dan si kuje lastno verigo svojega suženjstva. Ta stavek so vsi občudovali, a kovač ni povedal, da ga je že nekoč povedal neki socialistični govornik, Krčmar se je spet razvnel in dejal, ali morajo občinski očetje zares take debele goltati, kot je to, da oni bolj zaslužijo palico ko njih otroci? če ne bi kazalo, da bi se pritožili pri šolskem nadzorniku ali na vladi? Tedaj se je oglasil Jelševnik. Pravil je, da je zadnjič dobil učitelja Novaka, ki da mu je povedal nekaj. Temu pravijo rep, ki služi za odganjanje muh. Krava ne vali ja-. iec kot oiiše kokoši. Njen« notranjost jemo, h njem zunanjosti pa dela «<«>■ jar Nace usnje, h usn)< se pa delajo coklje.« Dobro ga je larrail. -Baronu Becku, ki je siromašnih staršev, pa se I« pozneje povzpel do dostojanstva maršala, je nekdo v prepiru očital njegov preprost rod. Baron m« je odvrnil: >Xe tajim, to sem poštarjev sin; vendar pa je med nama » razlika, da sem |ai m maršal, vi pa bi ostali p štarjev sin. če bi bil. mojem mestu I- Telefonski škral. V nekem meslu v Svicije«; hteval neki velet*« ' živino, naj ga tele'M » centrala zveže . U«w» kalero je hotel vp a» ali ji je došla v redu ^ da telet, kalero je P*!1 tja. Gospodična je malo raztresena ter 1 zvezala veleživinarja mesto s klavnico i < tovžem, kjex so M» ® , ni očetje baš zbralF seji. Lahko si misMVj, ,t0J je gledal predal« župan, ko ga. "et°lf|| telefonu vpraša. J* ^ došla letela v redu/ li vsa?« .. kj j« Poceni. KabelJt i imel obesili morilo. Široka platišča na kolesih Da sc doseže vsaj najpotrebnejša ureditev javnih cest, je odredilo ministrstvo za gradbe poleg pobiranja rednih cestnih prispevkov na eni strani uporabo ljudskega dela, na drugi strani pa je prepovedalo za tovorna vozila kolesna platišča, ki cestišče razora vajo in trgajo. V Službenem listu kraljevske banske uprave izide poseben razglas o širini kolesnih platišč pri lovornih vozilih, ki opozarja na ministrsko uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929., Ur. I 27 3 64 iz leta 1929, čl. 18. Za tovorna vozila so predpisana platišča nastopne širine: Pri štirikolesnem vozilu z nečisto tezo (težo vozila in tovora) do 1200 kg širna platišč 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm in preko 3500 kg 16 cm. Pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 pa 11 cm. Tovorna vozila v zmislu ministrske uredbe so vsa vozila za obrtno, trgovsko ali kmetijsko gospodarsko prevažanje blaga, t. j. tudi kmetska vozila za lastne potrebe poljedelskih obratov. Od dne 1'7. junija 1929 je prepovedano izdelovati nova tov orna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm. Izmena platišč na tovornih vozilih se mora izvršiti najkasneje v treh letih od dne razglasitve uredbe in sicer do dne 17. junija 1932. leta. Od navedenega dne dalje se tovorna vozila s platišai, ožjimi od 6 cm, ne smejo uporabljati na javnih cestah, bodisi državnih ali nedržavnih. Prestopki zoper predpise navedene uredbe se bodo kaznovali z zaporom od 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1500 Din. »Ali si bil na kak način presenečen za tvoj god?« Da, Seliškar mi je podaril knjigo, katero sem pred pol letom posodil Klandru.« XI. VELESEJEN V LJUBLJANI 30. MA3A DO 8. JUNIJA Največja tovrstna prireditev v državi. / 40.000 m2 površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 vazstavljalcev iz tu in inozemstva / Tovarniške cene vseh vrst blaga. sPKCIJELNI ODDELKI: VSAKOVRSTNI STROJI ZA OBRTNIKE, POLJEDELSKI STROJI. POHIŠTVO, AVTOMOBILI, TEKSTIL, USNJE, PAPIR Stanovanja preskrbljena Obsežno zabavišče 50'/, popust na železnicah Legitimacije po Din 30 — prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske ini obrtniške organizacije, velesejmski urad Pesctite relesejem! "" ' Izplača se Vam! Birmanska darila kupite po-eni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica št. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseli cenah od Din 44 — naprej. St. 120. Koviuasta snker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78'—. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim ka-Din 94 —. št. 125. Budilna ura 16 cm visoka z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ani cenik zastonj in poštnine prosto od št. 121. zalcem Din 40' ilustrov H. SUTTHEF, UUBUAHfl 1 »Kaj novega v časopisu?« »Ne, vedno eno in isto, le da se vsak dan drugim pripeti.« »Dejstva govore glasneje kot besede.« »Pa ne takrat, kadar moja žena govori.« Pocestni barantač je bil slabe volje, »Kaj pa ti jc?« ga je vprašal znanec. »I, kaj neki. Cel svet je goljufiv. Pomisli, celo dopoldne sem se trudil, da sem vrabca lepo pobarval, da je izgledal kot kanarček. Ta cigan pa, kateremu sem ga prodal, mi je pa plačal s ponarejenim sto* takom.« 17 adiiji dan sporočil, da je 'bolel. Predsednik sodtie-?a zbora jc bil v velikih skrbeli, kdo naj sedaj iz-«*Ma žalostni posel. Po daljšem posvetovanju je tvedel, da je y zaporu ci-6®, ki ludi ume to opra-nlo. Predsednik je dal poklicati cigana in ga je vprašal: »Ali znate obe-™ ljudi?« Cigan: »To r1' jako spretno obe-«•< Predsednik: »Ali Mdovoljnl, če vam da-™ Pet goldinarjev za to?« ^an (veselo): »O, za pet Joidhiarjev obesim tudi 'se gospode sodnike in Porotnike! J kriSlni- - Zakaj posta- «10 zakonski možje pi-E? 5 - "Radi dobrega V,M m slabih žensk.f " z"k»j se je poročil, že-iLr, k vom- . CENJENE NAROČNIKE, ki imajo iz kakršnega koli vzroka še kaj za-stanka na naročnini za »Domoljuba« za prvo poletje tekočega leta, tem potom vljudno pa nujno opozarjamo, da se jim pošiljanje lista ustavi, ako takoj po prejemu te »Domoljubove« številke ne pošljejo zapadle naroč-, nine. Število zamudnikov je letos sicer neprimerno manjše, kot druga leta ob tem času, toda zelo žal. bi nam bilo za vsakega naročnika, ki bi odpadel na ta način, V Izpolnfcne so Ztatifine želir — izpred ollnrla ženin Io prinelle. I-ladie se zbirajo in z glasno hvalo vsi občudujejo nevesto zalo. Z veliko previdnostjo sta dva tolovaja sledila staremu gospodu, za katerega sta vedela, da ima šop bankovcev pri sebi. Naenkrat pa jc gospod zavil v hišo, v kateri je stanoval advokat. »Kaj hočeva sedaj?« pravi eden izmed roparjev. »Že vem,« odvrne drugi, >pocaka|va advokata, ko bo šel iz hiše « Otroške zaoarooanie! Starši, poskrbite za bodočnost svojih otrok! Mesečne premije od Din 10'— navzgor. Za slučaj doživetja peleg zavarovalne glavnice še posebna bonifikacija! Najvišji znesek zavarovanja je 60.000 Din. Popolno izplačilo zavarovalnine za slučaj smrti, a dvakratno izplačilo za slučaj smrti vsled nezgode. Povsem novo v Jugoslaviji! Starši, zahtevajte prospekte! Zelo ugodni pogoji! „VARDAR" DELNIŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA • LJUBLJANA, Aleksandrova 12 MARIBOR, Jurčičeva 8 populnom« iMreaipJUačno mniiujemo v pielenju kot hišnem obrtu vsakega na Somu. Brezhibno izdelano blago prevzamemo stalno moli plačilu v gotovini. Obširne informacije dajemo če se pošlje znamka »a odgovor. Zadruga jugasl. pletača, Osi.ek. Splošno je že znano || da se dobi v PREŠERNOVI ULICi 54, Ljubljana razna manu faktura jio neverjetno nizkih cenah. Sifoni........od Din 7*50 Pralna svila.....„ „ 13-— Tiskovine.....• ., ., . 6 — Cefirji za srajce . . . „ ,, 10'— Češki in angleški kam- garni za moške obleke 80"— Volneni deleni . . -. po Din 26'— Frotirji za kopalne plašče, 140 cm široki . ., „ 76'— Frotiraste brisače . . ,, ,, 26'— Creppe de chine, krasne kvalitete . . . . „ „ 68-— Srajce, kravate, žepni robci, posteljne garniture, šivane odeje ter razno drugo blago po izredno nizkih cenah. Samo sveže tovarniško blago! Oglejte si neobvezno blago in cene! Nasproti glavne :ošte. Prešernova ul. 54 Josip Ivančič FRANC08KA LINIJA CIE. GLK. TRANSATLANT1QIJE (hrevch LINE) HAVRE—NEWYORK Najkrajša pot v Severno Ameriko s francoskimi brzoparniki velikani: „llie de France", „Parl»" itd. Potnikom iz Ljubljane do Pariza n! treba nič presedati. -Otroci in mladoletni dobijo vedno zanesljivo spremstvo v veliki domači družbi. — Najkrajša pot v Argentino, v Južno Am»rikO gre pa čez Marseiile s francoskimi Jirzoparniki. Vsa pojasnila daje zastopnik: IVHN KRHKER u Ljubljani Kotadoarsha seSfca St. 35. Z našo nmetao mošto*® esenco ..nosita" si lahko vsakdo z malimi sfroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 slekle-niči za 150 litrov Diu 3'!'—, no poŠti Din 511'—. Dobi se samo v drojteriji A. Kaue sinov«, L|ub-IJsua in drogeriji Wotfram naat. M. Kaue, Maribor, Gosposka 33. Pozor gozdarji in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KR.MELJ, Log, pošta Škofja Loka. Filial ijubijana, Mestni trg 15 m maio DellKlki m «€HK« Ustanovljeno 1939 Telefon 2282 Sodnik: »Ali imate še kaj pripomniti, preden izrečem sodbo?« Obtoženec: »Samo to, da se mi prav nič ne dopadc tu pri vas.« iriiirice vsakovrstna darila, kakor žepne in zapestno ure. verižice, itd. v zlatu In srebro nudi najcene je VlfcKO CEB\R, urar, Kamnik, Maistrova 20. (Volika ulica.) -Prodaja koles (biciklov) tn njih posameznih delov. Pevka: »Ali se je dvorana pri mojem petju polnila?« Kritik: »Ne, polnila se je le okrepčevalnica zraven dvorane.« ZACHERLIN mrčesui prašek v originalnih steklenicah iu škat-ljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod, ZACHERLIN -, Ljubljana. Beethovnova ul. 16. »Strašno me boli glava. Bojim se, da zgubim razum.« »Čemu se razburjaš radi take malenkosti?« Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 190 milijonov Din. N N K N M h K N H N B K N N iMafateli; J** iT* 1 0r ">ant Kiilotee. Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tok&ii.t: Kar«) Cai, Za tople poletne dneue čevlji z gumijevimi podplati Nekaj milijonov parov te obutve izvažamo v tropične kraje. Radi velikega povpraševanja se nam je posrečilo izpopolniti izdelavo, ceno pa znižati na tako mero, da jih more kupiti vsakdo. Obiščite naše prodajalnice, pa boste ugodno presenečeni s povsem novimi modeli in z našimi res neverjetno nizkimi cenami. 29: 39.- Vrsta 1805-66 Specijalni čevlji za kopanje. Izdelani so iz gume tako, da se prilegajo nogi in ne ovirajo plavanja. Na obali in na obmorskem peščevju se očuvajo Vaše noge v teli čevljih bodečega peska, stanejo pa samo Din 29-—. Vrata 4232-37 Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čeveljčki neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se prilegajo nogi, se lahko čistijo in so trpežni. Vrsta 4541-05 Za Vaše malčke, kadar nastopijo poletni dnevi so potrebni lahki in higijenski čeveljčki. Evo jih. neverjetno so poceni iz belega lanenega platna z gumi podplatom. Vrsta 4542-05 Za Vaše otroke smo pripravili" te čevlje z gumijevimi podplati in podpetniki. Dovršeni so in lahki. Posebno lepo se podajo k beli in lahki poletni obleki. Vrsta 4235-37 Čevlji za tenis iz belega platna s podplati iz usnja ali z vulkaniziranimi podp ati, Ti čevlji se vsakodnevno zelo nosijo, zlasti v toplih krajih. Vrsta 4435-00 Dnevna potreba vsakega gospodarja. V teh čevljih se počutite kar udobno, a s to neverjetno nizko ceno omogočamo vsakomur, da si jih more nabaviti. Vrsta 1195-03 Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. K poletni lahki obleki v beli, sivi ali drap barvi, okrašeni s paspulami v raznih barvah. Vrsla 1150-30 Ala čeveljčki v živejših kombinacijah, in to laki. da žc po naravi ustrezajo Vašen.u kraiU in obleki, Za majhen denar Vani je omogočeno nositi čevlje po najnovejši modi. Drap platno, kombinirano z rjavim. Vrsta 2055-53 Spodnji del iz pletenega sukanca v raznih barvah, z gumijevimi podplati in podpetni-kom. Iiigijenično zdravi in potrebni k lahki poletni obleki. Vrsta 4438-00 Platneni nizki čevlji za gospode, z gumijevi podplati, izvrstni za popoldanski sprehod v soparnih dneh. 69.- Vrsta 2145-22209 Te platnene čeveljčke z nizko gumijevo peto, smo Vam pripravili v raznih barvah, in to sive, črne, drap in bele. 69, Vrsta 2125-07 Krasni sportski in praktični čevlji na vezalke, okrašeni in obrobljeni s paspulo malo temnejše barve. Sivi, drap ali beli za isto ceno. Kupujte samo takrat, če Vam ugajajo! Vrsta 1735-76 Specialni tenis čevlji z debelimi podplati iz predelane gume. Podajo se k vsaki obleki, a na morski obali so vsakodnevna potreba. Vrsta 1137-03 Poletni nizki čevlji iz belega ali sivega platna. lahki in udobni. S,v. so ** vsak dan, a beli za sp^ m