Šolstvo in prosveta v dravski banovini Iz poročila v banskem svetu (Nadaljevanje) Specialno šolstvo. Zavod za slepe otroke v Kočevju ima poleg 17 obrtnih gojencev 28 ljudskošolskih učencev (14 dečkov in 14 deklic) ter poleg kateheta še 4 učiteljice. V gluhonemnici v Ljubljani je 136 otrok (65 dečkov in 71 deklic) ter 18 učnih oseb, med temi 4 hospitanti. Deško vzgajališče na Selu v Ljubljani skrbi za 103 dečke, med temi: za 33 učencev ljudske šole; zavod vodijo s priznano vnemo salezijanci, pouk pa oskrbujeta 2 učitelja. Za tuberkulozne otroke je v Topolšici gozdna šola, ki jo obiskuje 8 otrok. Za manj nadarjene otroke skrbita državni pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru. V prvi je 151 otrok (79 dečkov in 72 deklic), v drugi pa 127 otrok (87 dečkov in 40 deklic). V obeh šolah je skupaj 23 oddelkov in 28 učnih moči. Poleg teg dveh zavodov je še 32 pomožnih oddelkov v rednih ljudskih šolah. Zaradi pomanjkanja strokovno usposobljenega učiteljstva pa polovica le-teh ne posluje, tako, da se pouk vrši dejansko le v 16 oddelkih z 256 otroki (159 dečki in 97 deklicami). Število otrok, ki bi po uradnih podatkih oziroma po mnenju zadevnih komisij morali obskovati specialne šole, je seveda znatno višje. Zdi se, da pomožni oddelki v posameznih ljudskih šolah ne dosegajo takih uspehov kot pomožni šoli, zato bi bilo treba čimprej izvesti misel, da se povečata sedaj obstoječi pomožni šoli ter oskrbita z vsem potrebnim in uredita internatsko, podobno kot sta urejeni šoli za gluhoneme in slepe otroke. Razžiritev tudi teh dveh zavodov je nujno potrebna. Manjšinsko šolstvo. Solsko vprašanje narodnih manjšin je bilo pri nas urejeno v smislu določb mirovnih pogodb in zakona o varstvu manjšin z dne 19. junija 1920. in z ljudskošolskim zakonom iz leta 1929. Čl. 45. tega zakona določa, da se v vsakem kraju, kjer prebivajo v znatni meri državljani drugega jezika, ustanove za njihove otroke posebni oddelki osnovne šole. V takem oddelku ne more biti manj kakor 25 učencev. Poučuje se v teh oddelkih v materinem jeziku učencev. Veroučitelji pa poučujejo v vseh krajih, kjer so v šoli učenci narodnostno mešani, tudi v jeziku dotične manjšine. Nadalje poučujejo v manjšinskih oddelkih tudi učitelji(ce), ki svobodna izpovedujejo svojo nemško ali madžarsko narodnost. Kljub temu pa so bili v letošnjem letu v nemških listih pri nas in v zamejstvu objavljeni članki, naperjeni proti naši prasvetni upravi, češ da ne postopa po zakonu pri vpisovanju v nemške manjšinske oddelke. Poudariti je treba, da se vestno upoštevajo vsi tozadevni zakonski predpisi in ministrski odlok. Omenjeni manjšini pa nimata sami dovolj prirodnega prirastka, zato je v teh oddelkih vsako leto manj učencev. Zato skušajo tako tudi sedaj neki krogi vplivati na narodno nezavedne starše, da prijavljajo svoje otroke, ki so slovenske narodnosti, za vpis v nemške manjšinske oddelke. Taki otroci pa morajo po veljavnih predpisih obiskovati pouk v oddelkih s slovenskim učnim jezikom. In ker ni več mogoče, da bi otroci slovenskih staršev polnili nemške oddelke, se pritožujejo. Zaradi premajhnega števila učencev so bili ukinjeni v tekočem letu štirje nemški manjšinski oddelki, in sicer po en oddelek v Kočevju - mesto, Stari cerkvi, Štalcerjih in Planini pri Črnomlju. Iz istih razlogov so bili ukinjeni tudi 3 madžarski manjšinski oddelki, in sicer v Dobrovniku, Genterovcih v lendavskem in v Domanjševcih v murskosoboškem okraju. Skupno je bilo zaprtih 7 manjšinskih oddelkov. (Dalje prih.)