ZGODOVINSKI ZBORNIK,
PRILOGA
LJUBLJANSKEMU ŠKOFIJSKEMU LISTU.
*-e©©© Izhaja v nedoločenih obrokih, mm-*
-N
-#>1
Osmo leto.
Ljubljana, meseca oktobra 1895.
Številka 30.
Doneski
k zgodovini kočevske fare.
(Sestavil Viktor Steska.)
Posebej se o zgodovini kočevske fare doslej ni pisalo, pač pa se nahajajo posamezne drobtine v onih sestavkih, ki razpravljajo kočevsko zgodovino sploh. Največ natančnih poročil nahajamo v Parapatovem sestavku : Kočevje, objavljenem v Letopisu Matice Slovenske 1. 1874. Le-ta govori o tem predmetu od strani 98—102. Tudi v Koblarjevih »Drobtinicah iz furlanskih arhivov« v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko je precej gradiva, zlasti v 1. 1892, str. 54, 55 in pa v 1. 1893, str. 28, 24. Tu hočemo podati kratek pregled dogodkov tičočih se zgodovine kočevske fare, potem prepise spomenikov , izpiske farnih matic, seznam znanih duhovnikov in opise cerkva kočevske fare.
1.
V	plačilnem imeniku 1. 1323, ki našteva kranjske fare plačujoče papeževemu legatu pristojbine, ne nahajamo niti ene kočevske tare, kar dokazuje, da jih takrat še ni bilo, ali pa, da še niso bile samostojne. Še-le leta 1339 čitamo, da je Oton Ortenburški prejel pravico, da sme za svojo sv. Jerneju posvečeno kapelo v Moswaldu postaviti duhovnika. Leta 1363 se prvič imenuje cerkev v Kočevju. Patrijarh Ludovik namreč poroča, *) da so se v ribniški fari (infra confines curatae
•) Ta listina z dn6 1. maja 1363 se glasi:
Nos Ludouicus dei gratia sanctae sedis Aquilegensis patriarcha ad memoriam aeternam esse volumus quod ad nostram deducta notiam, quod in quibusdam nemoribus seu siluis infra confines curatae ecclesiae sancti Stephani in Reiffniz nostrae aquilegensis dioe-
ecclesiae s. Stephani in Reiffniz) naselili ljudje, koče sezidali in zgradili cerkve v Kočevju (Gotsche), v Poljanah, Kostelu, Osilnici in Gotenici. Patrijarh dovoljuje grofom Ortenburškim pravico »praesentandi«, župniku ribniškemu pa pravico »confirmandi«. Ortenburški grofi so bili toraj patroni kočevske fare, ki je bila pod oglejskim patrijarhatom. Vse kočevske cerkve so bile v naddija-konatu slovenske marke ali krajine. Ko je 1. 1461 cesar Friderik ustanovil ljubljansko škofijo, spremenile so se razmere le v toliko, da je prišla kočevska fara pod
cesis, et in eius cura seu parochia, quae inhabitabiles erant et incultae, multae hominum habitationes factae sint et nemora huius-modi ac siluae ad agriculturam reducta et non modici populi congregatio ad habitandum conuenit jn quibus quidem locis per habitantes ibidem, ad honorem dei, et gloriosae virginis matris et ad consolationem dicti populi et subsequentium atque deuotionis augmentum, de novo quaedam ecclesiae constructae sunt videlicet in Gotsche, Pdlan, Costel. Ossiwniz et Goteniz .... consentiente et concedente filio nostro in Christo carissimo spectabili comite domino Ottone de Ortenburg, in cuius dominio et jurisdictione territoria esse et consistere hujusmodi dignoscuntur. Nos .... supradicto comiti eiusque haeredibus concedimus nostro et successorum patriarcharum nomine instituendi et ordinandi in dictis ecclesiis sacerdotes ydoneos per quos . . . Quorum sacerdotum praesentationem ad dictos comitem suosque haeredes spectare decreuimus et volumus et ipsorum confirmationem in ecclesiis praedictis videlicet Gotsche, Polan, Costel, Ossiwniz et Goteniz ad plebanum seu rectorem in Reiffniz ... In quorum omnium testimonium praesentes fieri jussimus nostri sigilli appensione muniri. Datae in castro nostro Utini prima die mensis Maji sub anno dominicae natiuitatis millesimo trecentesimo, sexagesimo tertio indictione prima. (Navajam po Obergfollu, Parapat ima tu in tam kako različico).
30
ribniški naddijakonat, ker so bili odslej ribniški župniki »nati archidiaconi« dolenjskih in notranjskih fara. Cesar Leopold I. je 4. julija 1. 1666. grofu Engelbertu Turjaškemu in njegovim naslednikom podelil oziroma potrdil »jus patronatus et praesentandi« mestne fare in šesterih zunaj mesta.
L. 1752. je Benedikt XIV. zatrl oglejski patrijarhat in ustanovil goriško nadškofijo, pod katero je poslej spadala tudi kočevska fara.
Leta 1787. so prišle skoro vse nekdanje oglejske fare na Kranjskem pod ljubljansko škofijo, tako tudi kočevska, kije postala hkrati sedež dekanata. Bula papeža Pija VI., s katero je zatrl goriško nadškofijo in povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofijo, glasi se z ozirom na Kočevje:
Ac Decanatum Gottscheviensem et suh eo respective comprehensus Parochiales sen alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam sancti Floriani Martyris Gottschee — et aliam Beate Marie Virginis Mitterdorf — et aliam sancti Leonardi Mossel -— et aliam sancte crucis Unterskril — et aliam sancti Joannis Baptiste Rieg — et aliam Beate Marie Virginis Obergrass (Trava, sedaj podružnica fare Drage in ima sedaj patrona sv. Lavrencija) — et aliam sancti Jacobi Apostoli Nesselthal — et aliam Beate Marie Virginis Tschermoschnis — et aliam scmcti Andree et Beate Marie Virginis Pollandel — et aliam sancti Antonii Klotsch (podružnica lare planinske — Stockendorf)
— et aliam sancte Margarithe Virginis et Martyris Altlack — et aliam sanctorum Petri d Pauli Ossiuniz
— et aliam Beate Marie Virginis Kostel — ac reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Jacobi Apostoli Bania Loka respective nuncupatas predictas. (Zgod. Zbornik 248 in 274.)
Pod novomeški dekanat sta bili podrejeni cerkvi: „Beate Marie Virginis Unterdeutschau“ in „sancti Petri Apostoli Unter-Laak“.
Dekanatska meja se je pogosto spreminjala. V zapisniku iz 1. 1828. so imenovane že druge fare. Takrat so spadale v kočevski dekanat sledeče fare: Stari Log, Banja Loka, Polom (Ebenthal), Kočevje, Kostel, Borovec (Morobiz), Grčarice (Masern), Stara Cerkev (Mitterdorf), Mozelj (Mosel), Koprivnik iNesselthal), Trava (Obergrassl, Osilnica, Stari Trg pri Poljanah, Poljanica, Reka (Rieg), Vrh (Schweinberg), Planina (Stockendorf), Nemška Loka (Unterdeutschau), Spodnji Log (Unter-Lag), Topla Reber (Untervvarmberg), črmošnice. Od teh so bile prave fare: Kočevje, Stari Log, Kostel, Mozelj, Osilnica, Stari Trg, Reka, črmošnice in Stara Cerkev. Vse druge cerkve so bile lokalne kapelanije, le Nemška Loka se imenuje ekspozitura Starega Trga pri Poljanah in Vrh vikarijat.
Sedaj je kočevski dekanat znatno manjši. Odpadle so duhovnije : Grčarice. Trava, Stari Trg, Poljanica, Vrh, Planina, črmošnice in, ko se je ustanovil žužemberški dekanat, še Topla Reber. Gotenica je postala fara 1. 1845., ko se je ločila od reške fare. Prej je bila lokalija menda od leta 1786. Dandanašnji torej šteje kočevski dekanat 14 duhovnij, dočim jih je štel 1828. leta 21.
2.
Ko smo si površno ogledali zgodovino kočevske fare in dekanata kočevskega, preiti hočemo k posameznostim.
K najstarejšim zgodovinskim spomenikom štejemo nagrobne kamene. Ti kameni so se nahajali v prejšnji farni cerkvi sv. Jerneja, ki je stala na mestu sedanjega pokopališča. Parapat je naštel okoli 1. 1868. še 17 nagrobnih kamenov. Vzidani so bili trije, 14 jih je rabilo za tlak. (Letopis M. Sl. 1874, str. 101.) Vzidana sta bila ona spomenika, ki se nahajata tudi sedaj vzidana v po-kopališčni kapeli na obeh straneh vrat. Za durmi stare cerkve je bil vzidan kamen v spomin mestnemu sodniku Martinu Sukoviču. Ta kamen je sedaj v tlaku in sicer na strani zunaj vhoda. Pač pa je sedaj vzidan spomenik grofa Blagaja za kapelico. Vsi drugi so v tlaku. Kamene naštevam kakor se nahajajo od leve proti desni, najprej vzidane, potem v tlaku se nahajajoče. Število se je skrčilo na osem. če štejemo še ona dva kamena, ki nista grobna spomenika, in se nahajata na župniškem vrtu ob Rinži, in enega, ki se baje nahaja pod stopnicami za gimnazijskim poslopjem, dobimo 11 spomenikov. Drugi so se poizgubili, ko so podrli staro cerkev svetega Jerneja 1. 1872.
1.	Spomenik postavljen mestnemu sodniku Sukoviču. Bil je prej vzidan v cerkev sv. Jerneja, nahaja se v tlaku pred kapelico, črke so že tako odrgnene, da jih ni mogoče brati. Le to se da še posneti, da je res oni spomenik, ki sta ga postavila svojemu očetu sinova Adam Matevž in Janez Ignacij. Parapat piše, da je prvi dovršil višje šole, postal doktor prava. Hanibal Alfonz Emanuel knez Porzia ga je kot svojega svetovalca povzdignil v plemeniti stan z diplomo v Špitalu 21. decembra 1. 1712. Po smrti svoje soproge brez otrok je stopil A. Matej pl. Sukovič v duhovski stan in živel kot mašnik v Kočevju vrlo spodbudno in vzgledno. Dne 24. okt. 1. 1735. je ta blagi mož oporočil ustanovo s prihranjenimi 5000 gld za zgodnjaka (manemissarius) v mestu in se spomnil tudi učenika in mu odločil letnih 65 gld., pa ne samo za pouk. ampak tudi za petje in orgljanje.
2. a) Hier Rhvet In Xto Die Edi Tvgendhaflte frav Elisabeth Von Erberg Geborne Peeri n Wellche Den 23 8 bris An 1683 In Gott Seelig Verschieden HEr Lasse Sie In Friden Rhven.
Nad napisom je grb Erbergov : »Enoglaven kronan orel proti desni gledajoč, medved in med njima v sredi stolp.« Tako ga opisuje Parapat. Orel je v 1. in 4. polju, medved v 2. in 3. Parapat je bral Peerin Welici in mislil, da se je pokojnica tako pisala. Njen priimek je bil Peer z žensko končnico »in«. (Velikost 160 X 80 cm).
3. a) Alda RHVet Der Edle Vnd Gestrenge
Herr Leonhardt Von Erberg Wellicher Den 9 JVLY In 1691 Johr Seines Alters In 86 In Gott Selig Verschiden Ilerr Lasse Ihme Im Friden Rhven Patri pio Moesti fllij Joannes Daniel et
Joannes Adamus. (160 X 80 cm).
Grb je skoro prejšnjemu enak, le da se nahaja v
2.	polju drveč in v 3. skakajoč jelen. V sredi je stolp z vrati in z nazobčenim slemenom. Nad grbom sta dva šlema z orlom in čopom.
4. a) ("204 X 93 cm).
HIERVEHET (DER EDi LGEBORN._HERR || FRANZ. VRSIN. GRAFF. VON. BLAGAY PHADINHABER DER HERRSCAFFT GOTTSCHEE Sr ROM: || KHAYS MAY (Ti GEWE8TER. HAVBTMANN AVFF |j DER CRABATISCHE GRAITZE WELHER ETSCHLAFF. IST. DEN ŠECHSTE. TAG. MONATS. AVGVSTI IM || I-5-7-6- IAR.SAMPT. SE1EM EHEGAHEL || FRAWEN . MAGDALENA. GEBOHRNE. FREIIN . VON. LAMBERG.SEINEM . SONEN VND || TECHTERN. WELCHE VERSCHIED: jjEN. IST. DEN_8 TAG MARTY . DES 89. IARS . DEEN . GOTT GEADIG SEI
WOLLE.
Vklesane so te besede v dveh vrstah okrog spomenika. V sredi se nahajata dva grba drug nad drugim. Brati je 6. avgusta 1576 ne 1. avgusta, kakor se bere v Letopisu M. Sl. (1874, str. 85). Dvojne črtice pomenjajo konec vrstice.
5. b) (74 X 52 cm).
(A)LDA LIGT BEGrABE(N)
DIE EDLTHVGENDIIAFT(E) (FjRAVANNA MARGARETHA (ZiIGEFEsTiN EIN GEBiOR)
NE DRVM'ZIN WELLCHE)
IA)M S. L°RESZ' TAGD ES 1642 _TVEFRIDEN DERSELBEN V(ND)
VS ALEN «OT DER HER GNEDIG (S)AIN WAELK AETATiS SVE xx Crke v oklepajih se na spomeniku ne nahajajo. Najbrže je to spomenik gospe Ane Margarete Zigelfest, rojene Drumiz.
6. b) (115X73 cm).
S VB IIOC LAPIDE _REQiIiESCIT RVŠ DNVS MICHAEL FVX CAPELLANVS CVI DEVS SIT PROP1TIVS ANIMAE IPSIVS Parapat pravi, da je ta spomenik postavljen ka-pelanu, ki je umrl 27. maja 1661. Kje je dobil letnico, ne pove. Na spomeniku je ni. Morda je bil prej daljši; pozna se pa tudi to ne.
7. b) (155 X 60 cm).
SVB_HOC LAPIDE REQ
—	ADM:R:NOB: — DNS:
IONN : ALBE : ERBE RVS:ART:LB:PHE:D:
OCTOR : SS : THE OLOGLE L!CEN CIATVS : P : C : G :
Z	^
CŠ	Z	O	>
3	H	g	J	^
^	^	i> K ^	S
u	'z	“	o
S 1 g
rr\	^	K*'
tj-i Oh . .	<<
s g
s K	s
QVI: MORTE : PIA POTIT VS: HIC SEPVLTVS EST 31A DIE : — AVG V 1639.
Zanimivo, da sta dva napisa na istem kamenu. Vmesni napis se težko bere.
30*
i. b) (76 X 36 cm).
(H)OC EPITAPHIVM OPTlIMIl
(I)OANNIS NEP. TSCHIN(KL)
(PAiRiOCiIIVSET DECAN(VS)
IN . (G)OTSCHEE (N)ATVS . IN . SCHALKEND(ORF)
DIE 7 MAJI 1752.
(O)BIIT . DIE 19. AYGVSTII HVIC ERGO PARCE DEVS (PlIE JESV DOMINE (D)ONA EI REQVIEM AMEN.
črta naznanja, da je izpuščena vrsta, črke v oklepajih se ne nahajajo na spomeniku.
V matici se bere, da je umrl 19. avg. 1. 1826. v Kočevju št. 50, star 74 let 3 mesece in 12 dnij. Pokopal ga je ribniški dekan Prešeren.
3.
V to poglavje štejemo krstne, mrliške in poročne matice. Kedaj so pričeli spisavati matice v Kočevju, ni znano. Najstarejše so iz 1. 1669. in sicer mrliške in poročne. Najstarejša krstna matica je iz 1. 1688. Poznejša roka je pridala posameznim knjigam naslove.
Krstne matice : Liber I mu s et antiquissimus bapti-eatorum in parochia Gottsch.ee continet a folio Imo usque 165 um baptisatos a dic Sva Aprilis 1683 usque 12 mam aut Januarii aut Februarii 1695.
Značilen je v zadnji vrstici »aut«, kar dokazuje, kako površno so tedaj matice pisali. Za vzgled bodi:
Ex civitate
10 huius (pristaviti je julij 1. 1683)
Baptus e filius legit	.Tacobns
Dmi Patris	Martini Schukovis
et uxoris	Helenae
Patrini	Dnus	Philippus	TApitsch
et Dna	Maria a Pernberg
Adstans	Dnus	Michael Melcher
Minister G. Opplanitsch.
Parochus.
Liber II. 186 str.	od	leta	1695 — 30.	dec.	1708.
Na prvi strani je zapisano:	Franz Daniel	L.	B.	de
Moshkon, Parochus Gottscheensis mortuus 14. Aprili 1735 praefuit per 40 annos.
Liber III. 187 str. od leta 1709—1726.
IV.	186 »	»	1726 — 1741.
V.	»	1742 —1754.
VI.	»	1754 — 1764.
Na prvi strani: Franziscus Jacobus Cosler. Sacerdos Ac parochus jubilatus.
Liber VII.	od	leta	1765 — 1771.
Na drugem listu je kronostih: qVos In regene-ratlon I s V n D a Mater eCCLesla peperlt.
Sub me Joanne Mathia Khern A. A. L. L. et Philosophiae nec non Theologiae Doctore, Protonotario Apo-stolico, consiliario Archi - Episcopali, Archiparocho et Decano.
Liber VIII.	od	leta	1772 —1784.
IX.	»	1784— 1789.	23. feb.
X.	»	30. okt. 1788 —1810.
Taufbuch XI. der Haupt und Stadtpfarre Gottschee 1810 — 1812.
Dvanajsta krstna knjiga (1812 — 1818)., sedma mrliška knjiga in peta poročna so v eni skupni knjigi vezane.
Krsti so vpisani še dosti pravilno. Najprej nahajamo ime otrokovo, potem starišev, prič, duhovnikovo in čas. L. 1696. je bilo 111 krstov, 1. 1727. — 125, 1. 1739. — 109. L. 1751. začenjajo pisati rojstno uro. Nezakonske otroke pišejo povprečno, da jih je mogoče takoj zaznati. Nahaja se jih silno malo. Kako lep nauk za sedanjost! Liber VIII. ima lepo sliko krsta na čelu. Knjiga je razdeljena v dva dela; v prvi polovici so otroci moškega, v drugi otroci ženskega spola vpisani.
Kadar je bila krstna voda vnovič posvečena, zapisali so naslednji krst: In novo chrismate (L. B. 1684,18) ali Renovatio fontis (1683, 6). Otrok, ki je bil prvi krščen s to vodo, moral je plačati en tolar.
Botra sta navadno dva (patrini) moški in ženska, zraven je bil še adstans. Pri dečkih je bil adstans moški, pri deklicah ženska. Na strani 47 a je tak adstans ka-pelan Cusolič.
Liber IX. ima pisane nemške rubrike. Za rojstvo in krst je le en predal. Pri botrih in botrah je stan zaznamovan z Nachbar, Burger, Bauer in Nachbarin, Biirgerin in Bauerin.
Liber X. ima tiskane nemške predale. Vsaka vas ima svoj prostor v knjigi. Za dan rojstva in krsta je le en oddelek.
Mrliške matice.
Liber Imus Mortuorum continet mortuos a folio Imo usque 176tum ab anno 1669—1724 incl.
Na notranjih platnicah in na prvi strani je zapisano : mors mortis morti mortem mors morte redemit.
Druga mrliška knjiga sega od I. 1725—1755.
Tretja: Ab anno 1755 sub Admod. Reverendo praenobili Excelenti. ac Doctissimo Domino Francisco Jacobo Cosler, Sacerdote et Parocho Jubilato (dalje prečrtano) do l. 1771.
četrta knjiga sega od 1. 1772—1784. Na platnicah je naslikan mrtvaški oder. Tudi ta knjiga se deli v dva dela, da so se mrliči moškega in ženskega spola posebej zapisovali. Na koncu knjige obeh oddelkov se nahaja podpis:	Uebernohmen am 9 ten 7 ber 812
Bernhard Kopriva m. p Maire
Martin Kavki, d. s. Administrator.
Peta knjiga sega od leta 1784—1789. Predali so črtani v tej vrsti: kraj, čas, hišna štev., ime, spol, vera, starost, bolezen in način smrti, podpis duhovnikov. Na koncu je isti podpis kakor zgoraj.
L. 1781 je namreč vlada zaukazala spisavati matice z lit. pat. maja meseca, 20. febr. 1784 pa so bile rubrike natančno določene po rimskem obredniku.
Šesta knjiga se glasi: Sterb-Buch VI. der Haupt und Stadt Pfarre Gottscliee a mense Novemb. 14 — 0
17 = 88 bis Septemb. 1812.
Na prvi strani je zapisano: Sub me Franz. Ser. Fayeoz Archi-Parocho Gotscheensi nec non primo nominato Decano Sub Celsissimo ac Reverendissimo primo Archiepiscopo Labacensi e. L. B. de Brigid. Rubrike so tiskane, a ni predala za duhovnika, pokopovalca in za sv. zakramente umirajočih.
Začetkoma so kaj malo pisali. L. 1669. so zaznamovali samo: Die 13. jan. sepulta Maria Cressin ex Obrern, adulta. L. 1669. jih je umrlo 73.
L. 1671. Die 2. January mortuus Inlians Joaes ex civitate. Die 31. jan. mortua Dna Maria Opplanitschin, Mater Admm Rdi Doni Parochi.
L. 1670. jih je umrlo 93.
1677. Die 3. Aprilis fuit Executio horribilis militaris cum rusticis, in qua omnes infra notati in Campo manserunt: Lucas Krische, ex Kotzendorff, syndicus, ad St. Annam sepultus est. — Petrus Stampfl ex Morobiz sep. in Schworzenpoch. — Gregorius Schneider ex Grin-tewiz sep. ad St. Bartholomaeum. — Joannes Friz (prečrtano in nekaj črez zapisano) ex Moschen ad St. Bartholomaeum. — Bartholomaeus Kobusse ex Piichl par. Nes-selthalensis sep. ad s. Jacobum. — Joanes Cusolt ex Scholkendorfl' sep. in domo Parochiali. — Mathias fdius Joannis ex Oltlvog ad s. Barth. — Mathias Rankl ex Klindorf sep. ad St. Bartholomaeum. Eodem die sepultus e Petrus Stampfl ex Morobiz in Schworzenpoch.
Et sequentes in superno militari conflictu in Dno obierunt: Martinus Chraulandt 22. April, obiit sep. ad B. V. in Mitterdorf, Paulus Lobe ex Chofflern, sep. Mit-terd. — Paulus Melzer ex Altpocher, sep. ad St. Barthol.
—	Lucas Schuster ex par. Nesselthal. sep. ad s. Jacob.
L. 1671. so spadala v kočevsko faro sledeča sela: Kočevje (civitas), Kropfenfelt, Lienfelt, Hosenfelt, Schworzenpoch s pokopališčem, Hornperg, Zwischlern, Vonek (Hoheneg), St. Ana s pokopališčem, Kotzendorf, Schal-kendorf, Chlindorf, Soelen. Mosbolt; te spadajo še sedaj v kočevsko faro. Dalje: Mitterdorf s pokopališčem, Kofflern, Lossin, Oberloschin, Obrern, Malgern s pokopališčem, Windischdorf, Kerndorff; te spadajo sedaj v faro Stara Cerkev. Dalje: Tiefenreuter, Grintibiz, Altpocher, Neupocher, Rigl; te so v starološki (Stari logj fari.
L. 1677. se pričenja podpisa vati tudi duhovnik.
L. 1678. so pričeli pristavljati starost na pr. mortuus infans aetatis suae 5 annorum ex Khlindorjf.
Die 20 sept. 1680. -f- Andreas Saeber ex civitate centum et trium annorum.
Pri cerkvi Božjega groba (Corpus Christii so pokopavali ex Moschwolt (i 686», Gnadendorl' in Chlindorf.
L. 1691. 11. julija: obiit (I, 57) praenobilis ac gene- ! rosus Dnus Leonardus ab Erberg. Sepultus in Sacello S. Mihaelis cuius fundator fuit, annorum 83.
L. 1710. 17. julija ex Schalkendorf mortuus vir in conflictu inter cives et rusticos exorto annorum circiter 30 et sepultus ad S. Bartholomaeum.
L. 1711. Sept. 1. obiit vir fulmine percussus aetatis suae 19 an. et sep. ad Antiquam Ecclesiam.
L. 1713. Die 30. Martii obiit vir 100 circ. ann.
L. 1721. 27./8. mortuus est vir 103 annorum sep. ad S. Barth.
O Elizabeti Erberg se v matici ne nahaja drugega, j nego samo ime (prim. spomenik).
7.	okt. 1721 (ex civitate) morluus Joannes Tramposch, occisus per quemdam militem circiter 40 an. et sep. ad
S.	Barthol. (zraven neka neberljiva opazka).
V	prvi matici se nahaja na koncu str. 175 Catalogus infantium sine baptismo e vita discendentium Ann. 1679.
L. 1723. je bilo 59 mrličev. Istega leta je umrl : Ex Kerndorf. Die 12 huius (avg.) mortuus e Mathias Kropf 100 circiter Annorum et sep. ad S. Barthol.
13. sept. 1743. so pričeli pridevati Sentis provisus.
L. 1772. so pisali:	Ex	Windischdorff.
Die 3. Jan. Sepelivit Franciscus Fayenz cooperator Georgium Perz rusticum, Sacramentis migrantium a Georgio Walisch, cooperatore altero refectum, ad coemeterium B. M. V. in Mitterdorf, Religionis cath., aetatis 50 Annorum, ex Nr. 15.
L. 1773. so pričeli pisati štirikrat na leto. Post extractionem quartalem in sicer meseca aprila, junija, septembra in decembra.
L. 1772. 24. feb. je bil pokopan Joanes Romutha, judex civitatis, 73 Annor.
L. 1788. 17. jan. je umrl: Fr. Car. Loy, Archi-parochus Nr. 16, 71. J. alt.
Ker je prvorojenec Turjaške1) rodbine vojvoda kočevski, nastala je navada, da se njegovo srce pošlje v Kočevje, kjer se hrani na evangelijski strani cerkve sv. Fabijana in Sebastijana. Prvo srce se je preneslo 1. 1800, 21. okt. V matici je zapisano: Den 21. 8ber 1800 ist das Herz Sr. Hochfiirstlichen Durchlaucht des Karl Jos. Anton Fiirsten von Auersperg und Herzogen von Gottschee nach in Losenstein-Leiten den 2ten 8ber
l) Knez Karol Turjaški je postal vojvoda kočevski z diplomo dnž 11. nov. 1791.
im 81ten Jahr seines Alters gnaedigsten Lebenslauf durch seinen getreuen Diener Paul Huber als Secretlir nacher Gottschee iibertragen, und allda mit aller Feyerlichkeit in Begleitung des Ilerrn Pfarrers zu Mossel Johann Tschinkl und der 2 Stadtkaplane in hiesiger Stadt-Kirche zum ewigen Andenken durch Franz Serf. Fayenz Stadt-Pfarrer Dechant der Herzoglichen Grabstatt eingesetzt vvorden.
L. 1809, 9. Oct. Lienfeld Nr. 11. H. Venzeslaus Ritter von Gasparini k. k. Kreis Car., 30 J. Bei dem Landsturme todtgeschossen. (Prim. Par. Letop. str. 97.)
L. 1809. den 18. October bei dem Aufstande von 9 franzosischen Soldaten erschossen : Johan Jonke, Gottschee Nr. 80, 58 J. — Mathias Dulzer von Malgern Nr. 16, 61 J. — Georg Eisenzopf, Malgern Nr. 28, 24. J.
—	Johann Erker, Windischdorf, 28 J. — Partl Kusold, 50 J. von Eben Nr. 2. — Ta list je bil pozneje v matico čez prvotni list prilepljen.
(Nadaljevanje prih.)
  ----------
Duhovniška bratovščina sv. Mihaela v Mengšu.
(Od leta 1667 do 1799.)
(Nadaljevanje.)
Anno 1773.
D. Matthaeus Mikhe, Cooperator in Weixelburg.
D. Joannes Wotrizhig, Cooperator Samariae.
D. Gregorius Ulzher, Cooperator in Laak.
D. Thomas Terdlna, quondam Vicarius in Zirkle.
Anno 1774.
D. Ignatius Frldericus Praxmayer, Parochus ad S. Petrum in valle Ursina.
D. Gregorlus Klemenz. Cooperator in Dobernig.
D. Simon Mocher, Vicarius in Hynach.
D. Antonius Lausher, Sacerdos Curatus Neostadii.
D. Andreas Werssa, Curatus ad S. Crucem prope Acidulas.
D. Antonius Georgius Walish, Cooperator Gotthseviae.
D. Damianus Marzhun, Beneliciatus Gottsheviae.
D. Josephus Rumor, Cooperator in Rieg.
D. Joannes Bapta Phoem, Cooperator Samariae.
D. Mathias Pierz, Cooperator ad S. Vitum prope Siticium.
Anno 1775.
D. Matthaeus Kauzhiz, Cooperator Treffinii.
D. Franoisous Gertshman, Cooperator Archii.
D. Mlohael Vlsitln, Curatus ad S. Judocum.
D. Paulus Sturm, Vicarius in Rieg.
D. Franoisous Gartner. Vicarius Parochialis in Primskou.
D. Andreas Lakner, Cooperator in Thsermoshniz.
D. Andreas Maren, Cooperator in Monspurg.
D. Laurentius Kovatshiz, Vicarius in Gonobiz.
D. Matthaeus Wisiakh, Cooperator Tyberii.
D. Blasius Jucb, Cooperator Lembergi.
D. Franoisous Wazin, Cooperator in Wodiz.
Anno 1776.
D. Franoisous Xaverius Thoman, Subsydiarius in Obergurg. D. Innocentius L, B. de Tauffrer, Superioris Carnioliae Archi-diaconus.
D. Nepomucenus Prekerfeld, Professus Sitticii.
D. Lucas Langerholz, Vicarius ad S. Cancianum prope Aversperg D. Franoisous Seraphious Svetiz, Vicarius Civitatis in Stain . D. Martinus Pausheg. Cooperator in Stain.
D. Josephus Valitsh, Vicarius in Lusthall.
1). Antonius Wisiak, Cooperator in Studeniz.
D. Jaoobus Starioha, Cooperator in Shyltern..
D. Stephanus Raich, Cooperator Samariae.
D. Antonius Comes Ursini de Blagai, Comissarius in Saxenfeld. D. Mlohael Stranzer, Parochus in Pelzhach ad S. Crucem.
D. Carolus Georgius Lubi, Cooperator in Saxenfeld.
Anno 1778.
I). Josephus Antonius Damlani, Vicarius Samariae in Styria. D. Augustinus Fikh, Cooperator ad S. Crucem sub Landtstrass. D. Jaoobus Grahig, Cooperator Pishatii.
D. Leonardus Germitsh, Cooperator ad S. Crucem in Acidulis. D. Mathias Grili, Beneficiatus in Teutshau.
D. Mathias Kaifesh. Vicarius Runae.
D. Leopoldus Koehel, Cooperator in Shiltern in Infer. Styria. D. Josephus Kodritsh, Cooperator in Lustall.
D. Ferdinandus Comes de Liechtenberg, St. Thgiae Doctor Caes. Regius Parochus in Laass.
D. P. Wolfgangus de Liechtenberg, S. ac exempti Ord. Cister-ciensis Siticii Professus. SS. Thgiae Doctor, Administrator in Weinhoff.
D. Loretizh Joannes, Beneficiatus in Peland.
D. Jacobus Lakner, Cooperator in Peland.
D. Josephus Burger, Curatus Madipedii.
D. Jacobus Lustrich, Cooperator in Waatsh.
D. Josephus Fetritsh, Cooperator in Zirklach.
D. Simon Ramoush, Beneficatus in Kleinkahienberg.
D. Valentinus Raich, Primissarius in Gonobiz.
D. Joannes Shigur. Parochus ad B. V. in Prichova.
D. Josephus Sopeviz, Archiparoclius in Acidulis in inferiori Styria, S. S. Thgiae licentiatus.
D Thomas Sterger, Cooperator in Tshembshenig.
D. Mathaeus Warlitsh, Cooperator ad S. Cancianum.
Anno 1779.
D. Josephus de Gierunculi, Sacerdos Curatus in Stain.
D. Matthaeus Kokal, Cooperator ad B. V. in Prichova in Styria. D. Michael Nozh, Cooperator Samariae.
D. Antonius Kogoi, Cooperator in Watsh.
D Mathias Klainousheg, Cooperator Poniculis in Styria.
D. Martinus Dazer, Cooperator in Trehnenberg.
D. Lucas Resosa, Vicarius ad S. Vitum prope Siticium.
Anno 1780.
D. Josephus Sever, Cooperator Monspurgensis.
D. Antonius Fegitz, Cooperator in Stein.
D. Georgius Suppanz, Vicarius Samariae.
D. Franoiscus Seraph. De Vermathy, Canonicus Rudolphs-werthensis.
D. Luoas Wiirthitsh. Vicarius in Moshnach.
D. Jaoobus Streckel, Cooperator in Preshgain.
D. Alexlus Drescher, Notarius Officii in Rudolphswerth.
D. P. Nivardus Janzhigej, Professus in Landstrass.
D. Joannes Batta Conda, Cooperator in Podsemel.
D. Martinus Josephus Markusoha, Parochus ad B. V. M. in Billichberg.
Anno 1781.
D. Sylvester Mure, Cooperator in Monspurg.
D. Martinus Keppitz. Operarius ad S. Annam in Tainitz.
D. Fortunatus Faulitsoh, Vicarius in Tschermoshnitz.
D. Franoisous Xav. Perijan, Cooperator ad S. Georgium sub Reicheneck.
D. Antonius De Schwarzhoffen, Archi-Parochus et Commis-sarius ad S. Georgium sub Reicheneck.
D. Joannes Tschinkel, Cooperator in Alt-Lack.
Anno 1782. — Vacat.
Anno 1783.
D. Biglsmundus de Dienersperg, Sacerdos Poniculis in Styria. D. Joannes Grobulsheg, Sacerdos Curatus in Waatsch.
D. Jacobus Kallan, Vicarius in Jauchen.
D. Simon Mukuz, Cooperator in Lemberg in Styria.
D. Georgius Sever, Cooperator in Waatsch.
D. Franoisous Schaffer, Cooperator ad S. Georgium in Campestribus.
D. Andreas Sleikho, Vicarius in Treffen.
D. Georgius Shliber. Canonicus et Parochus Civitatis Labacensis D. Martinus Wernush, Parochus in Hynoch.
Anno 1784.
D. Stephanus Tushig, Parochus in Sleniz.
D. Petrus Gelse. Cooperator in Trenenberg.
D. Joannes Hrushaver, Cooperator in Arch.
D. Urbanus Pokorn, Cooperator ad S. Cancianum.
D. Jaoobus Pashiths, Primissarius Mettlicae.
D. Michael Ostronovitsh, Vicarius in Tshernembl.
D. Ignatius Folz, Parochus ad S. Cancianum.
D. Antonius Reitz, Parochus in Kressniz.
Anno 1785.
D. Hyeronimus Donda, Cooperator in Gonobitz.
D. Josephus Stermsheg, Beneficiatus in Gonobitz.
D. Matthaeus Klanzhnig. Cooperator in Prihova.
D. Petrus Uranishitz, Cooperator in Tainah.
D. Josephus Wlogatinsheg, Cooperator in Gonobitz.
D. Josephus Shutei, Cooperator Vinicae.
D. Georgius Radmelitsh, Cooperator in Sihelburg.
Anno 1788.
Adm R. P. Augustinus Sluga, Antonius Rongger, Bernardus Kerhne, Sodales facti 29. 7bris. sub Alexandro Hollerstein Abbate.
Anno 1789.
M. R. D. Andreas Sohustig, Localista ad SS. Trinitatem.
Anno 1790.
Adm R. D. Joannes Perko, Vicarius Localis Metlicae.
M. R. D. Georgius Vesshetisoh, Cooperator Metlicae. Admodum Rendus Dominus Laurentius Babnik, Parochus in Struk.
M. R. Dnus Joannes Weiohpoth, Cooperator in Saxenfeld in Styria.
Anno 1791.
Adm Rdus Dnus Mathias Zelleritsoh, Parochus ad sanctam Crucem prope Landstrass.
M. Rdus dnus Aloisius Sizenfrey, Professus Ex-Landstrassensis. Adm Rdus Dnus Ignatlus Lusner, Parochus et Decanus ad S. Martinum prope Litaj.
M. Rdus Dnus Leonardus Prener. Cooperator in Tschermoshniz. Anno 1793.
M. Rdus Dnus Mathias Pucher, Cooperator in Fraslau.
Adm Rdus Dnus Bartholomaeus Jenko, Parochus in Sagoria.
Anno 1794.
M. Rdus Dnus Paulus Kotscher, Cooperator in Hoheneg.
M. R. Dnus Mathias Lipousheg. Beneficiatus in Neukirchen.
M. R. Dnus Georgus Roitz, Cap. Loc. in Selio, paroch. Dobernig. M. Rdus. Dnus Michael Lenzig, Vic. paroch. in Zirkle. paroch. Hasselpach.
M. R. Dnus Stephanus Stukel, Cooperator ad S. Crueem prope Landstrass.
Anno 1795.
Adm Rdus Dnus Ignatius Mlakar, paroch. Seissenbergi.
M. R. Dnus Miohael Gollesch, Cooperator Poniculis in Styria.
M. R. Dnus Joannes Barthol. Golz, Cap. Localis ad S. Nicolaum penes Tyberium in Styria.
Adm. R. D. Dnus Mathias Pashltsch, Parochus Vinicae.
M. R. D. Nicolaus Flainig, Cooperator Vinicae.
Anno 1796.
M. R. Dnus Jaoobus Kamor, Capellanus Loc. in Stokendorf. Adm. R. Dnus Maximinus Hanshe, Parochus in Neti 11.
Anno 1797.
M. R. D. Miohael Sdravitz, Cooperator Samariae.
M. R. D. Lucas Knipitz, Cooperator in Oblak.
M. R. D. Joannes Cosmerl, Cooperator Bonicampi.
M. R. D. Stephanus Mervin, Cooperator Treffinii.
Adm. R. D. Mathias Bothel, Parochus in Nesselthal.
M. R. D. Josephus Gestel, Cooperator in Nesselthal.
M. R. D. Casparus Pleshnar, Cooperator in Hasselbach.
M. R. D. Miohael Sohiller, Vicarius in Neukirchen.
SI. R. D. Fortunatus Remitz, Cooperator in Tfichern.
Anno 1798.
Adm Rdus Dnus Valentinus Ulle, Parochus et Decanus in Reiffniz. M. Rdus Dnus Antonius Crashovitz, Cooperator in Reiffniz. Adm Rdus Dnus Antonius Callin, Parochus et Decanus Bonicampi Adm Rdus Dnus Antonius Haan, Parochus in Ainodt.
Anno 1799.
Adm R. D. Andreas Favetti, Parochus in Oberpulsgau.
M. R. D. Cajetanus Sovan, Cooperator in Syseenberg.
Multum Rdus Dnus Laurentius Sohagar, Cooperator in Lashitsh. M. R. Dnus Antonius Wanzel, Cooperator Sibicae.
M. R. Dnus Georgius Bressinger. Cooperator Gonovitzii.
M. R. Dnus Joan. Nep. Auohmann, Cooperator in Neilkirch. M. Rdus Dnus Simon Tersohann, Cooperator in Zirklach.
S tem je končana vrsta članov naše bratovščine.
Dalje spisavala je bratovščina tudi zapisnik vseh dobrotnikov in podpornikov. Ker so pa njihova imena večinoma med člani kongregacije, zato jih tukaj ne ponavljamo.
V	drugem zapisniku so zaznamovani vsi člani odbora, ki so bili voljeni vsako tretje leto (od leta 1692. do leta 1718.).
Konečno ohranil se nam je tudi zapisnik lajikov, ki so bili v tesneji zvezi z bratovščino ter se vdeleževali njenih duhovnih dobrot. Glasi se doslovno tako-le:
Sequentes Quoad menstruum sacrum nostri eonfoederati sunt: Honoratus Vir D. Joannes Gollerey, civis Locopolitanus 1679. Honesta Virgo Marina (?) Kuraltin, Locopolitana. lllmus Dnus Joannes Bapt. L. B. a Moskhon.
Illma Dna Barbara Elisabetha Baronissa ab Aichelburg. Multum Veneranda Dna Theresia Holerin, Professa in Minken-dorf.
Multum Veneranda Dna Catharina ab Attembs, Professa in Minkendorf.
Ulmus ac Exciimus Dnus, Dnus Franciscus Adamus Vrsinus Comes a Blaggay, Sac. Caes. Mttis Camerarius et intimus Consiliaris etc. 1704. lllmus Dnus, Dnus Joannes Ferdinandus L. B. ab Holler-stein. inclytae Provinciae Carnioliae Assessor et juratus testium Commissaris. 1713.
Honoratus Vir Matthaeus Jenko, germanus Adm. Rdi Dni Parochi in Naklas. 1717. lllmus D. D. Ferdinandus Emeatus Basp, Dnus in Lustall et Osterberg. 1717.
lllmus D. D. Franciscus Antonius a Wolwiz, Dnus Mons-purgensis arcis. 1717.
Anno 1718.
Ulmus Dnus, Dnus Joannes Antonius Egger L. B. de Kopfing,
Capitaneus Locopoli.
Illma Dna, Dna Maria Joanna L. B. de Eggerin nata Baronissa de Pfetten.
Ulmus D. D. Joannes Christophus de Flaohenfeldt, inclytae provinciae Carnioliae Assessor.
Illma Domicella Maria Francisca de Flaohenfeldt.
Adm. Rda ac Religiosa Dna Maria Rosa ab Polerstein Sctae Clarae Ordinis, Minkendorffii Professa.
(Konec prih.)
VnnhilM Doneski k zgodovini kočevske fare. — I)u-
V	UUUllid. hov niška bratovščina svetega Mihaela v Mengšu. (Nadaljevanje.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.