Raznoterosti.
51
Na cvetno nedeljo devajo v butare po tri leskove šibe enega leta, bršljina, drenovine, brinja, bodljaja (neka rastlina), macike in krčelj ali kuč; zadnje pa zato, da je »blago« (živina) zdravejše. S temi tremi šibami tepo potem blago, ko gre prvikrat na pašo, z eno krave, z drugo voli in s tretjo ovce. Ako se napravlja k hudemu vremenu, deni na ogenj teh blagoslovljenih macik, drenovine in habdovine od Ivanjske noči ter blagoslovljenih kostij. Pregnalo bo nevihto, da toča ne bo pobila.
Ako se trese sadno drevje na veliki petek, predno izide solnce, potem rodi dobro. Enako tudi dobro rodi, ako je treseš veliko soboto, ko se zopet oglasijo zvonovi.
Na Križevo ne smejo krave pred solnčnim izhodom na pašo, sicer izgubijo mleko, ker jih molzejo čarovnice.
Na Jurjevo popevajo sazun pesmi, ki je pri-občena v lanskem »Mat. Letopisu« na str. 135 še tako:
Prošel je,  prošel pisani vuzem,
Došel je,  došel zeleni Juraj
Na zelenem konju,
Po zelenem polju.
Dajte mu, dajte i. t. d.
Na Ivanje devajo zvečer v rešeto toliko belih Ivanjskih rož (Chrvsanthemum leucanthemum), kolikor je ljudij v hiši. Zjutraj pa je pogledajo. Čegar je uvela, tisti je velik grešnik.
Če med sv. mašo, ki se daruje za kakega pokojnika, sveča na altarju ugasne, je to znamenje, da je umrlec pogubljen.
Če takrat, kadar zakoljejo kokoši za pir, od zaklanih še katera »zabeči« ali »zakrca«, onda se morajo vreči vse proč in jih nihče ne sme pokusiti; kdor bi od njih pokusil, dobil bi pa-dečo bol (padavico).
Ko je bila nevesta z ženinom poročena, gre po poroki okoli altarja. Za altarjem pa spusti izza pasa jabelko na tla, to pa zato, da potem lažje rodi. (To navado imajo še zdaj Tribuške neveste.)
Novorojenega deleta ne pokažejo matere rade, ker potem rado oboli.
Kadar denejo mrliča v rakev, tedaj mu od-vežejo usta, da more na onem svetu govoriti. Ako bi mu pustili zavezana, ne bi mogel z nikomur govoriti in nič povedati, kako je na tem svetu.
Ako se tružina plahta (rjuha, ki je bila po-grnena po mrtvaški rakvi) opere v kalu, izgine voda in je ne bo nikdar več v njem.
Ako bi kdo komu kaj zažgal in bi se potem ozrl^v ogenj, videl bi v njem Kristusa na križu.
Če se stol polomi, umrl bo gospodar.
Kadar držiš luč v roki, ne smeš piti, sicer se ti bo vino habilo (pridilo).
Ako pohištvo poka, kmalu bo kdo umrl v hiši.
Ako obroči na lajtu (sodu) pokajo, bode prihodnje leto dosti vina.
Trtje je najbolje rezati v saboto, potem je dosti vina, ker ima vsaka jagoda samo po en peček.
Kadar žene kdo živino na senje (somenj), tedaj ga ne smeš vprašati, če gre na senje, ker sicer ne bo imel sreče pri prodaji.
Ako dobi govedo belo oko, in se je bati, da oslepi, tedaj vzemi blagoslovljenih kostij od velike sabote, sežgi je in steri v prah ter ta prah natrosi v oko. Govedo ti ne bo oslepelo.
Naj navedem tu še nekoliko praznih ver in navad naših sosedov Vlahov v Bojancih in Ma-rindolu, kolikor sem jih dozdaj izvedel.
Na sveti večer potrosijo po hiši s slamo v spomin, da je Kristus v jaslih ležal. Na mizo pa denejo na vse štiri vogale po hleb božičnika v rešetu. Potem doneso celega janca pečenega v hišo ter ga kam obesijo. Njegovo meso potem na sv. dan trgajo in jedo, a rezati ne sme nikdo. Zraven pa pijo vino iz barilov. Med 11. in 12. uro na Sveti večer pa neso od vsake hiše po polno pest različnega zrna v Vrhovski zdenec, »češ, zdencu darujejo tega«. Nazaj pa doneso iz zdenca vode in s to peko potem »gibanice«. Na sv. dan v jutro dovedo janje (jagnje) v hišo ter je vodijo trikrat okoli mize. Velijo mu »gost«. Pred solnčnim vzhodom in predno zajutrkajo, pa morajo iti vsi v hiši gospodarja poljubit. Ta dan mora tudi vsak gospodar vzeti v hišo po enega gosta. Ako nima sorodnikov, povabi druge. Ko potem odhaja »gost« od njih, obdarujejo ga s klobaso ali s čim drugim; dobi tudi povesmo prediva in sicer moški okoli kriljaka, ženska okoli pasa. Pred malo leti so hodili na naš Sv. dan v naše vasi »koledvat« ah »plevat« ter so pred hišo tako-le popevali:
Pomoz' Bog!
Kak na Božič,  tak po Božič, Zdravi i veseli Božičevali! Dober dan, gospodar, Bog ti dobro srečo dal Na današnji Božji dan! Pred kučom ti zelen dvor, Na dvoru ti šest volov, Nad volovi vranec konj.
Na konju je sedalce, Na sedalcu sinak tvoj. Na sinaku kapica, Na kapici kitica, Na kitici tičica. Ona lipo poje, Dobro leto zove. Bog nam ga daj ! Rodile ti vinske gore, Vinske gore,  žitno polje, Vsaka dobra sreča! Na Jurjevo zažgo zjutraj nad blagom, predno gre na pašo, sveče,  ki  so ostale  na Sv. večer in streljajo nad njim na dvoru iz pušek na križ na vse štiri vetrove, da »vuk« blaga ne uje. V Adlešičih zapisal I.  S.
Spomenik Avgusta Šenoe, kateri je postavila »Matica hrvatska«, blagoslovil je 1. novembra p. 1. preč. gosp. dr. Fr. Rački, kanonik zagrebški. — Hrvatsko tip. pevsko društvo »Sloga« je pelo pesem »Molitva« od Budkovskega, in potem je imel slavnostni govor prof. Hugo Badalič. — Po končanem govoru je zapelo društvo »Sloga« pesem »Na grobu« od Eisenhuta. — Kaj je bil Avgust Šenoa Hrvatom, nam bo najbolj pokazal ta kratki njegov životopis.
M
„DOM IN SVETi* 1889, štev. 2.
Rodil se je v Zagrebu 14. nov. 1838. Kot gimnazijec se je rad bavil s klasiki dubrovni-škirai in se čvrsto oklenil načel preporoditelja hrvatskega slovstva Ljudevita Gaja. Ko je 1. 1857 izvršil gimnazijo v Zagrebu, skladal je že lirične pesmi. — Prebivši dve leti na pravoslavni akademiji v Zagrebu, poda se na vseučilišče v Prago, kjer spoznava mnoge pisatelje češke, poljske in slovenske. Leta 1864 je šel na Dunaj, kjer je uredoval: »Glasonoša« (nemš.) in »Sla-venske listove« ; v tem času napisal je pripovest »Turopoljski top«. — Za dve leti se je vrnil v Zagreb, kjer je 1.1868 dobil službo pri mestnem poglavarstvu in postal »viecnik«. — Leta 1869 je začel pisati pesmi in povesti za »Vienac«, a od 1. 1874—1881 bil je njegov urednik, in je isto leto 13. decembra v najlepši dobi umrl na veliko žalost naroda hrvatskega in vsega Slo-vanstva.
Besede na spomeniku pod njegovim poprsjem, prek katerega je križ in oljkina veja, slove:
AVGVST   ŠENOA.
* 1838, f 1881.
Prerano nam popucaše žice
Glasne tvoje bogoduhe lire,
Al s njih vozda pjesme budilke
Ljubav k rodu po Hrvatstvu sire,
Uvjek živu pripovjesti tvoje,
Gdje nam slike prošlih dana stoje!
Šenoa kot pesnik je bil lirik, posebno so krasne domoljubne pesni, katere so polne ljubezni do naroda svojega in bratskega; a gotovo izvrstne so njegove balade. — Kot prozaik pa se odlikuje z romani, katerih je precej prestavljenih v druge   jezike.
Ker prostor ne dopušča, da kaj več o teh izpregovorim, naj omenjam samo: »Zlata-revo zlato« in »Seljačka buna« iz 16. stol.; »Čuvaj se senjske ruke« slika boj Hrvatov z Mletki iz 17 stol.; »Diogenes« opisuje boj proti Nemcem in Madjarom iz 18. stol., in »Kletva«, katero je dovršil Eug. Tomic, opisuje borbe Hrvatov iz 15. in 16. stol.
Izmed pripovestij pa so posebno zanimive: »Prosjak Luka«, »Barun Ivica«, »Liepa Anka«,
»Kanarinčeva ljubovca«, »Vladimir«. »Turci idu«, »Mladi gospodin«, »Prijan Lovro«, »Vječni Žid u Zagrebu«, »Pruski kralj«, »Duši narodne straže«, »Karanfil sa pjesnikova groba«, »Branka«, »Zvonar topčija«, »Ilijina oporuka« i. dr.
Pred ko je začel pisati kak zgodovinski roman, dobro je preučil zgodovino, in zato so tudi njegovi romani zelo poučni.
Kako slavijo Hrvatje Šenoo, najbolje poka-zuje omenjeni lepi spomenik; izdelal ga je hrvatski umetnik Iv. Rendic.                          Lešnički
Jezikoslovna drobtina. V »Zvonu« štev. 1, 1. 1889, graja se v »književnih poročilih« raba besede »prilično« v slovenski pisavi, češ, to je hrvatska beseda, ki pomenja: »precej«, ziemlich To je res. Ali vendar je beseda »prilično« tudi čisto slovenska beseda, ki pa ne pomeni toliko, kakor »o priliki«, ampak pomeni »priročno«, »pripravno«, »naredno«, ali tudi »naroke«. N. pr. govori se: »Ni mi jako ,prilično' (priročno, pripravno, naredno, naroke) hoditi tam memo«. Ali reče se tudi: »Ako ti bode .prilično', stori mi to in ono«.
V tem pomenu rabijo to besedo sploh po nižjem Dolenjskem; ali tudi drugodi, tega ne vem. Tukaj na meji hrvatski pa se rabi ta beseda h krati v hrvatskem in slovenskem pomenu. N. pr. vprašajočemu: »Ali je cesta lepa«
—  »ali je še daleč«, odgovori se: »još prilično«, t. j. »še precej«, »so ziemlich«. Govori se pa tudi v slovenskem pomenu, n. pr. »storil sem«,
—   »šel sem tje«, — »opravil sem to in ono, ker mi je bilo prilično« — t. j. priročno. Ali prav pa ima kritik Jos. Stare, grajajoč pisatelje zarad rabe neznanih besed v pisavi. Ako kdo besedi ne ve pravega pomena, bolje 'je, da je ne rabi.                                               pr. Br.
Vabilo k družbi sv. Mohora. Kmalu — peti dan prihodnjega meseca — se bode zopet končala nabira udov družbe sv. Mohora. Zato priporočamo najtoplejše vsem čitateljem svojim, naj bi pridobili mnogo novih udov tej družbi, ki je ponos Slovencem in najtrdnejša podlaga našega narodnega obstanka. V verskem oziru pa je najboljša zaslomba prve narodove svetinje. Na noge!
¦¦^^^^^^^^^^^^¦"¦^^^¦^^¦^¦"I   Kako je Avstrija tesno združena s cesarsko hišo, to je 4- n^eariPvip  "RTTTfcnT T*        pokazal pretresljiv dogodek dne 30. januvarija t. I. — t vrcacujevjA/  »ui/vux . ¦   cesarjevičeva smrt. Naša naloga ni, o tem dogodku tukaj ¦MMHBB—MiyiiwmmtuBmmamml   premišljevati, pa tudi v naši moči ni, da bi dogodek dostojno zabeležili. Vse novine so se strinjale v tem: Cesarja in Avstrijo je hudo zadel ta udarec.   A  imejmo tako zaupanje v previdnost božjo,  kakorsno je izrazil presvetli cesar v zahvali ,,svojim narodom".   Gotovo bode božja roka rano   tudi ozdravila,  katero je vsekala.  V zgodovini slovstva bode v slavi živelo ime cesarjeviča Rudolfa.
Listnica uredniš7ca.   G. V.B.: Ni bilo možno; prosim potrpljenja. — G. J. B.: Nič
se ne bojte, nič ni izgubljenega. Prej ali slej! — G. „Zoran": Radi, če bodo dobre. Le pošljite in ne zamerite! — G. I. B. v L. B.: Lepa hvala! Prosim se. Pride. — G. K. T. v C: Zakaj ne reklamujete takoj? Pošta ni nezmotljiva. — G. J. K. v L. B : Prosim; jako me bode veselilo. — G. X.  Y.: Zakaj ne imena? — G. mladi naročnik: tako je prav! Naslov?
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld.  Uredništvo in xipvavništvo
je v JMarijanišcu.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.