'F.Kr. Vseučilišča Ljubljana ^nj i 2 ni o a Poštnina plačana v gotovini. w Posamezna številka 50 para. Uredništvo v Murski Soboti Rokopise ne vrača izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta fO Din üaro za '/4 strani stanejo /5 para za 1 j |cm Pri večkratni objavi primeren popns. 27. štev. Murska Sobota, dne 22. septembra 1923, I. leto. Političen pregled. Grško-italjanski spor so velesile rešile tako, da so Kaljani zadovoljni. Grki seve ne. Pa kaj hočejo storiti. Ponižani so in sedaj jim ni pomoči. Kaljani pa niso zasedli otoka Krfa samo zaradi tega, da dosežejo kapitulacijo Grške, ampak zlasti tudi zaradi tega, da Jugoslaviji pokažejo, da se nas ne bojijo. Seve je drugo vprašanje, se-li Jugoslovani italjanov res tako strašno bojijo, kakor si to mislijo in želijo naši dobri, sosedje Kaljani. Mislimo, da ne! Kajti vsak Jugoslovan je še vedno za 5 Italjanov — v fronti namreč. Tako je vsaj bilo v svetovni vojni in tako je menda še danes. Kajti če danes italjanski fašisti kričijo in se repenčijo, še zaradi ^ega niso postali „junaki“. Zadaj za fronto je vsakdo lahko junak, toda tam zunaj, kjer pokajo puške, tam je drugače. Sicer pa menimo, da med Kalijo in Jugoslavijo do vojne tako kmalu še ne pride, če tudi se ne moremo z Italijo pogoditi glede Reke. Na Reko so Kaljani sedaj poslali nekega generala za guvernerja. Tudi vojsko so poslali Reki. Kruha menda tudi in pa mesa. Kaljani so prijatelji komedijanstva in se tako hitro ne bodo podali črez mejo na našo zemljo, četudi so prišli pogledat celo na vrh Triglava. Drugačni so Bolgari. Odločnejši so. Očitno se pripravljajo, da napadejo našo državo. Govori se, da so iz inozemstva dobili 4 miljone pušk in 200 topov in s temi hočejo na nas. Naša vlada je izročila bolgarski vladi ultimatum in zahtevala, da mora takoj razgnati ko-mitaške čete, ki se zbirajo ob naši meji. Bolgarska je to tudi takoj storila, najbolj zaradi tega, ker rabi komite (komitaše) doma. Pristaši pokojnega Starnbolijskega se namreč znova gibljejo. Oboroženi so in organizirani. Imajo v rokah že mnogo vaških občin in tudi nekaj mest. Tudi del vojske je že zopet na strani Stambolijski-jevcev. Na Madžarskem prihaja življenje počasi vendarle v svoj normalni tek. Ljudje uvidevajo, da je za nje najboljše, ako v miru žive s sosednimi državami in narodi. „Probujajoči se Madžari“ so na veljavi mnogo izgubili. Saj že skoraj 5 let venomer obljubljajo, da bodo „krono sv. Štefana“ zopet nazaj spravili, pa je niso. Pa je menda tudi nikdar več ne bodo, kajti danes „krone“ že nič več ne vlečejo. Nemška Avstrija se bori za svoj obstanek in lahko se reče, da njena borba ni brezupna. Njen predsednik, čeprav je duhovnik, je zmožen in trezen mož, ki nekaj razume. V Rumunski so utihnili socijalni boji, seve bodo pri prvi priliki zopet izbruhnili. Tudi sosednja Rusija se bo pri prvi priliki spomnila Rumunske, in pojde z puškami na njo. Seve, ne božat jo! Tako naši sosedje. V tem vsesplošnem in večnem gibanju med vojno in mirom živimo mi v Jugoslaviji še vendar kolikor toliko zadovoljno in dobro. Letina je taka, da je že dolgo let ni bilo tako dobre. Vsega je dovolj. Zato se pa tudi dosti ne brigamo, kaj dela v Beogradu skupščina. Minoli četrtek so se poslanci zopet zbrali. Pa ne vsi! Srbi so tam, Hrvatov ni doli pravzaprav nič, kajti Radič je na Angleškem ali pa nekje v Ameriki in jim še ni dal dovoljenja, da smejo v Beograd. Če ga je dal slovenskim klerikalcem, o tem javnost ne ve ničesar. Delavci in mali kmetje v Beogradu nimajo nobenih zastopnikov. Zato seve ni' nobeno čudo, ako se tam gospodje poslanci in ministri za siromake brigajo toliko, kakor vsaki na strehi za lanski sneg. Zato pa tudi v bližnji bodočnosti nimamo pričakovati iz Beograda nobenih zakonov, ki bi bili koristni za siromašno ljudstvo. Amnestija. O priliki rojstva prestolonaslednika je izdal kralj Aleksander obsežen amnestijski ukaž. Odpuščene so kazni zapora in ječe, ki niso daljše od 2 mesecev. Tako so tudi odpuščene vse denarne kazni do 1000 Din. Kdor je obsojen na denar in na zapor obenem, ta plača samo denarno kazen in nm ni treba iti v zapor. Kdor je obsojen na več kot 2 meseca, a ne na več kot 6 mesecev, temu se odpusti vsa kazen, ako v 5 letih t. j. do 6. septembra 1928 ne zakrivi nobenega novega zločina, pregreška ali pa prestopka iz koristolovstva niti kako dejanje, kažnjivo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Kdor je obsojen na več kakor na 6, a ne več kakor 12 mescev, njemu se odpustijo tri četrtine kazni, če v 5 letih ne zakrivi kakega, gori navedenega dejanja. Pondloščeni pa niso tisti, ki so obsojeni, ker so se dali podmititi (uradniki), tisti ki so obsojeni po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi; dalje niso pomiloščeni poštni in železniški uslužbenci, ki so na pr. kradli blago, ki je bilo železnici ali pošti izročeno v svrho transportiranja; tudi tisti niso pomiloščeni, ki so bili obsojeni zaradi dejanj, ki se kaznujejo po zakonu o pobijanju življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, to so po večini trgovci in obrtniki. Važno je, da niso pomiloščeni tisti, ki so v času od 6. septembra 1918 pa do 6. septembra 1923 že bili obsojeni zaradi kakega hudodelstva (politična in vojaška hudodelstva se ne vpoštevajo). Glede tistih, ki so obsojeni na več kot 12 mesecev, je važno sledeče: Tistim, ki so že bili lani amnestirani, se zniža kazen za celo leto dnij. Tisti, ki so prvokrat obsojeni zaradi hudodelstva, je odpuščena ena četrtina kazni, tistim, ki so že 2 krat obsojeni, je odpuščena ena petina kazni, tistim pa, ki so že 3 krat obsojeni, pa je odpuščena ena šes.ina kazni. Amnestijski ukaz ima še natančnejša določila, komu kazen ni odpuščena in komu je. Zaradi pičlega prostora ne moramo tu navesti seh podrobnosti]. Kdor se zanima za kak slučaj pomilostitve, naj si pregleda Uradni list št. 87 z dne 14. sept. 1923. Tam najde natančno besedilo ukaza. Domače vesti. Himen. Poročil se je naš vrli narodnjak g. Andrej Berginc, orožnik v Dolnji Lendavi z gospodično Ireno Sauerjevo iz ugledne družine iz Dolnje Lendave. Mlademu paru želimo mnogo sreče! Murska Sobota. Zahvala. Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so mi za časa dolgotrajne, mučne bolezni in ob smrti moje žene stali tolažljivo ob strani, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo! Anton S. Pirc 1. r., upravnik carinarnice, Murska Sobota, Dragica Pirc, hčerka. Mlinarske pomočnike, ki bi radi šli na delo v Mariboi, opozarjamo na oglas v našem listu. Murska Sobota. (Bojkot.) Prejeli smo sledečo notico: Ker „Morska krajina“ dosledno hujska (ščuva) proti državi in s tem ljudstvu sam mu najbolj škoduje z neresničnimi vestmi, so sklenili jugoslovanski nacijonalisti bojkot proti vsem, ki imajo ta list naročen in zlasti tudi proti vsem, ki v „Morski krajini“ inserirajo. To velja ziasti za kino Dittrih v M. Soboti. Murska Sobota, V proslavo rojstva prestolonaslednika so streljali tudi vojaki naše sobočke čete. Ko so pa minolo soboto vjutro med 6. in 7. uro vozili na nekem vozu ročne granate po Cerkveni ulici, je eksplodiralo par granat. Voz se je razbil. Ednemu vojaku pa je odneslo nogo do pete. Krvaveč iz grozne rane se je siromak privlekel do sosedne hiše. Odnesli so ga v bolnico, kjer je bil operiran. Drugi vojaki, ki so spremljali voz pa so k sreči dobili le neznatne poškodbe. Malo več previdnosti! Minoli petek pa so nesrečneža pokopali na židovskem pokopališču v M. Soboti. Pokojnik je bil muslimanske vere. Ker muslimanski hodža ni prispel pravočasno, je cerkvene obrede opravil tukajšnji židovski kantor, kar je vsekakor lep primer verske strpnosti, ki jo pri kristjanskih duhovnikih le težko najdemo. Pogreba se je udeležilo znatno število sobočkih prebivalcev, zlasti tudi zastopniki uradov in žendarmerije. Vojaki tukajšnje čete so se poslovili od svojega tovariša s saivo iz pušk. Murska Sobota. Redni občni zbor podružnice CMD (Cirii-Metodove družbe) v Murski Soboti, se je vršil 12. t. m. v prostorih hotela Dobraj. Udeležilo se ga je jako pičlo število članov, kar je dalo povod predlogu, üa naj se društvo razpusti, o čemer bo sklepal prihodnji občni zbor. Odločno sta bila proti razpustu g. nadzornik Cvetko in gdč. učiteljica Ježoy-nikova. Bila bi pa tudi sramota, da bi ta podružnica CMD prenehala s svojim delovanjem. Ravno CMD ima tu o obmejnem Prekmurju tla, kjer lahko najkoristnejše in najuspešnejše izvaja svoj program. Treba pa je k temu narodnemu delu v prvi vrsti pritegniti domače ljudi. — Dosedanja marljiva predsednica gdč. Ježovnikova je motala radi premeščenja zapustiti no njeni zaslugi ustanovljeno podr. CMD in jo za njen neumoren trud najtopljelše zahvaljujemo. Želimo, da bi tudi na novem mestu enako posvetila svoje moči CMD. Voljen je bil nov odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. nadzornik Cvetko. Ta agilni narodni delavec nam jamči, da bo nastopila za našo podružnico doba pro-cveta in ne razpada. Gornja Lendava. Voz ji je zlomil roko. Posestnica Verona Gomilai je šla z vozom v log po drva. Na ozki poti je nazaj grede po nesreči padla pod kravi, ki sta bili vpreženi v voz naložen z drvami. Kolesa so šla preko"njene leve roke. Roka je zlomljena, vendar je upanje, da bo poškodovanima kmalu ozdravela. Beltinci. V nedeljo, 9. t. m. je nastal velik ogenj pri tukajšnjem posestniku in mizarskem mojstru Janezu Neubauerju, Ogenj je nastal okoli pol na 11. uro. Ni izključeno, da je tu vmes igrala zlobna roka. Na pomoč so prišli ognjegasci in sicer beltinski z dvema brizgalnienmi, i/ekovski z eno, bratonski z eno in lipovski tudi z eno, tako, da je 5 brizgal nie deio-valo. Akoravno je bilo tudi dosti občinstva, se ni dalo mnogo rešiti, ker je venomer vode zmanjkalo. Na dobro srečo pa je sodeloval voz iz veleposestva, kateri je dovažal iz bližnjega potoka (Črnca) vodo. Opozarjamo tudi občinstvo, da v takih slučajih, ako nastane ogenj in da so sobe že prazne, naj'se okna in vrata zaprejo, ker se potem ogenj ne more tako hitro prijeti ostalih notranjih delov, kajti močen dim ogenj zaduši. Pri tej priliki smo opazili, da je eden, ki je sodeloval pri gašenju s pušku udrihal po oknu in po vratah tako, da še ima lastnik po nepotrebnem večjo škodo. — Izrekamo zahvalo vsem sosednim občinam, našim orožnikom in g. komisarju MikuŠu, kateri je dal na razpolago voz za dovažanje vode Beltinski požarniki. Dolnja Lendava.' Pri nas je postalo zopet bolj živahno življenje. To je znak bližajoče se jeseni. Učiteljstvo in urad-ništvo, kar ga je bilo na dopustu, se je zopet vrnilo med nas. Med počitnicami je bilo vse mrtvo. Prav posebno živahno postaja zopet življenje v kavarnah in gostil-nih. Nič čudnega. Kam pa se naj sicer človek dene ob dolgih jesenskih večerih, ko pri nas ni raznih mestnih zabavišč. V Čentibi so dne 8. t. m. blagoslavljali zvon pri novi kapelici tik nad vasjo. Udeležencev te svečanosti je bilo zelo veliko. V Mostju pa so to delo opravili že 9. t. m. V obeh selih je potekla stvar popolnoma mirno, kar je čudno, ker se naši dečki ob takih prilikah radi malo zbijejo in kri puščajo. H gornjebistriškim dogodkom. Svojčas smo poročali, da je tudi gostilničarka v G. Bisti ici sodelovala pri poboju na orožnike in vzpodbujala napadalce. G. Velimir Sabo, njen sin, nas je pismeno pozval naj prekličemo žalitve. Informirali smo se sedaj na merodajnem mestu in izvedeli, da je gostilničarka kričala ljudstvu besede: „Le tepte jih te pritepence to so tolvaji“. G. V. Sabo naj nas torej toži. ako mu je ljubo. — Uredništvo. Po bistriških dogodkih je pokojnemu Postružniku zmanjkala denarnica z dokumenti vred. Pred kratkim se je pa posrečilo jetničarju g. Škafarju v Dolnji Lendavi od prefriganega Andreja Kolenko, kateri je z drugimi vred zaprti, dobiti ukradene stvari. Ukradena so bila Postružniku tudi verižica in prstani, ki jih pa doslej še ni bilo mogoče dobiti. Andrej Kolenko bo pa za to svoje delo gotovo imel ugodnost, da bo nekoliko dalje, kakor drugi „kašo pihal". Zaprtih je v celem 32 oseb. Minole dni so jc vse prepeljali v zapore okrožnega sodišča. Beltinci. Dne 11. septembra je nekaj delavcev na veleposestvu grofice Zichi spravljalo neko deblo na kola. Pri tem je dobil Hartman Ivan močno telesno poškodbo. Nogo mu je zmečkalo. Pn/o zdravniško pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Kolarž. Bratonci. Poizvedbe na licu mesta zaradi naprave nove zemljiške knjige za našo občino bi se naj bile začele 14. septembra. Zaradi nekih zaprek pa so preložene na poznejši čas. Murska Sobota. Proslava prestolonaslednikovega rojstva se dne 7. t. m. tukaj ni obhajala tako slovesno, kakor bi bilo to umestno in potrebno. Ob 8. ufi zjutraj se je zbralo v katoliški cerkvi nekaj uradnikov, učiteljev, častnikov in malo Šolskih otrok, stotnija vojakov pa se je postavila v drevored ter oddajala salve pri glavnih delih maše. G. kaplan Horvat je bral mašo v rdečem plašču - barvi veselja - a nismo slišali niti orgelj niti pevcev. Po maši so šolski otroci zapeli „Bože pravde“, potem pa je bil konec slavnosti, ki se je tukaj kljub temu, da so raz nekatera poslopja vihrale zastave, vendarle klavrno obnesla. Naši „madžaroni“ sigurno niso dobili najboljših vtisov o proslavi tako imenitnih dogodkov kakor je prestolonaslednikovo rojstvo! Kdo je kriv? Sigurno tisti, ki so delali zdaj in že parkrat brez vsakega načrta, brez programa. Povodom lako imenitnega dogodka v naši kraljevi hiši bi bila morala izvesiti vsaka hiša v Murski Soboti trobojnico, na predvečer bi moral biti slovesen obhod po mestu z godbo, vzklikanjem in navdušenimi govori, ki bi ljupstvu pojasniii pomen dneva; obhoda bi se morala udeležiti vsa tukajšnja narodno-kulturna društva. Ako bi se bila maša za par dni odložila ter zadostno razglasila, bi bila udeležba odrastlih in šolskih otrok lahko velikanska. Orglarja in pevce pa tudi zamoremo, da ne bo vprihodnje v taki priliki treba gdu. Horvatu čitati več tihe maše. „Bože pravde“ naj v cerkvi ne pojejo samo šolski otroci, ampak vsi, ki so v cerkvi in pevci! Vsi poklicani faktorji se združite sedaj v pro-gramatičnem delu v ta namen, da se vprihodnje naši državni prazniki ne bodo obhajali več tako klavrno, ker to nam res ni v čast! 3l)Ptni vestiiii za Prekmurje. Obrtniški shod v Ljubljani. Dne 8. t. m. se je vršil v Ljubljani obrtniški shod. Sklicala ga je zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Shod je bil dobro obiskan. Natančno poročilo prinesemo v prihodnji številki. Beltinci. Vse naše cenjene člane, ki imajo vsaj nekaj bratovske ljubezni do bližnjega, da pomaga s kakim darilom pogorelcu, članu gosp. Neubauerju v Beltincih. Darovalce objavimo v prihodnjih številkah „Našega doma“. Darila sprejme tajnik društva Vek. Kralj v Beltincih. Domače vesti. Mnogokrat slišimo, da si ta ali oni kupuje črevlje, obleke, pohištvo in druge potrebščine v Mariboru, Zagrebu, v Ljubljani. Čuli smo že velikokrat, da hodijo naši ljudje iz Prekmurja v Nemško Avstrijo in na Madžarsko in tam kupujejo stvari, ki jih imajo tudi domači trgovci na razpolago in ki jih izdelujejo prav lepo in po ceni tudi naši obrtniki. In vendar jiii naše občinstvo zadostno ne podpira. Vzrok je ta, ker jih zvečina ne poznajo. Zato hočemo poročati o naših obrtnikih, da našo javnost seznanimo s stanjem naše obrti. To bo tudi pripomoglo do gospodarskega napredka v Prekmurju, dvignilo pa bo tudi narodno zavest našega ljudstva. Ne zaničujmo in ne teptajmo sebe. Četudi imamo le malo, pa je tudi to vredno, da se čisla, saj smo si to spravili sami. Oglejmo si torej naše obrtnike po vrsti. Pintarič Ljudevit si je zgradil v Beltincih moderni paromlin. Zgradba stoji sredi vasi tik ceste. Ta tovarnica napravi na vsakogar prav prijeten vtis. Zaposlenih je pri podjetju več delavcev. ki so s svojim službodajalcem zadovoljni. Iz socijalnega stališča je to mnogo vredno danes, ko se delavstvo drugod bridko pritožuje nad slabo plačo in slabim ravnanjem. Vrlemu narodnjaku Pintariču in njegovim uslužbencem želimo obilo uspeha I Fujs Ignac ima v Ižekovcih iepo urejeno stolarske (mizarsko) delavnico. Delo je solidno. Z ročnim obratom je pač le težko doseči finejšo izdelavo. Želeli bi le, da si g. Fujs nabavi za pohištvo slovenske narodne motivce. To priporočamo tudi drugim stolarjem v Prekmurju. (Nadaljevanje prihodnjič.) Tedenske vesti. Glede dvovlastnikov je izšel v uradnem listu št. 84 z dne 8. t. m. pravilnik, ki določa, kako je postopati žnjini. Glede tega, kdo je dvovlastnik pravi pravilnik, da se smatra za dvovlastnika vsakega obmejnega prebivalca, čegar posestvo leži po 10 km to stran ali pa onstran državne meje. O priliki proslave kraljevičevega rojstva je prišlo v naši državi v mnogih mestih do spopadov rned kralju naklonjenimi in njemu nenaklonjenimi osebami. Sicer pa to ni nikaka čuda. Če se pri nas kaj proslavlja mora tudi kri teči, drugače pri nas ne gre! Nemčija. Marka je padla svoji vrednosti že tako nizko, da ima komaj tako ceno kakor sovjetski rubelj. 1 dolar je vreden 150 miljonov mark. Uradni razglas. Finančno okrajno ravna teljstvo v Mariboru je z naredbo z dne 11. 9. 1923 št. 6500 dalo na znanje, da je bilo leta 1922 veliko posestnikov vinogradov kaznovanih, ker sploh niso, ali pa so prepozno prijavili svoj pridelek vina pii oddelku finančne kontrole. Na podlagi te naredbe se opozarjajo vsi posestniki vinogradov na člen 8, točka a, Pravilnika o trošarini na vino, da morajo svoj pridelek vina v 10 dneh, ko so ga stisnili (naprešali) prijaviti pri oddelku finančne kontrole, sicer ga zadene kazen. Slovenski klerikalni poslanci stopijo v vlado. Tako pišejo demokratski listi. Klerikalni pa to prerekajo in pravijo, da ne pojdejo, ker radikalci nobene pogodbe ne držijo. Otročje smešni so. O priliki rojstva prestolonaslednika so seve naši dnevniki hoteli, da čimprej spravijo v svet prva poročila. V Ljubljani sta si skočila v lase „Jutro“ in „Slov. Narod“, dva naša odlična dnevnika. Pričkata se, kdo je Ljubljančane prvi obvestil o rojstvu prestolonaslednikovem. So res, kakor deca! Važno za logarje. Dne 1. novembra 1923 se otvori v Vinkovcih v Slavoniji logarska šola. Pouk trpi eno leto. Šola je zelo važna za tiste, ki hočejo postati gozdni čuvarji. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra 1923 pri najbližji kr. šumski upravi ali pa pri direkciji šum v Ljubljani. Natančnejša določila najdejo interesentje v Uradnem listu št. 187, dne 14. sept. 1923. Grobove je oropal grobokop Frlež v Mariboru. Mrliče je le malo zakopal, nato pa je ponoči odpiral rakve ter odvzemal mrličem obleko in dragocenosti, katere je zastavljal in prodajal. Ko so ga dobili, se je hotel umoriti, pa se mu ni posrečilo. Njegov prednik pa je mrliče sesekal in dajal svojim prašičem. Ta nestvor je že obsedel svojo 15 letno ječo in je „ugleden" posestnik ... Denar in blago. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 Din, 100 francoskih frankov stane 547— 552 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1350—0.1360 Din, za 100 čehoslovaških kron 283—284 Din, za 100 nemških mark 0.0022 -0.00125 Din in za 100 laških lir 412-413 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.15 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja narasla. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 Din, meso od bikov, kiav in telic 21 do 22 Din, telečje meso 24 do 27.50 Din, svinjsko meso sveže 35 do 40 Din povsod za 1 kg. Cene divjačini. Na izrednem občnem zboru Slov. lov. društva v Ljubljani dne 12. septembra 1923 so se določile za vse člane obligatorične minimalne cene divjačini in sicer franko oddajna postaja. Srna kg a 25 Din, divja koza ä 15 Din. Zajci komad nad 3 kg 80 Din, pod 3 kg 60 Din, jerebica 20 Din, prepelisa 10 Din, fazan 50 Din, velika raca 25 Din, mala raca 15 Din, kljunač 25 Din in kozica 10 Din. POČul dovito nizkih cenah | kupite letos 9 volneno blago I za ženske in sukno za B moške obleke, kakor | tudi vso drugo manu- a fakturno robo v vele- I „ trgovini R. Stermecki, • i Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega • H pomanjkanja denarja treba povsod štediti I 8 ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje I j in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini ■ R. Stermecki. Tekat eri mlinarji se takoj sprejemajo. Ponudbe pod „Mlinar A. Z." na upravo lista „Naš dom" v Murski Soboti. Lovsko psico dresirano za lov na race, pasme (fajte) „Springer Spanjel“, odlikovano na pasji razstavi v Ljubjani, prodam po ceni. Naslov v upravi „Našega doma“ v Murski Soboti.