¦priloga ,,Našemu Listu" št. 39. V Kamniku, 30. septembra 1905. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Naše letovišče nazaduje. Kamnik kot letovišče izgublja od leta do leta na svoji privlačnosti, v naše mesto prihaja vedno manj tujcev. Na-stopila je komaj druga polovica septembra, in že ni bilo videti nikjer vee nobenega letoviščarja. Vsak Kamničan mora izprevideti, da bi imeli tudi mi od vedno vecjega prometa s tujci vedno več zaslužka. — Najdejo se res še nekateri, ki trdijo nasprotno, ali tem | pustimo njih posebne nazore, naj se zabavajo ž njimi, ka-kor jim sree veleva. — V Avstriji nimamo baš velikega šte-vila kopališč, ali tam, kjer so že, tam skrbe za največje udobnosti in prijetnosti tujcem. To je tudi naravno. Clovek gre vendai" na letovišče zato, da se odpocije od trudapol-nega dela in velikomestnega lirupa. V tem času, ki je posameznim navadno precej umerjen, pa koče tudi nekaj uživati. Kaj pa ima pri nas? Kamnik, ki ima na podnožju planin tako krasno lego, in je kakor nalašč za ljudi, katerim je mir več kakor mestni ropot in prah, bi bil lahko na najboljšem glasu izmed kopališč in letoviše v naši državi. Da pa je leto-viščarjem vedno manj priljubljen, ni iskati vzroka edino v vremenskih razmerah. Te so že od nekdaj take; sicer pa, ali nismo imeli tekom letošnjega poletja najkrasnejše vreme. Kje je torej vzrok, da pohaja naše kopališee vedno manj tujcev? Pravi vzrok tegajenaša kopališkauprava sama. Ta ne škoduje samo sebi, ampak tudi nam. Kopališče se oddaja vsako leto drugemu zdravniku in dmgemu gostilničarju. Da si ne dado taki niti najmanj-šega truda, je popolnoma naravno. Njih skrb ni, pridobiti si naklonjenost obeinstva, da bi prišlo drugo leto zopet in privabilo movda še kaj svojih znancev; njih edini namen je, izsiliti iz letoviščarjev kar najvee denarja. In nato se imenitno razumejo. Le poglejmo preteklo sezono! Kje je bilo opaziti kak trud za povzdigo kopališča. Samo pre-rahljana zemlja v kopališkem parku gotovo ne zaclošča za vse. Komu je bilo mar, vzbuditi zanimanje za kamniško kopališee? Na par inseratov, ki jih je s svojim podpisom dal objaviti letošnji, že izza prejšnjih let ,,znani" zdravnik, se ljudstvo niti ne ozira ne. Gostom ni bila na razpolago nobena zabava, nobene udobnosti. In še tisto malo so jim napravili Kamničani sami! Nezadovoljnost gostov pa pospešujcjo v kopalisču tudi s tem, da nočejo znati razun nemščine nobenegajezika več! Vsak gost vendar lahko zahteva po vsej pravici, da se govori in spoštuje njegova materinska govorica. V na-šem kopališču bi morali znati ne le dobro slovenščino, ampak tudi srbo - hrvaščino in italijanščino. Ali žalostna izkušnja nas uči, da spoštujejo tu samo blaženo nemsčino. Zaeudenje nad tem nam je izrazil celo neki neiuški in-žener z Reke. Kaj je sad tega brezmiselnega početja? Da so nam postali nezvesti še tisti Hrvatje, ki smo jih gotovo našli prej vsako leto v svoji sredi. Aroganca nemških najomni-kov z njih zoperno švabščino je prepodila vse. Ali dejstvo, da se menjavajo vsako leto zdravniki in najemniki, ima kot posledico, da skuša vsak, ki se je vjel na lepe besede lastnice kopališča, priti čim hitreje na svoj račun; kajti uj)anje, da si bo tekom sezone nabasal svoje žepe, splava takemu napačno poučenemu gostilničarju takoj prve dni po Bistrici. Posledica takega menjavanja so tudi neizmerno visoke cene. Kogar ni pognal dolgčas ali skrajno predrzno žaljenje drugih narodnosti, razen nemške, tega je odpodilo odiranje v kritičnem položaju se nahajajočih podjetnikov. Kje pa ste še videli, da bi plačeval kdo nič prav drago ? Da se ne stori za reklamo nič, je pa splošno znano, in ne zdi se nam vredno, opozarjati še posebej na to napako kopališke uprave in njenih najemnikov. Ivako pa odpomoei tem nedostatkom, katerih po-sledica je v najkrajšem propast kopališča in ž njim našega letovišča? Prav lahko. Če nočejo lastniki, da pridc njih kopališče v nekaj letih na boben, morajo vendar skrbeti, da dobe stalnega najemnika in zdravnika, ki bi se zavezala s pogodbo vsaj na deset let. Stalen podjetnik vidi, da mora svojim gostom res nekaj nuditi, ce boee, da pridejo ti piihodnjic zopet in da priporočajo kopališče mcd svojimi znanci. Lastnica naj zniža podjetnikom najemnino toliko časa, dokler ne naraste število gostov do gotove višine. S pretirano na-jemnino doseže lastnica kopališča edino svoj ruin, kajti prav kmalu se zgodi, da ne bo nikogar več mogoče ujeti, ki bi še hotel prevzeti kopali.šče v najem. Naj bi jo slu-čaji v zadnjem času v tem ozim korenito poučili. Vsak, kdor ni slep, vidi, da je res vse tako, kakor smo pisali. A žal, da skoro ni upanja, da bi se te nezdrave razmere spremenile. S tem nismo storili lastnici kopališca najmanjše kri-vice. PrJznati mora našo ti-ditve v polnem obsegu, in njena dolžnost je, da svoje bodoče delovanje tudi uravna po teh izvajanjili, če ravno nočc že pokazati, da ji je zmož-nost treznega prernisleka popolnoma neznana. Konečno naj še omenimo, da si Kamnik zbog svoje kmsne planinske lege tudi brez mekinskega nemškega kopališča pridobi lahko zopet tisto priljubljenost, ki jo je užival že pred leti, ko še ni bilo tega kopališča. Na me-, ščanili kamniških, pred vsem na meščanski korporaciji je,l da se loti naloge, ki našemu mestu gotovo ne bo v škodo. K.teniu naj pripomore tndi društvozapovzdigopro-meta s tujci, ki bo sedaj že leto staro, in gotovo krepko dovolj, da stopi na noge. Predavanje o Prešernu. Pretečeno nedeljo je pri-redilo akademično ferijalno dmštvo „ Prosveta" predavanje o Prešernu v veliki dvorani Narodne čitalnice v Kamniku. Stud. phil. g. Jos. Breznik nam je podal verno sliko o pesnikovem življcnju. Predavanje, v katero je spretno vple-tel njegova velika dela so spremljale skioptične slike. Vi-deli smo portrete Prešerna, Copa, Stanko Vraza in dr., upodobljenje ., Krsta pri Savici," ,,Ribiča". Posebno lepe so bile kolorirane sliko, tako ,,Nezakonska mati," ,,Mornar," ,.Slap Savice". Občinstvo, dasine zbrano v velikem številu, je bilo s prireditvijo tega večera posebno zadovoljno. Po predavanju se je razvila. neprisiljena zabava, kjer je zapela ,,Lira" več zborov. Kamniški Sokol je imel v sredo 27. t. m. v telo-vadnici izreden občni zbor. Razpravljalo se je o Sokolski zvezi, katera se ustanovi v nedeljo J. oktobra v Ljubljani. Karaniški Sokol pošlje k temu posvetovanju 6 zastopnikov in so bili v to izvoljeni bratje: starosta if. Kraut, načelnik Polak, tajnik Logar, Ivan Exler, H. Sax, E^efrT Žerovnik. Odposlanci se udeleže posvetovanja v dmštveni obleki. K posvetovanju imajo prost vstop vsi člani kateregakoli slov. sokolskega draštva, pravico glasovanja pa imajo le zastopniki, voljeni na obč. zboru. Posvetovanje se vrši ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Občui zbor Mestnega godbenega društva se vrši v nedeljo dne 8. oktobra v veliki dvorani Narodne čitalnice. Dnevni red priobčimo prihodnjič. Ker so se v zadnjem easu čule o godi i različne sodbe, bilo bi pač na mestu, da se občnega zbora udeleže vsi člani društva, kakor tudi oni, ki se za obstoj godbe zanimajo. Na občnem zboru je najbolj umestno staviti svoje pritožbe, kjer se tudi lahko o njih razpravlja in vse pojasni. Naj torej nikdo ne zamudi prilike udeležiti se občnega zbora. Samostalne predloge, o katerih naj bi so na občnem zboru razpravljalo, uložiti je tri dni pred obcnim zborom pri načelništvu društva. Itfarodna čitalnica v Kamuiku uprizori koneem prihodnjega meseca Finžgarjevo igro „ Divji lovec". Cvetoča jablan. Na Prohinarjevem posestvu je bilo preteeeni teden videti dve iablani v cvetju. Iz Crnega grafcna se nam poroca: V pondeljek 25. t. m. je bila po vsem Crnem grabnu strašna nevihta. Že zjutraj okolu 7. ure se je pripravljalo na hudo neurje, grmelo in treskalo ie, da si mislil, da bo sodnii dan in dež je lil vedno huje. Proti 10. uri, ko je bil naliv najjhujši, je pa začela padati gosta toča, debela kot orehi. Po njivah in travnikih je bilo naenkrat vse belo kakor bi bil zapadel sneg. Na nekaterih krajih so bili celi ledeni kupi, ki se še naslednji dan niso stajali. Toča je naredila silno veliko škode, uničila je vso ajdo, repo, zelje i. dr. Tukaj je za kmeta poglavitni pridelek ajda in zelje, a sedaj je naenkrat vse to uničeno. Najbolj prizadete so občine Moravče, Krašnja, Blagovica in Cešnjice. Z Rov. (Dopis.) Pretečeno nedeljo se je vršila usta-novitev društva „ Vecernica" na Rovih. Pri tej veselici se je igrala tudi igra, ki se je pa vsled nesramnega škandala vinjenih oseb neugodno končala. Že pri drugem dejanju so začeli ti naskakovati oder s koli in poleni, da smo le s težavo ohranili začasno mu od zunaj. Ali v tem tre-nutku je pridrlo par nesramnih fantalinov za kulise in začeli so delati škandal, da je bilo groza. Glavne psovke in grožnje so letele na kolovškega knjigovodjo, kateremu se je le še posrečilo posredovati mir in je moral prepustiti igralce njihovej usodi. Pretili so nam z vsemi grozovitostmi, a mi smo kljub temu ostali hrabro na svojem mestu. Po-sebno so se odlikovali v predstavljanju: gg. Simon Pevec, Ivan Mlakar in gdč. Mici Koritnik. Tedaj vsa čast vsem diletantom. — Da to našim sosednim pretepačem ni všeč, da se ustanovi di'uštvo, katero goječ višje cilje prepreci nedeljske pretepe in škandale, nam je znano, kakor i to, da nam ustanovitev dela mnogo težav in ovir. Ali kljub temu, kakor gotovo, da se imenuje naše društvo „ \rečer-nica", tako gotovo se hočemo potruditi, da se razcvita naše društvo, in se mora svetiti na narodnem polju, kakor se sveti zvezda večernica v krasnem pomladanskem večeru. In da se ne bojimo nikakih ovir, to smo pokazali sedaj in hočemo tudi pokazati za naprej se z večjo energijo. Izborno zalogo raznovrstnih novih in starih vin v sodih \n steklenioah priporoca vinotržec v Domžalah (Kraajsko). Stanje hranilnili vlog: nad 1,200.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nzzd 66.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitahi. — Rentni davek placuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagatoljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim preraoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok 1H VarOVailceV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K y teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestini vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.