101 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 27-772-46(497.4Maribor)''1929/1941'' Prejeto: 16. 9. 2014 Dejan Pacek profesor zgodovine in teologije, Malo Mraševo 37, SI–8312 Podbočje E-pošta: dejan.filo@gmail.com Katoliška akcija v lavantinski škofiji IZVLEČEK Razprava obravnava delovanje Katoliške akcije, cerkvene organizacije laiškega apostolata, v lavantinski ško- fiji med letoma 1929 in 1941. Škofijski Katoliški akciji sta najgloblji pečat dala lavantinska škofa Andrej Karlin (1923–1933) in Ivan Jožef Tomažič (1933–1949). Obema je Katoliška akcija predstavljala poglavitno sredstvo za organiziranje vernikov in verski preporod škofije. Katoliška akcija se je v ljubljanski in lavantinski škofiji razvijala enotno, o čemer v prvi vrsti pričuje dvakratno uspešno usklajevanje njenih pravil na najvišji škofijski ravni, vendar je med vodstvi obeh škofijskih Katoliških akcij prišlo do sporov zaradi vprašanja avtoritete nad njenimi lastnimi organizacijami. Kljub konceptualni nedorečenosti in počasnejši organizacijski rasti v primerjavi s Katoliško akcijo v ljubljanski škofiji je v lavantinski škofiji Katoliška akcija spodbudila vključevanje laikov v apostolat Cerkve in prenovo cerkvene pastorale. KLJUČNE BESEDE Katoliška akcija, lavantinska škofija, Andrej Karlin, Ivan Jožef Tomažič, Gregorij Rožman ABSTRACT THE CATHOLIC ACTION IN THE DIOCESE OF LAVANT The discussion focuses on the operations of the Catholic Action, a church organisation of the lay apostolate, in the Diocese of Lavant between 1929 and 1941. The diocesan Catholic Action was most profoundly marked by the bishops of Lavant Andrej Karlin (1923–1933) and Ivan Jožef Tomažič (1933–1949). Both deemed the Catholic Action as the main instrument for organising the believers and the religious rebirth of the diocese. The Catholic Action in the dioceses of Ljubljana and Lavant developed in a uniform manner, testifying to which is, first and foremost, the two-time successful coordination of its regulations at the highest diocesan level. Nonetheless, there were also disputes between the leaderships of both diocesan Catholic Actions that arose with regard to the question of authority over CA organisations. Despite the conceptual inconsistency and sluggish organisational growth compared to the Catholic Ac- tion in the Diocese in Ljubljana, the Catholic Action in the Diocese of Lavant nevertheless encouraged the inclusion of laypeople into the Church apostolate and promoted the restoration of the Church apostolate. KEY WORDS Catholic Action, Diocese of Lavant, Andrej Karlin, Ivan Jožef Tomažič, Gregorij Rožman 102 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 Ideja Katoliške akcije in njen razvoj na Slovenskem Katoliška akcija (KA), cerkvena organizacija lai- škega apostolata, je bila osnovana z namenom, da bi laike pod vodstvom cerkvene hierarhije pritegnila in usposobila za dejavno sodelovanje pri apostolatu Ka- toliške Cerkve (v nadaljevanju Cerkve). S pomočjo organiziranega sodelovanja laikov pri hierarhičnem apostolatu bi Cerkev dosegla prevlado katoliških na- čel na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Papež Pij XI. (1922–1939) je to idejo predstavil v svoji prvi okrožnici Ubi Arcano Dei Consilio, obja- vljeni 23. decembra 1922, ki predstavlja neformalni začetek KA.1 V času pontifikata Pija XI. so se vedno večje množice oddaljevale od Cerkve, po drugi strani pa so v katoliškem občestvu vzniknila prenovitvena gi- banja (biblično, patristično, katehetsko, liturgično, misijonsko in ekumensko gibanje), ki so poudarja- la vlogo laikov v življenju Cerkve.2 Papež KA, ka- kor so poimenovali Pija XI., je prepoznal znamenja časov in s KA v prizadevanje Cerkve za pokristja- njenje modernega sveta vključil laike. KA naj bi bila po papeževi zamisli nepolitična organizacija Cerkvi predanih in versko izobraženih laikov, ki bi svoje ka- toliško prepričanje branili v javnosti, hkrati pa druge pridobivali za življenje po meri evangelija. Člani KA bi to nalogo uresničili z zglednim verskim življenjem ter s karitativno in misijonsko dejavnostjo v svojem bivanjskem in poklicnem okolju.3 V slovenskem delu Kraljevine Jugoslavije je bila KA ustanovljena, da bi vzgajala zavedne in načelne vernike, jih dejavno vključila v apostolat Cerkve ter prispevala k socialni obnovi na osnovi ideje korpora- tivizma. Razvoj slovenske KA bi, z naslonitvijo na dr. Franca Ambrožiča, razdelili na tri obdobja: 1. obdobje v letih 1923–1928, ki se začne s petim katoliškim shodom (doba iskanja za slovenske raz- mere primerne oblike KA); 2. obdobje v letih 1929–1936, katerega začetek predstavlja izid Pravil Katoliške akcije v Sloveniji (KA kot povezovanje in poenotenje že obstoječih katoli- ških organizacij); 3. obdobje v letih 1936–1945, ki ima začetek v izidu Pravil Slovenske Katoliške akcije (KA dobi lastne organizacije, vse ostale katoliške organizacije pa po- stanejo njene pomožne sile).4 Po črki pravil iz leta 1929,5 pri snovanju katerih je imel glavno besedo ljubljanski škof dr. Anton Bo- 1 Ljubljanski škofijski list (LŠL), 60, 1923, št. 1, str. 1–10; LŠL, 60, 1923, št. 2, str. 33–46; Dolinar, Ušeničnik, str. 145. 2 Pirc, Cerkveni in duhovni tokovi, str. 122. 3 Dolinar, Ušeničnik, str. 147. 4 Ambrožič, Desetletna rast, str. 50–62, 277–281, 74–90, 133– 148; Mesec, Teološki in duhovni temelji, str. 21. 5 LŠL, 66, 1929, št. 3, str. 47–50; Oglasnik lavantinske škofije (OLŠ), 70, 1929, št. 4, str. 29–32. naventura Jeglič (1898–1930), je bila KA v Sloveniji organizirana ločeno v ljubljanski in lavantinski škofi- ji. Vodstvo KA je predstavljal škofijski svet in njemu podrejeni župnijski sveti KA (čl. 3). Župnijski sveti KA so dobili nalogo ustanavljati katoliške organiza- cije, ki so bile v določenem kraju potrebne (čl. 15). Delo KA se je vršilo deloma preko lastnih organov, deloma po včlanjenih organizacijah (čl. 11). Katoliška organizacija, ki se je včlanila v KA, je obdržala svojo avtonomijo, svoje vodstvo in lasten delokrog (čl. 12). KA se je, posnemajoč zgled iz nemško govorečega prostora, organizirala v okviru obstoječih katoliških društev in ni ustanovila lastnih organizacij. Delo- krog KA, ki naj bi predstavljala novost pri delovanju slovenskih katoličanov, je bil tako posledično skrčen na usklajevanje dela katoliških organizacij. Pri tem je bilo še mnogo nejasnosti glede KA, ki se je med drugim kazala bolj v obliki gibanja, kot pa organi- zacije, zato v obravnavanem obdobju na Slovenskem ni imela uspeha. Dr. Ambrožič je v zvezi s tem podal sledečo sodbo: »Celih sedem let se je delalo in poizkušalo po tej uredbi oživiti katoliško akcijo v okviru dosedanje- ga katoliškega gibanja in njegovih organizacij, dokler se slednjič niso jele uveljavljati nove težnje in novi pogledi na to papeževo zamisel. Vsa prizadevanja niso mogla spraviti v tek to, v začetku leta 1929 s takim upanjem in pričakovanjem razglašeno uredbo o Katoliški akciji za Slovenijo.«6 Mnogi duhovniki in laiki so si močno prizadeva- li, da bi ideja KA zaživela. Ko so začeli iskati vzrok, ker delo ni napredovalo, so menili, da je težava na strani duhovnikov; dejansko pa je bil vzrok neuspeha v organizacijskem sistemu. Pravila iz leta 1929 so se izkazala za premalo dodelana, saj niso določila jasne meje med katoliškimi društvi in KA.7 Na nastalo situacijo sta ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman (1930–1959) in lavantinski škof dr. Ivan Jožef Toma- žič (1933–1949) odgovorila s potrditvijo novih pravil KA, ki so posnemala italijanski vzor organiziranja KA, po katerih je KA postala samostojna cerkvena pravna oseba z lastnimi organizacijami in pridruže- nimi pomožnimi silami iz vrst obstoječih katoliških društev.8 Leta 1936 so bila v obeh škofijskih glasilih ob- javljena Pravila Slovenske Katoliške akcije (SKA).9 Ta so prinesla vrsto novosti v primerjavi s pravili iz leta 1929. SKA je bila opredeljena kot cerkvena organiza- cija in enotna ustanova za obe slovenski škofiji (čl. 1). Bila je razglašena za nepolitično organizacijo, ki je neposredno podrejena cerkveni hierarhiji (čl. 2). Za njeno najpomembnejšo nalogo je bila opredeljena vzgoja jedrnih skupin (čl. 8). SKA je predstavljal v župniji župnijski odbor, v dekaniji dekanijski, v ško- 6 Ambrožič, Desetletna rast, str. 133. 7 Mesec, Teološki in duhovni temelji, str. 28. 8 Pacek, Katoliška akcija, str. 7. 9 LŠL, 73, 1936, št. 8–9, str. 110–115; OLŠ, 77, 1936, št. 9, str. 108–112. 103 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 fiji škofijski in za obe škofiji osrednji Narodni odbor Katoliške akcije (NOKA) (čl. 10). Opredeljeno je bilo, da SKA vrši apostolat po lastnih organizacijah, ločenih po spolu, starosti in poklicnih okoljih, ter po pomožnih silah (čl. 9). Po lastnih organizacijah je opravljala osnovno poslanstvo laiškega apostolata, pridruženim katoliškim organizacijam pa je zaradi koordinacije dela dodelila status pomožnih sil. Te je sprejel NOKA izmed verskih, kulturnih, dobrodel- nih in tudi športnih društev ter ustanov s katoliško versko-nravno vzgojo (čl. 19). Organizacije, ki so postale pomožne sile SKA, so ohranile samostojnost in bile SKA podrejene, v kolikor jim je ta zaupala določeno nalogo (čl. 20). Lastne organizacije so se delile na škofijske podzveze (čl. 11). Vsaka lastna organizacija je imela svojega duhovnika, ki je pre- vzel mesto cerkvenega asistenta. Ta je bil imenovan s strani krajevnega škofa in je bil njegov zastopnika v organizaciji (čl. 13). Tako zastavljena organizacijska struktura SKA je ostala v veljavi do konca njenega delovanja v letu 1945. Katoliška akcija v lavantinski škofiji Razvoj KA pri nas je potrebno preučevati v okvi- ru celotnega slovenskega dela Kraljevine Jugoslavije, saj se ga ne da omejiti na eno škofijo ali posameznega škofa. Gotovo je, da je bilo težišče razvoja KA v Lju- bljani. Lavantinska škofija ni prispevala k njenemu razvoju toliko z organizacijskimi spodbudami kot preko svojih predstavnikov.10 Razvoj KA na Slovenskem lahko v splošnem raz- delimo na prej predstavljena tri obdobja. Za lavan- tinsko škofijo bi se dalo razvoj KA s treh skrčiti na dve obdobji: 1. KA v času škofa dr. Andreja Karlina (1923–1933); 2. KA v času škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča (1933– 1949). Leto 1923 je zaznamoval izid okrožnice Pija XI. Ubi Arcano Dei Consilio, ki predstavlja neformalni za- četek KA, peti katoliški shod v Ljubljani, sklican pod geslom versko-nravne obnove slovenskega naroda, in začetek Karlinovega škofovanja v Mariboru. Prva leta njegovega škofovanja so sovpadala z vrsto po- bud in razprav o inkulturaciji papeževe ideje o KA v slovenski prostor. Leta 1929 sta oba takratna sloven- ska ordinarija, Jeglič in Karlin, postavila temelje prvi obliki KA na Slovenskem. V Ljubljani je leta 1930 škofa Jegliča nasledil pomožni škof Rožman, podob- no pa je v Mariboru leta 1933 za Karlinom postal škof ordinarij pomožni škof Tomažič. Škofa Rožman in Tomažič sta zavzeto podpirala KA, kar je najbolj razvidno iz tega, da je v času njunega škofovanja KA postala samostojna organizacija, v obeh slovenskih 10 Štuhec, Dileme, str. 227. Pri snovanju slovenske KA sta se izredno angažirala dva duhovnika lavantinske škofije: dr. Ma- tija Slavič in dr. Franc Cukala. Gl. prav tam. škofijah pa so bile ustanovljene številne lastne or- ganizacije KA.11 Preslikava obeh obdobij škofovanja Karlina in Tomažiča na razvoj KA v lavantinski ško- fiji se tako izkaže kot najbolj smiselna in pregledna. Katoliška akcija v času škofa Karlina Lavantinska škofija je bila po smrti škofa dr. Mi- haela Napotnika (1889–1922), 29. julija 1923, iz- ročena v roke iz Trsta pregnanemu škofu Andreju Karlinu, ki se je odločil škofijo versko prenoviti. Za ta podvigu je potreboval dobre pastoralne sodelavce, zato je posebno skrb posvečal vzgoji duhovnikov in njihovi celostni formaciji.12 V sedmem letu škofova- nja »Lavantincem« je bila z uvedbo kraljeve diktature postavljena na preizkušnjo zvestoba izbranemu ško- fovskemu geslu, ko je za psalmistom ponovil: »In te, Domine, speravi«. Ko je 6. januarja 1929 vodstvo ju- goslovanske države prevzel samodržni kralj Aleksan- der I. Karađorđević, sta na moči pridobila državni centralizem in jugoslovanski unitarizem. V razmerah kraljeve diktature je bilo politično življenje strogo nadzorovano, izražanje narodnih in verskih čustev pa je bilo preganjano. V Dravski banovini je Prosvetna zveza preživela prvi val likvidacij organizacij, ki po svoji naravi in delokrogu niso bile usklajene z name- rami kraljeve vlade, in sprejela pod svoje varstvo fan- tovske odseke in dekliške krožke ukinjene Slovenske orlovske ter Slovenske orliške zveze. Ko pa je banska oblast leta 1933 razpustila tudi Prosvetno zvezo in njena društva, so se začeli po župnijah, kot edina al- ternativa katoliškega društvenega delovanja, ustana- vljati različni odseki KA.13 Potem ko je škof Jeglič decembra 1928 dokončal Načrt ustroja »katoliške akcije« za ljubljansko škofijo, ga je poslal v pregled dr. Matiju Slaviču, vplivnemu so- delavcu pri organizaciji KA, da ga po potrebi dodela in hkrati uskladi z lavantinsko škofijo. V predgovoru k Načrtu je škof Jeglič pojasnil, da je le-ta namenjen ljubljanski škofiji, v primeru, če bi ga sprejela tudi la- vantinska škofija, pa bi lahko oblikovali »vrhovni svet za skupno akcijo v obeh škofijah«.14 Jegličeva pobuda je sprožila večkratno posvetovanje zastopnikov obeh škofij, pri čemer je dr. Franc Cukala15 zastopal lavan- 11 Prav tam. 12 Kralj, Versko in cerkveno življenje, str. 190. 13 Škafar, Oris, str. 38. 14 Petrič, Slovenska katoliška akcija, str. 63–64. 15 Franc Cukala, duhovnik. Rojen 1. decembra 1878 na Gomil- skem, umrl 7. oktobra 1965 v Mariboru. Gimnazijo je obi- skoval v Celju, nato je leta 1899 vstopil v celovško bogoslovje. Leta 1902 je bil v celovški stolnici posvečen za duhovnika. Teološki študij je nadaljeval na univerzi v Gradcu, kjer je bil leta 1907 promoviran za doktorja bogoslovja. Po promociji je bil pet let prefekt v dijaškem semenišču v Celovcu in stolni pridigar, ob tem je nekaj časa nadomeščal profesorja moralne teologije na celovškem bogoslovju. Po koroškem plebiscitu je moral zaradi nemške šovinistične nestrpnosti zapustiti ce- lovško škofijo. Lavantinski škof Karlin pa ga je postavil za župnika v Guštanju, kjer je ostal do leta 1926. Tega leta ga je 104 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 tinsko, dr. Slavič pa ljubljansko škofijo. Škof Karlin je pravila pregledal in se z njimi strinjal,16 obenem pa je z namenom, da se duhovniki lavantinske škofije se- znanijo z idejo KA in pripravijo na njeno ustanovitev v škofiji, odredil naj se vprašanje KA obravnava na dekanijskih pastoralnih konferencah pod naslovom Katoliška akcija pri nas in drugod. Napovedano je bilo, da bo vsebina omenjenih konferenc: bistvo KA, naloge in razmerje KA do preostalih katoliških or- ganizacij, odnos KA do političnih društev in odnos duhovnika do KA.17 V enem izmed konferenčnih referatov je neimenovani avtor zapisal, da je KA v Sloveniji »kakor brsteče drevo, ki obeta mnogo cvetja in sadja. Našemu prevzvišenemu škofu dr. Ivanu Tomaži- ču, ki je bil letos marca v Rimu, so rekli sv. oče, da jim bo v veliko radost, če bo tudi pri nas Katoliška akcija do- bro napredovala«.18 Že v mesecu, ki je sledil avdienci škof Karlin imenoval za mariborskega stolnega kanonika in hkrati za ravnatelja bogoslovnega semenišča. Od leta 1929 je bil kot škofijski referent odgovoren za delovanje KA v lavan- tinski škofiji. Letu 1933 je postal škofijski zastopnik za KA, leta 1936 pa cerkveni asistent v KA za obe slovenski škofiji. Drugo svetovno vojno je preživel v Zagrebu, kjer je bi neu- radni zastopnik izseljenih duhovnikov lavantinske škofije pri nadškofijskem ordinariatu v Zagrebu. Od konca vojne do leta 1949 je bil generalni vikar škofa Tomažiča. Gl. ao, Dr. Franc Ksaver Cukala, str. 88. 16 Petrič, Slovenska katoliška akcija, str. 60. 17 OLŠ, 70, 1929, št. 1, str. 11. 18 NŠAM, Pastoralne konference, fasc. 21, Pastoralna konfe- renca 1929. pomožnega lavantinskega škofa Tomažiča pri papežu Piju XI., je prišlo do željnega napredka pri organizi- ranju KA v Sloveniji. Dne 3. aprila 1929 sta ljubljanski škof Jeglič in lavantinski škof Karlin usklajeno potrdila Pravi- la Katoliške akcije v Sloveniji, ki so bila objavljena v obeh škofijskih uradnih listih. K pravilom KA je škof Karlin pripisal: »Čutim nujno potrebo, da se tudi v tej zadevi postopa sporazumno z Ljubljansko škofijo. Zato sem odredil, da se udeleži konference dekanov in arhidia- konov Ljubljanske škofije, ki se vrši dne 23. maja 1929 v ljubljanskem škofijskem domu pooblaščeni zastopnik lavantinske škofije.«19 Škofov zastopnik je bil dr. Cukala, ki je na ome- njeni seji predstavil referat z naslovom Katoliška ak- cija v Sloveniji, katerega je nato objavil Ljubljanski škofijski list.20 Referat je pomemben za razumevanje delovanja KA v lavantinski škofiji, saj je stališče dr. Cukale določalo smer in vsebino razvoja škofijske KA. Ta je na začetku referata zatrdil, da je potrebno za KA najprej navdušiti ljudstvo, mu predstaviti nujnost verske obnove in nastopiti proti vsaki brezbrižnosti: »K.A. mora namreč prešiniti današnji milijonsko Cerkev z istim apostolskim duhom, v katerem se je oblikovala prva Cerkev! [...] K.A. hoče torej izvesti obnovo verske- ga življenja s pomočjo laiškega apostolata. Bistvo K.A. je namreč po besedah Pija XI. »udeležba laikov pri pravem misijonskem delu cerkve, je posebna oblika sodelovanja laikov pri misijonskem delu duhovnikov«.« V nadalje- vanju referata je predstavil prednosti KA. Njen delež med številnimi katoliškimi organizacijami naj bi bila vzpostavitev večje enotnost in vzajemnost pri delu katoliških organizacij, uveljavitev aktivnega laiškega apostolata in pritegnitev vseh, tudi še neorganizira- nih, v KA. Slednja ni nova organizacija, ampak »po- spešuje med katoličani sveže katoliško gibanje ter vodi to gibanje na ta način, da skrbi za sklad vseh katoliških zvez, društev in ustanov in za njih podreditev osrednje- mu vodstvu, ki pa se opira po ustavnem redu Cerkve na škofije in župnije«. Posebej je poudaril, da KA »ni ne politična ne kakršnakoli strankarska ustanova«, »ona le vzgaja člane in jih tako usposablja, da imajo prava so- cialna in politična načela, ki jih potem kot udje družbe in kot državljani znajo uporabljati v konkretnih slučajih po pravih katoliških nazorih«. Kot predpogoj za uspeh KA je opredelil pridobitev duhovnikov za idejo KA. Načrt uvedbe KA naj bi se na župnijski ravni začel z duhovno pripravo in šele potem bi sledila ustanovi- tev župnijskega sveta KA. V župniji, ki ima raznovr- stne katoliške organizacije, bi župnijski svet zasedli njihovi zastopniki, v župnijah brez katoliških orga- nizacij pa bi župnik izbral v župnijski svet KA odlič- ne predstavnike vseh stanov. Člani župnijskega sveta KA naj bi odlikovali z iskreno pobožnostjo, primer- nim nastopom in socialnim čutom ter naj ne bi bili 19 OLŠ, 70, 1929, št. 4, str. 32. 20 LŠL, 66, 1929, št. 4–5, str. 57–64. Dr. Franc Cukala (Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK). 105 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 politično izpostavljeni ljudje. Prva naloga župnijske katoliške akcije je bila ne toliko v apostolskem de- lovanju kot v poglobitvi verskega življenja članov že delujočih organizacij. Šele potem bi si le-ti razdelili naloge za praktično delovanje med ostalimi župljani ter tako skušali dvigniti versko življenje v župniji. Dr. Cukala je predlagal način, kako pridobiti (politične) nasprotnike Cerkve. Bil je prepričan, da »dokler ne bodo ti slednji imeli vidnih dokazov, da je K.A. nepoli- tična, bo težko uspeti pri teh župljanih. A navzlic temu bo zopet in zopet treba poudarjati in pojasnjevati, da je K.A. nepolitično in strogo cerkveno gibanje. Njej gre le za uvajanje in udejstvovanje katoliških načel v zaseb- nem, družinskem in družabnem življenju. Navezati bo treba na vsak način stike s temi župljani ter nanje vpli- vati ali neposredno ali posredno po laiškem apostolstvu [...] po načelih Dobrega pastirja.« V zadnji točki je dr. Cukala spregovoril o usposabljanju laikov za aposto- lat. Pri tem je poudaril potrebo po njihovem stalnem izobraževanju in obiskovanju duhovnih vaj. Za to bi bila potrebna določena sredstva, vendar je prav na koncu referata je brez odgovora izzvenelo vprašanje, od kod jih vzeti? Ustanovitev KA je dobila mesto v programu du- hovnih vaj za duhovnike lavantinske škofije v letu 1929. Poziv k udeležbi na duhovne vaje v uradnem škofijskem glasilu dopolnilo razmišljanje o KA iz- pod peresa neznanega duhovnika: »Kako tuje je dolgo zvenelo ime Katoliška akcija nam katoliškim Slovencem. Mnogoteri sobratje kar niso vedeli, kaj bi s KA in kako naj po KA prešinejo svoje vernike z novim duhom za udejstvovanje, za širjenje in za obrambo katoliških na- čel v zasebnem, družinskem in družabnem življenju. Letošnje pastoralne konference pa bodo častitim sobra- tom vzele strah pred KA ter pokazale, da KA ni nikako novo društvo, ni nova organizacija ampak le novo giba- nje (actio) za staro veliko idejo krščanstva: ›instaurare omnia in Christo‹ [...]. To gibanje mora zajeti vernike po vseh župnijah ter jih vneti za živo, aktivno krščansko življenje, ki se naj javlja v cerkvi, v šoli, v društvih, v družinah in socialnem življenju. [...] Zato so si letošnje duhovne vaje stavile za svoj cilj: ogreti duhovništvo za velike ideje KA ter razpravljati o vprašanjih, ki so že dolgo mnogim sobratom na jeziku, kot: Kaj prinaša KA katoliški Sloveniji? Ali smemo verovati v napovedane plodove KA? Kako naj ogrejem svoje vernike za KA? Kako naj duhovnik pride do večje iniciative v verskem in dušnopastirskem življenju? Kaj bo treba v župniji najprej prenoviti? itd.«21 Izpostavljena vprašanja, za katere je bilo napovedano, da se bodo reševala in po- jasnjevala v tihoti duhovnih vaj, nam posredno raz- odenejo, kateri pomisleki so se glede KA oglašali v vrstah škofijske duhovščine. Na dvom, odpor in vpra- šanja duhovnikov in vernikov je vodstvo lavantinske škofije odgovorilo z aktivnim propagandnim delom za idejo KA. 21 OLŠ, 70, 1929, št. 5, str. 38–39. Po sprejetju prvih pravil se je nadaljevalo delo za vzpostavitev KA. Leta 1930 so bili ustanovljeni po- sebni odbori, ki so prevzeli organizacijo dela. V Lju- bljani in Mariboru sta bila ustanovljena škofijski svet in škofijski odbor KA, ki naj bi poleg vsega drugega skrbela za to, da bi bilo delovanje obeh škofijskih KA karseda usklajeno. V Mariboru je bil izvoljen škofij- ski svet KA, ki je štel dvaintrideset članov in katere- ga predsednik je postal finančnik Franc Jerebič. Prav tako je bil izvoljen škofijski odbor lavantinske KA; v vlogi škofovega zastopnika je bil vanj imenovan kanonik dr. Cukala.22 S tem so bili položeni temelji delovanja KA v lavantinski škofiji. Po župnijah la- vantinske škofije so začeli ustanavljati župnijske svete in odbore KA. Načrtovano je bilo, da bodo za idejo KA poskušali navdušiti ljudi ali preko duhovnih vaj, ki naj bi bile organizirane za vsak stan posebej, ali z ljudskim misijonom. V župnijah s katoliškimi or- ganizacijami bi KA tvorili predstavniki le-teh, v žu- pnijah, kjer ni katoliških organizacij pa bi člane KA izbral župnik. Dano je bilo navodilo, da naj bi to bile zlasti »osebe odločno katoliškega mišljenja, ki doslej niso bile politično izpostavljene, to pa iz vseh slojev«.23 Škofijski odbor KA je v delovni načrt za leto 1931 sprejel »gojitev intenzivnega čaščenja presvete evhari- stije kot sredstvo za versko poglobitev in obnovitev« in se na ta način vključil v evharistično prenovo lavan- tinske škofije.24 O vpeljevanju KA po župnijah lavan- tinske škofije je redno poročal Duhovni vestnik. Na njegovih straneh je bila podana sodba, da so v prvih letih po objavi pravil KA še vedno iskali »času naj- bolj primerne oblike katoliške akcije«. Zato je škofijski odbor KA »smatral kot najboljšo pot, da skuša združiti vse cerkvene in prosvetne organizacije, vnesti v nje več smotrnosti in času primernega programa in graditi vse na delu župnijskih odborov katoliške akcije«. Tako kot v ljubljanski nadškofiji naj bi prevladovala karitativ- na usmeritev, za njen uspeh pa bi v prvi vrsti jamčili župnijski odbori KA. Škofijski odbor KA se je lotil osveščanja duhovnikov in v letu 1931 »na štirinajstih dekanijskih konferencah oziroma sestankih, na katere je bil povabljen, da pošlje zastopnika, iskal stike z du- hovniki z namenom, da pojasni bistvo katoliške akcije in spozna mnenja duhovnikov o njej«. Trud škofijskega odbora je bil poplačan s tem, da so nato mnoge žup- nije ustanovile župnijske odbore in svete KA.25 Leta 1932 je škofijski svet KA sprejel odločitev, da postane verski tednik Nedelja glasilo KA v lavan- tinski škofiji. Uredništvo tednika je napovedalo, da bo ta sklep uresničen v začetku leta 1933 in da bo Nedelja urejevana tako, da bo »bolj sistematično vodila k notranji poglobitvi«. Zadeve KA »najdejo v njej pose- ben prostor. Obravnavala se bodo načela K.A., navodila, 22 Prav tam, str. 73. 23 OLŠ, 71, 1930, št. 2, str. 78. 24 OLŠ, 72, 1931, št. 1, str. 3. 25 Duhovni vestnik, 9, 1932, št. 1, str. 19. 106 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 kako se lahko vsak udejstvuje kot apostol, ter zgledi, ki bodo vzpodbujali h katoliškemu delu«.26 Versko glasilo Nedelja je v naslednjih letih uspešno vršilo svoje novo poslanstvo, saj so prispevki o KA so pripomogli k šir- jenju ideje KA med verniki in seznanjenju javnosti z delovanjem KA na škofijski ravni. Škof Tomažič je leta 1933 v Oglasniku lavantinske škofije objavil pravila za fantovske, dekliške in ženske odseke KA. V uvodu je zapisal, da je v smislu pravil KA v Sloveniji iz leta 1929, ki govorijo o pomenu tega, »da se mladina oklene katoliških načel in neustra- šno zastopa in širi povsod ta načela«, »priredil škofijski odbor Lavant.[inske] KA v sporazumu z Ljubljanskim škof.[ijskim] odborom KA posebna pravila [podčrtano v originalu, op. a.] za fantovske, dekliške in ženske od- seke Katoliške akcije«. Namen objavljenih pravil je bil zlasti v tem, »da se dušni pastirji z apostolsko pripra- vljenostjo zavzamejo v posameznih župnijah za usta- novitev navedenih odsekov«. Pravila so za vse tri odse- 26 OLŠ, 73, 1932, št. 7, str. 86. ke bila sestavljena po enaki shemi, v organizacijskem pogledu pa so ti imeli piramidalno zgradbo: župnij- ski, dekanijski in škofijski.. Namen odseka je bil »vzgajati svoje člane v duhu verskih načel, usposabljati jih za praktično izvajanje verskega apostolata v druž- bi«. Poudarjalo se je pogosto prejemanje zakramen- tov, gojenje lastne »duhovne čednosti« in pridobivanje drugih zanjo. Pravila so predpisala redne sestanke, na katerih naj se »obravnavajo vprašanja verske in splošno kulturne vsebine, se daje načelna stanovska izobrazba, se razpravlja o smernicah in naloga KA, sporočenih od vrhovnega vodstva in župnijskega odbora KA, se delajo ukrepi za dejansko izvajanje nalog KA v lastnem okra- ju. Sodeluje naj se pri javnih prireditvah«.27 KA je v lavantinski škofiji po štiriletnem delova- nju imela delni uspeh. Leta 1933 je bilo vsega skupaj ustanovljenih 75 župnijskih svetov in odborov KA; 3 dekanije so bile po merilih KA v celoti organizirane, preostalih 9 dekanij pa je bilo brez kakršnekoli orga- 27 OLŠ, 74 1933, št. 8, str. 71–75. Lavantinski škof dr. Andrej Karlin in pomožni škof dr. Ivan Jožef Tomažič (Arhiv družine Karlin, Stara Loka). 107 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 nizacije KA.28 Nastali položaj je klical k še bolj za- vzetemu delu za KA. Tega bi mogel spodbuditi škof, ki je dober organizator, pripravljen na iskanje spora- zumov s sodelavci in obenem odločen ter mu gre za verski in nravni preporod naroda. Škof Karlin je imel od leta 1928 pri vodenju obširne škofije29 pomočnika v pomožnem škofu Tomažiču. Ta je bil za to nalogo dobro pripravljen, saj je na mariborskem škofijskem ordinariatu služboval že od leta 1905. Škofa Karlin in Tomažič sta si delila prepričanje, da v razmerah kra- ljeve diktature KA, kot strogo cerkvena organizacija, predstavlja edino možnost za versko organiziranje škofljanov. Vendar se je izkazalo, da je škof Tomažič svojega predhodnika prekosil v zavzetosti za uvelja- vitev KA. Zato je pravilna sodba dr. Josipa Jeraja, da se je v lavantinski škofiji z nastopom škofa Tomažiča v vlogi ordinarija začela »doba Katoliške akcije«.30 Katoliška akcija v času škofa Tomažiča Pomožni škof Tomažič je prevzel polno odgovor- nost za vodenje lavantinske škofije 15. avgusta 1933, ko je bil po smrti škofa Karlina ustoličen za lavantin- skega ordinarija in apostolskega administratorja de- lov krške, sekovske in somboteljske škofije v okviru Kraljevine Jugoslavije. Zanj značilno ukoreninjenost v duhovnem življenju je izrazil s škofovskim geslom: »Non ego, sed Deus«. Čas, v katerem je prevzel skrb za Slomškovo dediščino, je bil zahteven in nepredvidljiv, saj trideseta leta predstavljajo obdobje velikih duhov- nih, družbenih in političnih sprememb. Potem ko je postal ordinarij, je večkrat izrazil zahtevo po razvoju KA, ki bi vključevala tako duhovnike kot laike in bi predstavljala učinkovit odgovor Cerkve na duhovne in idejne nevarnosti časa.31 V KA je prepoznal dra- goceno sredstvo za obnovitev in poglobitev verskega življenja, zato je pridobila osrednje mesto v njegovem razmišljanju in pastoralnem delu. V Koledarju Druž- be sv. Mohorja za leto 1936 je bilo glede škofa To- mažiča zapisano: »Prvo in največjo pozornost posveča obnovi verskega življenja v duhu in po načelih katoliške akcije.«32 Spričo tega so ga že njegovi sodobniki, ena- ko kot škofa Rožmana, označili za škofa KA. Prikazali smo že, da se je KA v slovenskem delu Kraljevine Jugoslavije od začetka razvijala enotno. Temu je botrovala usklajena pastoralna dejavnost v 28 OLŠ, 74, 1933, št. 10, str. 100. 29 Lavantinska škofija se je po koncu prve svetovne vojne oze- meljsko povečala na račun razdelitve Štajerske in Koroške ter priključitve Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Leta 1923 je lavantinski škof postal apostolski ad- ministrator tistih delov sosednjih škofij, ki so z novo razme- jitvijo pripadli jugoslovanski državi: 27. septembra 4 župnij sekovske škofije, 1. decembra 13 župnij krške škofije in istega dne 20 župnij sombotelske škofije. Gl. Kralj, Versko in cer- kveno življenje, str. 189; Slovenski zgodovinski atlas, str. 178. 30 Jeraj, Cerkvena zgodovina, str. 26. 31 Montanar, Škof Tomažič, str. 167, 171. 32 Škof dr. Ivan Jožef Tomažič, str. 105. obeh slovenskih škofijah, o čemer pričuje zapis v Je- rajevi Cerkveni zgodovini: »Lepo pa deluje za Tomažiča in Rožmana Katoliška akcija, ki se je začela razvija- ti tudi pri nas po navodilih sedanjega papeža Pija XI. Ustanovila sta škofijske odbore K.A., po župnijah se pod njunim vodstvom snujejo župnijske K.A. Tomažič in Rožman sta tako škofa Kat.[oliške] akcije, to je notranje poglobitve. Številni evharistični kongresi, duhovne vaje in posvečevanja družin presv.[etemu] Srcu Jezusovem pričajo o tem novem poglobitvenemu gibanju. Ko smo se v prejšnji dobi intenzivno udejstvovali na prosvetnem, kulturnem, gospodarskem in celo političnem polju, smo se morda nehote premalo versko izpopolnjevali. Sedaj gre gibanje na globino, ker se razvija čisto versko gibanje.«33 Da je bilo v očeh škofa Tomažiča delovanje KA v najtesnejši zvezi z verskim življenjem, nam razodeva njegov pripis avgusta 1933 objavljenim pravilom za fantovske in dekliške odseke KA ter pravilom KA za žene.34 Tako je zapisal: »Škofijstvo veliko pričakuje od zgoraj omenjenih odsekov za poživitev verskega življe- nja. Pripominja pa, da bodo pri izbiri in pri vodstvu članstva mladinskih odsekov KA temeljni pogoj in cilj: božje življenje v dušah posameznih članov vzbuditi, ohraniti, braniti in množiti! Od tega temelja navzgor treba graditi. Katoliška akcija, ki ne izhaja od taberna- klja, ki ni zgrajena na skrbi za življenje v milosti božji, nima uspeha ne blagoslova od Boga.«35 Govor, ki ga je imel novi mariborski ordinarij 28. decembra 1933 v kapeli bogoslovja ob začetku tečaja za duhovnike, voditelje fantovskih odsekov KA, je bil po svojem značaju programski: »Zakaj se priredi po- seben duhovniški tečaj za vodstvo fantovskih odsekov? Prvič: Ker se nasprotniki Boga in vere dandanes bolj kot kedaj prej sistematično trudijo, da bi kolikor mogoče lju- di, zlasti mladino odvrnili od Boga in pridobili za sebe. [...] Drugič: Ker sveti Oče, naš od Boga nam dani vodnik na zemlji, izrecno želi in naroča naj se sovražnim silam postavi naproti odločno katoliško delo Katoliška akcija, ki naj pritegne vse sloje vernikov, torej ne le duhovnike, ki sami ne zmorejo vsega dela, ampak tudi laike k skupni obrambi nadnaravnih svetinj in k borbi za dobro stvar. Tretjič, ker so pred vsemi duhovniki poklicani, da v edi- nosti s papežem in s škofi vodijo Katoliško akcijo. [...] Kaj je bistvo Katoliške akcije? Bistvo KA obstoji [...]: 1. V delu za lastno izpopolnjevanje in posvečenje, in to pri vsakem katoličanu, duhovniku in lajiku, 2. V apostolatu lajikov, to je, lajiki naj z besedo in dejanjem in zgledom uveljavljajo katoliška načela med somišljeniki in med nasprotniki [...], 3. Obstoji bistvo KA v podrejenosti vsega dela pod auktoriteto katoliških škofov. Delo, ki bi se hotelo odtegniti nadzorstvom in vodstvom pristojne cerkvene oblasti, ni Katoliška akcija. III. Katere lastno- sti ima Katoliška akcija? Sveti Oče označi KA takole: 1. [...] ne gre za telesno vzgojo, za parado – ampak za 33 Jeraj, Cerkvena zgodovina, str. 261–262. 34 OLŠ, 74, 1933, št. 8, str. 71–75. 35 Prav tam, str. 72. 108 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 prešinjenje duha in srca s katoliškimi načeli, 2. [...] ne zemeljske, ampak nebeške zadeve, vprašanja zveličanja, so predmet K.A., 3. [...] K.A. ne išče politične nadvlade ene stranke nad drugo, ampak obramba vere in širjenje kraljestva božjega na zemlji je njena naloga. 4. [...] ker ravno s tem, da skrbi za širjenje božjega kraljestva skrbi tudi najbolje za časni blagor državljanom. [...] IV. Kaj bo delo duhovnikovo v fantovskih odsekih? Treba bo! Pridobivati in navduševati mladeniče za intenzivno versko in cerkveno življenje. Molitev, služba božja, pre- jem svetih zakramentov, izpolnjevanje božjih in cerkve- nih zapovedi, gojitev čednosti – ponižnosti, skromnosti, krotkosti, strpljivosti [...] v zvezi s temi navodili in s splošnimi pravili K.A. bi pripomnil: 1) iz fantovskih odsekov Katoliške akcije mora biti izločena politika. Čim bi se delo v teh mladinskih odsekih začelo umešavati v viseče ali tekoče politične probleme, bi za te odseke ne bilo več mesta pod firmo Katoliške akcije. [...] Treba bo 2) v fantih buditi in gojiti apostolskega duha. Kakor apo- stoli naj fantje, ne izzivalno, pač pa pogumno kažejo in zastopajo v zasebnem in javnem življenju, doma in z doma, v družbi somišljenikov in nasprotnikov svoje ver- sko prepričanje, svoje cerkveno mišljenje, svojo katoliško zavest – pripravljeni, za te ideale [...] žrtvovati udob- nost, časne koristi, če treba, življenje. [...] KA eno hoče in mora doseči: da katoliškemu ljudstvu voditelje, ki povsod tam, kjer se kultura, gospodarstvo in politika dotikajo verskega in moralnega polja, stojijo jasno in varno na tleh katoliškega svetovnega nazora.« 36 Iz predstavlje- nega govora je dr. Ilaria Montanar izluščila vidike, ki jih je škof Tomažič pri KA še posebej cenil: katoliška načelnost; zvestoba Cerkvi, njeni veri, učenju in vo- diteljem; prednost vsemu, kar vodi k večnemu zveli- čanju; osebna verska in značajska formacija; izrecna nepolitičnost in nevmešavanje v politiko, kar pa ne pomeni opustitev zanimanja za skupno dobro.37 Z nastopom novega ordinarija se je delo za uve- ljavitev KA v lavantinski škofiji pospešeno nadalje- valo. V januarju, februarju in marcu 1934 so se pod vodstvom škofijskega odbora KA po vsej škofiji vršili dekanijski tečaji KA. Namen teh tečajev je bil dvo- jen: 1. navezati ožje stike z duhovščino in sotrudniki KA iz vrst vernikov; 2. podati smernice za katoliško delo po župnijah in poživiti zanimanje za KA. Tečaji so razmeroma dobro uspeli, saj se jih je udeležilo nad 210 duhovnikov in 3400 vernikov.38 Jeseni 1934 je škofijski Oglasnik objavil, da name- rava škofijski odbor KA organizirati župnijske teča- je KA, v okviru katerih bi se v vsaki župniji priredil »dan KA«. Na ta dan bi bil sklican sestanek župnij- skega sveta; kjer tega še ni, pa bi se ob tej priložnosti osnoval. Za ta dogodek je bil zastavljen okvirni spo- red: najprej bi bila ob primerni uri sv. maša s pridigo o KA, ki bi jo imel zastopnik škofijskega odbora KA, 36 NŠAM, Škof Tomažič, fasc. 19, KA 1933–34. 37 Montanar, Škof Tomažič, str. 171. 38 OLŠ, 75, 1934, št. 9, str. 80. tej pa bi sledil sestanek, na katerem bi zastopnik po- ročal o stanju KA v škofiji in podal smernice za na- daljnje delo. Organizator je upošteval, da se v škofiji s pretežno podeželskimi župnijami dnevi KA lahko priredijo le v zimskem času. Ker pa vse župnije tekom ene zime niso mogle priti na vrsto, je bil objavljen seznam dekanij, v katerih bi poskus populariziranja KA med prvimi prišel na vrsto. Na koncu obvestila je bil objavljen še pripis, podkrepljen s škofovo avto- riteto: »Delo, ki ga je začel škof.[ijski] odbor KA s pri- rejanjem »dneva KA«, je veliko in nadvse važno; želja kn[ezo]-šk[ofijskega] ordinariata je, da bi našlo povsod popolno razumevanje in podporo župnijskih uradov.«39 Glasilo KA Nedelja je v letu 1935 večkrat poročalo o tovrstnih prireditvah v rubriki Dan KA. Vzorčno poročilo je Nedelja objavila januarja 1935: »Pretekli teden se je vršil »dan KA« s pridigo in predavanjem o KA v sledečih župnijah: Sv. Rupert nad Laškim (udeležba: v cerkvi 500 poslušalcev, na sestanku 250), Laško (v cer- kvi nad 500, na sestanku 300), Sv. Lenart nad Laškim (v cerkvi 200, na sestanku 80), Jurklošter (v cerkvi 200), Razbor (v cerkvi 200, na sestanku 50), Loka pri Zida- nem mostu (pri pridigi polna cerkev, na sestanku 45). Pridigal in predaval je povsod Fr[anc] Kolenc, tajnik KA iz Maribora. Ob tej priliki se je osnovalo župnijsko vodstvo KA v župnijah: Sv. Rupert, Razbor in Loka. V ostalih je bila KA že prej osnovana. – »Dan KA« po župnijah se bo vršil tekom vseh zimskih mesecev. Škofij- ski odbor ga prireja in ga bo prirejal po vseh župnijah z namenom, da pride potom svojega zastopnika v čim ožji stik z dušnimi pastirji in verniki ter zanese misel KA z živo besedo v vse kraje škofije.«40 Na začetku leta 1935 je škofijska KA v Nedelji predstavila letni delovni načrt. Delo KA je bilo raz- deljeno na aktivnosti v Mariboru in aktivnosti v pre- ostalem delu škofije. Določeno je bilo, da se bo delo v Mariboru prepustilo tako župnijskim vodstvom KA v stolni, mestni in frančiškanski župniji kakor tudi drugim katoliškim organizacijam. Poleg organizira- nja društva za varstvo deklet in vzpostavitve skupne karitativne organizacije, bi se skrb posvečala sledečim zadevam: 1. Dan KA po župnijah (napovedano je bilo, da bo zastopnik škofijskega odbora v treh do štirih letih »prehodil vso škofijo in bo z živo besedo budil smisel za KA«); 2. Stalni stik z župnijskimi uradi in vodstvi župnijske KA (škofijski odbor naj bi se vsak mesec obrnil na župnijska vodstva KA s posebno okrožnico, ki bi posredovala navodila za mesečno delo); 3. Po- samezni meseci bi bili posvečeni različnim nalogam: januar – delo za katoliški tisk, februar – delo zoper preklinjanje in protiverske govore, marec – delo proti nevarnim veselicam, april – delo za velikonočni pre- jem sv. zakramentov, maj – delo za poživitev Mari- jinih družb, junij – delo za treznost, julij – delo za posvečevanje praznikov, avgust – delo za duhovne 39 Prav tam. 40 Nedelja, 7, 1935, št. 4, str. 52. 109 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 reveže, september – posvečen vzgoji, oktober – delo z izseljenci, november – posvečen dobrodelnosti, skrbi za revne otroke, december – delo za katoliški tisk; 4. Slomškova nedelja (v okviru le-te bi se vršila verska obnova in propaganda za KA); 5. Priprava na vsedr- žavni evharistični kongres v Ljubljani; 6. Obravnava stanovskih govorov z evharističnega kongresa v Ma- riboru (v vseh župnijah in za vsak stan bi se določil določen mesec); 7. Prizadevanje za ustanovitev novih župnij v Mariboru.41 Kot je bilo napovedano v delovnem načrtu KA za leto 1935, je bil januar posvečen delu za katoliški tisk. Nedelja je posredovala navodila za organizacijo dela. V začetku le-teh je bil citiran papež Pij XI.: »Raz- širjanje katoliškega tiska je najboljše apostolsko delo, ki ga moremo vršiti!« Škofijska KA je to delo začela v zavesti, da je nujno potrebno ustvariti pogoje za po- sredovanje Cerkvi in veri naklonjenih informacij: »Mi rabimo eno edino orožje, a to orožje je vsemogočno [...]. Tisk je vse. Ako imamo v rokah tisk, imamo tudi vse drugo.« Papeževe besede bi »moral upoštevati vsak katoličan«. Škofijska KA je sporočila župnijskim od- borom KA, da je glede katoliškega tiska v lavantinski škofiji posebno skrb potrebno nameniti Nedelji, ki je »edini slovenski verski tednik in glasilo lavantinskega škofijskega odbora KA«.42 Delo za versko obnovo ško- fije, utrditev katoliške zavesti in spodbuditev dejav- nega apostolata laikov se je v podobni obliki, toda z različnimi vsebinami, nadaljevalo tekom celega leta 1935. Poročanje o tem je v celoti prevzel »glas« KA, verski tednik Nedelja. Škofijski Oglasnik je v novembru 1935 objavil na- poved tečaja o KA za duhovnike lavantinske škofije. Obvestilo se začne z razlago, da KA, »dasi sama na sebi laični apostolat, ne more niti nastati niti uspevati brez duhovščine. Kajti lajične apostole je treba poiskati, izbrati, vzgojiti in izšolati za apostolsko delo in modro voditi. In to more le dušni pastir sam. V ta namen pa se mora najprej sam dobro seznaniti z bistvom, namenom in metodo Katoliške akcije. Po besedah sv. očeta namreč za to »novo službo Katoliške akcije ne zadostuje več pa- storalno bogoslovje od nekdaj« [...]. To dejansko pomeni: potrebni so posebni pastoralni tečaji o Katoliški akciji«. Pastoralni tečaj je škofijska KA priredila med 8. in 9. januarjem 1936 v dijaškem semenišču v Mariboru. Po mnenju organizatorjev je bil namen tečaja »ravno v tem, da bo dušne pastirje sistematično uvedel v vpra- šanje Katoliške akcije, razložil njeno bistvo in namen, njeno notranjo nastrojenost in zunanjo obliko ter končno praktično metodo izvajanja, upoštevajoč pri slednjem, kolikor je nujno, naše domače razmere«.43 Na tečaju je sodeloval škof Tomažič, ki je imel uvodno mašo in sklepni govor. Poročilo o obravnavanem tečaju je ob- javil škofijski Oglasnik več kot tri leta kasneje. Tako 41 Nedelja, 7, 1935, št. 2, str. 20. 42 Nedelja, 7, 1935, št. 1, str. 4. 43 OLŠ, 76, 1935, št. 11, str. 103. izvemo, da se ga je udeležilo »blizu 100« duhovnikov lavantinske škofije, ki so »izrazili željo, da bi se slični tečaji večkrat priredili«. Izkazalo se je, da so bili du- hovniki primorani čakati na ponovitev tečaja o KA do leta 1939, ko so spet poskušali »razjasniti ta in druga vprašanja, ki so v zvezi s K.A.«.44 Škof Tomažič je kmalu po prvem tečaju o KA za duhovnike tem posredoval navodila za praktično iz- vedbo KA v škofiji. V njih je izrazil prepričanje, da je za uspeh KA nujno sodelovanje med duhovniki in laiki. Kot temeljni pogoj za uspeh KA je opredelil: krepostne in izobražene duhovnike, nujnost izobraz- be in vzgoje laiških apostolov ter aktivni apostolat za to usposobljenih članov KA. Smernicam je dodal določila za pravilen razvoj KA in obenem napovedal preureditev splošnih pravil KA, na kar so se takrat pripravljali tako v Ljubljani kot v Mariboru.45 Leta 1936 je škof Tomažič odredil začetek de- kanijskih pastoralnih konferenc, na katerih so med drugimi obravnavali konferenčno vprašanje Kako čim bolj praktično združiti Katoliško akcijo z delom v kr- ščanskih organizacijah?46 Iskanje tovrstnih odgovorov na relaciji med Ljubljano in Mariborom je potekalo že vsaj od konca septembra 1934, ko je škof Rož- man pisal škofu Tomažiču sledeče pismo: »Od leta 1929, ko si bila objavljena skupno za obe škofiji pravila Katoliške akcije, so se razmere zelo spremenile, tudi so si škofijski odbori tekom teh petih let pridobili marsikatero dragoceno izkušnjo; povrh pa so nekatere določbe pravil (n. pr. glede volitve odborov § 4, 5, 9) nejasne in celo neveljive [neveljavne, op. a.]. Iz teh razlogov namera- vam pravila Katoliške akcije primerno spremeniti in na novo objaviti. Dobro bi bilo, ako se to sporazumno za obe škofiji zgodi. Radi tega prosim naslov, naj blagovoli sporočiti svoje mnenje in staviti eventuelne spreminje- valne predloge. Ako bo treba, se morejo zastopniki obeh škofij med seboj posvetovati, da se v morebitnih diferen- cah sporazumejo.«47 Škof Tomažič se je z Rožmano- vim predlogom strinjal in mu v odgovoru predlagal, da bi na novo podali »pravilen in enoten pojem, kaj je in kaj hoče KA«, določili »odnos obstoječih kat.[oli- ških] organizacij (verskih, kulturnih in karitativnih) do KA«, opredelili, katera društva »smejo na podlagi § 13. pravil KA poslati svoje zastopnike v škof.[ijski] oziroma žup.[nijski] svet KA«, profesionalizirati »šo- lanje in odgojitev laičnih apostolov, ker brez njih ostane KA nedovršena« in začrtati, kakšna je v KA naloga duhovnika. Na koncu je predlagal srečanje zastopni- kov obeh škofij, da pridejo skupaj do cilja in se doseže enotnost.48 Dve leti zatem so se v Celju pooblaščeni zastopniki ljubljanske in lavantinske škofije zedinili glede novih pravil SKA. Najprej jih je 26. septem- bra 1936 potrdil škof Rožman, štirinajst dni kasneje, 44 OLŠ, 80, 1939, št. 11, str. 105. 45 OLŠ, 77, 1936, št. 1, str. 1–3. 46 OLŠ, 78, 1937, št. 3, str. 37. 47 Petrič, Slovenska katoliška akcija, str. 98. 48 Prav tam, str. 98–99. 110 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 10. oktobra 1936, pa tudi škof Tomažič.49 Naslednje leto so se v škofijskem Oglasniku vrstile objave pra- vil lastnih organizacij SKA: avgusta Zveze katoliških dijakov in Zveze mladih katoliških delavcev50 ter ok- tobra Zveze katoliških dijakinj, Zveze katoliških na- meščenk in Zveze mladih katoliških delavk.51 Tem so se oktobra 1938 pridružila pravila Zveze katoliških kmečkih mladcev in Zveze katoliških kmečkih mla- denk.52 Vsa navedena pravila sta usklajeno potrdila škofa Rožman in Tomažič. Kot dopolnitev pravil SKA je škof Tomažič leta 1937 objavil Smernice za duhovnikovo društveno ozi- roma prosvetno delo. V njih je naročil, da duhovnikovo društveno delo ne sme ovirati njegovega duhovnega življenja ne duhovnikovega dušnopastirskega po- slanstva, temveč mu mora biti v oporo. Poudaril je, da bi bilo nesmiselno pričakovati, da bo KA uspela, če bi duhovnik »bodi z besedo, bodi s slabim zgledom ali celo s pohujšanjem podiral, kar drugi glede vere in verskega 49 LŠL, 73, 1936, št. 8–9, str. 110–115; OLŠ, 77, 1936, št. 9, str. 108–112. 50 OLŠ, 78, 1937, št. 7, str. 129–132. 51 OLŠ, 78, 1937, št. 10, str. 160–164. 52 OLŠ, 79, 1938, št. 10, str. 83–86. življenja gradijo«. V zvezi s tem je duhovnikom podal vodilo: »Sami moramo biti, kar hočemo dati drugim.« Prva skrb mora pri duhovniku brezpogojno veljati ohranitvi in izpolnitvi lastnega duhovnega življenja, njegova prva dolžnost pa je pri oltarju. To trditev je podkrepil s sklicevanjem na cerkveno pravo: »Staviti na prvo mesto društveno delo, bistveno dušnopastirsko udejstvovanje pa na drugo mesto, ni v skladu s cerkve- nimi določili.«53 V uradnem listu lavantinske škofije, Oglasni- ku lavantinske škofije, je bilo objavljenih več poročil z vsebino o KA. Skoraj nobenega vpogleda pa nam škofijski Oglasnik ne omogoča v društveno delo la- stnih organizacij SKA ali njenih pomožnih sil na območju lavantinske škofije. Nobenega tovrstnega poročila ni objavila niti Nedelja, uradno glasilo ško- fijskega odbora KA. Spričo tega ne moremo dobiti celovitega vpogleda v to, kako uspešne so bile lastne organizacije KA, koliko ljudi so zajele s svojim de- lovanjem in kakšen je bil njihov doprinos okolju, v katerem so vršile svoj apostolat. Edino znano poroči- lo o delovanju lastne organizacije KA je objavil ško- fijski Oglasnik leta 1938. Poročilo o preteklem delu in napoved prihodnjih aktivnosti je objavilo škofijsko vodstvo KA za dekleta.54 Avtor Drago Oberžan55 je v poročilu opisal način dela v omenjeni organizaciji: »Po par deklet štejejo naše jedrne skupine. Redno shaja- nje k 14 dnevnim, oz. mesečnim sestankom, je bila zanje šola za apostolat v smislu Slomškovega rekla: Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti. Trojne duhovne vaje in dva liturgična tečaja, različne tridnevnice po župnijah in krajše duhovne obnove – to bi naj budilo v dekletih smisel in veselje do notranjega življenja. [...] Navodi- la za ta apostolat so dobivala dekleta v okrožnici, poleg tega pa na tečajih, sestankih in zborovanjih.«56 Posebej je omenjen »apostolat božične in velikonočne akcije« in »Dekliški dan«. Božična akcija je bila v poročilu oce- njena kot najprimernejša za apostolsko pridobivanje. Za božič 1937 so tako članice KA za dekleta opravila 53 OLŠ, 78, 1937, št. 4, str. 59–60. 54 OLŠ, 79, 1938, št. 9, str. 1–4. 55 Drago Oberžan, duhovnik. Rojen 21. oktobra 1900 v Loki pri Zidanem Mostu, umrl 23. septembra 1983 v Mariboru. Posvečen je bil leta 1924 v Mariboru. Pet let je bil kaplan na Cankovi, kjer se je odločil za delo med izseljenci v Belgiji in na Nizozemskem. Tam je preživel šest let. Po vrnitvi je postal kaplan pri sv. Petru v Mariboru, kjer je ustanovil center za vzgojo katehistinj na Betnavi in postal leta 1938 duhovni voditelj družbe katehistinj evharističnega križarstva. V času vojnega pregnanstva je služboval v Zagrebu. Po vojni je moral za pet let v zapor. Ko je prišel na prostost, je postal župnik novoustanovljene župnije Sv. Rešnjega telesa v Mariboru. V šestdesetih letih se je vključil v liturgično gibanje v maribor- ski škofiji in se posvetil katehetskemu delu, ki je preraslo v medškofijsko prizadevanje. Po koncilu je sodeloval pri usta- novitvi škofijske pastoralne službe. Zadnjih deset let svojega delovanja je posvetil pastoralni prenovi mariborske škofije in Cerkve na Slovenskem. Za svoje delo na področju pastoralne prenove je prejel častni doktorat ljubljanske Teološke fakul- tete. Gl. Sporočila slovenskih škofij, 2, 1983, št. 10, str. 147. 56 OLŠ, 79, 1938, št. 9, str. 1. Drago Oberžan (Arhiv župnije Sv. Rešnjega telesa v Mariboru). 111 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 preko 130 »božičnih hišnih obiskov«. Velikonočna ak- cija je imela duhovni cilj: dekleta so pridobivala ljudi za velikonočno spoved. V letu, ki ga obravnava poro- čilo, in v letu pred njim naj bi župnije pokazale veliko zanimanje za »Dekliški dan«. Glede na poročilo naj bi nad 2500 deklet prišlo vsakokrat na Betnavo,57 da bi tam doživele »čisto deklištvo, svojo vero in da bi z močjo Kristusa v sebi postavile svojemu življenju praktično- -nadnaravne smernice«.58 V načrtu prihodnjega dela je bila oznanjena največja ambicija KA za dekleta, tj. da bi se ideja KA »razširila tudi med »maso««.59 Spričo navedenega moremo ugotoviti, da tako obravnavano poročilo kot osebnost Draga Oberžana dokazujeta, da se je ob podpori škofa Tomažiča KA v lavantinski škofiji tvorno vključila v pastoralno delo in po svojih voditeljih cerkvene strukture usposabljala za učinko- vitejši apostolat. Škofijski Oglasnik je novembra leta 1939 vabil duhovnike na tečaj o KA v mariborskem dijaškem semenišču, ki je bil napovedan v času med 28. in 29. decembrom tega leta.60 V okviru napovedi škofijske- ga tečaja o KA je bila orisana pot, ki jo je KA na Slovenskem prehodila v preteklih letih. Glede po- ložaja KA v lavantinski škofiji je bilo zapisano, da so se ponekod »začele lastne organizacije K.A. že lepo razvijati, drugod ne vedo, kako začeti. Tudi se postavlja 57 Na Betnavi, letni rezidenci lavantinskih škofov, so pred drugo svetovno vojno ustanovili center za vzgojo katehistinj. Tam naj bi se vzgajale katehistinje kot prve laične pomočnice v pastoralni zgodovini naših škofij. O delu s katehistinjami na Betnavi je spregovoril Drago Oberžan leta 1983 v intervjuju za verski tednik Družina: »Ko sem leta 1935 prišel nazaj [iz Nizozemske, op. a.], sem prinesel s seboj širše poglede na pasto- ralo. Tam sem namreč precej bral in tako sem uvidel, da se je tudi v Cerkvi marsikaj spremenilo. Holandija me je zelo obogatila, saj mi je marsikaj dala. [...] Prinesel sem neke nove naglase: du- hovnik ni samo Cerkev, ampak je z njim laik. Laiki so apostoli, sodelavci. Tega gledanja so me naučili nekateri veliki ljudje iz vrst žosistov – to je bil apostolat delavske mladine, ki ga je vodil Cardijn. Vzporedna veja Cardijnovem gibanju pa so bile kate- histinje evharističnega križarstva, ki jih je vodil Di Poppe. To je bila laiška družba, organizirana za apostolat laikov, in te sestre so še danes v Holandiji. Ti dve ideji, ki sta obe poudarjali, da nisem jaz vodja, ampak mi vsi, sta mi največ dali. [...] Tako sem v Mariboru na noge postavil gibanje katehistinj. V tem vidim božjo previdnost. Ko me je leta 1934 v Holandiji obiskal takratni mariborski škof Tomažič, je tam lahko videl laiški apostolat. In jaz sem hotel, da bi bil on meni doma pri tem delu opora. V družbi so bile takrat že tudi nekatere Slovenke. Škof je to stvar spoznal malo pobližje in bil je zelo odprt za to, tako da je na široko odprl vrata tem prizadevanjem v škofiji. Na voljo nam je dal grad Bet- navo [...] Tja so že 36. leta prišle štiri naše in dve holandski se- stri. Začele so apostolat za mladino. Na Betnavo smo torej vabili mladino iz vse škofije; začeli smo s pripravami na zakon, ki smo jih imenovali resnica o zakonu. To je bilo sicer samo za dekleta, toda prizadevali smo si predstaviti jim zakon tako, kakor naj bi v resnici tekel. [...] To je bilo gotovo nekaj novega in svežega v Cerkvi pri nas! Bilo je seveda čisto nekaj novega za tisti čas. Am- pak moram povedati, da so imeli nekaj podobnega tudi v Celju in Ljubljani. Seveda je bilo pri nas lažje delati, ker smo imeli oporo in pomoč škofa, saj je on to omogočil. Tega dela se rad spominjam, ker je obrodilo sadove.« Gl. Družina, 31, 1983, št. 1, str. 8–9. 58 OLŠ, 79, 1938, št. 9, str. 2. 59 Prav tam. 60 OLŠ, 80, 1939, št. 11, str. 105–106. vprašanje: kam s Kat.[oliško] akcijo poleg raznih sta- novskih Marijinih družb, Fantovskih odsekov in De- kliških krožkov, ki se zadnje čase vedno bolj gibljejo«. Ta zapis nam potrjuje, da KA v lavantinski škofiji konec leta 1939 še ni presegla dileme iz leta poprej, ko je Drago Oberžan v poročilu škofijskega vodstva KA za dekleta presodil, da »še vedno ni popolne jasnosti o tem, kakšna naj bo K.A. v naših okoliščinah in je zato težko zadeti pravo«.61 Navedena dilema je škofijskemu vod- stvu KA narekovala, da se je zopet odločilo prirediti za duhovnike tečaj o KA, ki »bo skušal razjasniti ta in druga vprašanja, ki so v zvezi s K.A., to pa z vidi- ka dušnega pastirja v župniji«. Napovedano je bilo, da bo tečaj vseboval le štiri predavanja, »da bo potem več časa za razgovore«. Da je bilo vodstvo škofijske KA pripravljeno prisluhniti pripombam in predlogom duhovnikov, dokazuje poziv, naj ti pošljejo »obenem s prijavo na tečaj tudi konkretne predloge za razgovor, da se more tečaj bolje pripraviti«.62 Omenjeni poziv priču- je, da vodstvo škofijske KA ni nameravalo razreševati organizacijskih dilem samovoljno, marveč v dialogu s škofijskimi duhovniki. Iskanje primerne oblike KA za škofijo ob Dravi je prekinil razmah druge svetovne vojne. Z nemško okupacijo slovenske Štajerske aprila 1941 niso bila le onemogočena, temveč tudi ukinjena vsa slovenska društva, organizacije in združenja, tako posvetna kot cerkvena, med drugim škofijska KA. Uničenje raz- vejane mreže katoliških in cerkvenih organizacij je pomenila za lavantinsko škofijo in škofa Tomažiča izredno veliko izgubo, za katero pa povojni čas ni prinesel pravega zadoščenja.63 O odnosu škofa Tomažiča do KA je dr. Mon- tanar presodila, da mu je bilo širjenje KA zelo pri srcu. Po škofovem prepričanju je bil uspeh KA po- gojen z osebno in versko formacijo, nepolitičnostjo organizacije, zvestobo Cerkvi in graditvijo globokega razumevanja ter sodelovanja med duhovniki in laiki. Za glavni cilj si je zastavil, da bi KA udejanjila du- hovno, človeško in krščansko formacijo posamezni- ka. Pri graditvi škofijske KA je želel doseči temeljni namen KA: širjenje Božjega kraljestva in poglobitev verskega življenja kar največjega števila ljudi.64 Zato je škof Tomažič KA vztrajno »priporočal, pospeševal in zagovarjal«.65 Tudi sicer so bili škofovi pastoralni pri- jemi »sodobni, usklajeni z zahtevami časa in okoliščin, izvedeni s pravo modrostjo, odločnostjo, pa tudi širino in potrpežljivostjo, vselej pa v duhu Cerkve, njenega izro- čila in njenih smernic«.66 Pred drugo svetovno vojno je KA v lavantinski škofiji – kljub konceptualni ne- dorečenosti in počasnejši organizacijski rasti v pri- merjavi s KA v ljubljanski škofiji – pripravljala tla za 61 OLŠ, 79, 1938, št. 9, str. 1. 62 OLŠ, 80, 1939, št. 11, str. 105. 63 Potočnik, Škof Tomažič, str. 195. 64 Montanar, Škof Tomažič, str. 181. 65 OLŠ, 77, 1936, št. 6, str. 70. 66 Montanar, Življenjska pot, str. 18. 112 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 udomačitev nauka drugega vatikanskega koncila o soodgovornosti in sodelovanju laikov in duhovnikov v Cerkvi.67 Odnos med škofoma Tomažičem in Rožmanom Cerkev je bila po letu 1929 na evropski celini so- očena s propadom liberalne politične in gospodar- ske ureditve zaradi svetovne gospodarske krize in posledičnim vzponom diktatorskih in totalitarnih režimov. Zaostritev političnih, gospodarskih in med- nacionalnih razmer v Kraljevini Jugoslaviji v tridese- tih letih 20. stoletja je zaznamovala tako delovanje lavantinskega škofa Tomažiča kot ljubljanskega škofa Rožmana. Omenjena škofa sta za rešitev socialnega vprašanja in proti razkristjanjenju ter komunistični ideji nastopila v skladu z naukom Cerkve. V sloven- ski prostor sta zvesto in zavzeto presajala ideje in pobude, ki so jih posredovale papeževe okrožnice: Ubi Arcano Dei Consilio (1922) o verski obnovi na osnovi organiziranega sodelovanja laikov s cerkveno hierarhijo, Quadragesimo Anno (1931) o vzpostavi- tvi stanovske družbe in Divini Redemptoris (1937) o brezbožnem komunizmu. V predvojnem času so izpričani intenzivni stiki in tvorno sodelovanje med lavantinsko in ljubljansko škofijo, kar ni presenetljivo spričo dejstva, da sta bila škofa Tomažič in Rožman ne samo stanovska kole- ga, ampak tudi velika osebna prijatelja. Ob drugih področjih se je tesno sodelovanje med obema sloven- skima škofijama razvilo pri uveljavitvi KA.68 Pri tem je škof Tomažič ostal vseskozi zdravo kritičen do KA, saj se je zavedal, da so v lavantinski škofiji razmere drugačne kot v ljubljanski škofiji.69 Enotnost med škofoma Tomažičem in Rožma- nom se je najbolj izrazila pri poenotenju pravil SKA leta 1936. Ta so do tedaj popolnoma samostojni ško- fijski KA preoblikovala v enotno organizacijo KA za lavantinsko in ljubljansko škofijo. V posvetovanje o skupnem pastoralnem programu so bili enakovredno vključeni duhovniki obeh škofij, ob tem, da so pri oblikovanju pravil SKA duhovniki lavantinske ško- fije celo prednjačili. Snovanje pastoralnih dokumen- tov, podobnim Pastoralnim inštrukcijam za ljubljansko škofijo iz leta 1940, pa je v lavantinski škofiji prekinila druga svetovna vojna.70 Čeprav sta škofa Rožman in Tomažič bila pri delu usklajena, je v njunem primeru razlike pri opra- vljanju škofovske službe pogojeval geografski položaj ljubljanske in lavantinske škofije ter razlike med ita- lijanskim in nemškim okupacijskim sistemom v času druge svetovne vojne. Dr. Janez Juhant je tako opre- delil oba škofa: »Rožman je deloval v središču Sloveni- 67 Nežič, Pastoralno delo, str. 57. 68 Dolinar, Odnos, str. 294. 69 Škafar, Oris, str. 42. 70 Dolinar, Odnos, str. 294–295. je, v Ljubljani, kjer so se pletle glavne slovenske politične niti. Tomažič je deloval v bolj odprtem svetu Štajerske in se je srečeval z drugimi težavami. Če je bil Rožman (preveč) okupiran s politiki, je imel Tomažič okrog sebe ljudi, ki jih je moral pri njihovem delovanju v nove to- kove bolj omejevati kot spodbujati. Oba pa sta imela pred seboj katoliško občestvo in sta delovala za slovenski na- rod, ki sta ga imela še vedno za pretežno katoliški narod, zato sta skupaj z vesoljno Cerkvijo uveljavljala načela okrožnic Quadragesimo anno in Divini Redemptoris, v katerih je bilo za oba škofa nedvoumno predstavljena potreba opredelitve katoličanov do komunizma. Rož- man je v tem oziru imel težjo nalogo, ker so duhovniki in laiki, ki so obvladovali katoliško gibanje,bili pogosto med seboj v sporu.«71 Če povzamemo: lavantinski škof Tomažič in lju- bljanski škof Rožman sta si pomagala nositi bremena zahtevne škofovske službe s tem, da sta načrtovala in delovala usklajeno. Enotnost med obema škofoma se je na pomenljiv način manifestirala s sprejetjem Pravil Slovenske Katoliške akcije leta 1936. Odnos med škofijskima vodstvoma Katoliške akcije V primerjavi s škofoma Tomažičem in Rožma- nom sta bili pri delovanju vodstvi obeh škofijskih KA bistveno manj usklajeni; pravzaprav je med škofij- skim odborom SKA v lavantinski škofiji in vodstvom NOKA iz Ljubljane zaradi vprašanja avtoritete nad lastnimi organizacijami KA prišlo do precejšnjih raz- hajanj.72 NOKA je bil edini organ, ki je družil obe škofijski KA. Njegove kompetence so bile relativno majhne, ker je bil glede KA vsak škof popolnoma avto- nomen, škofa pa sta imenovala tudi vse člane NOKA. Ker pa je bila KA v ljubljanski škofiji organizacijsko in številčno daleč pred KA v lavantinski škofiji, je imela ljubljanska KA v NOKA prevladujoč vpliv.73 O nesoglasjih znotraj SKA nam podrobno poro- ča Birokratizem mladčevskega poslovnika.74 Komentar preurejenih pravil Zveze katoliških dijakov (ZKD), ki ga je leta 1940 spisal dr. Lambert Ehrlich na vr- huncu spora med mladci in stražarji75 ter ga naslovil 71 Juhant, Idejna vloga, str. 410. 72 Ožinger, Ivan Jožef Tomažič, str. 81–82. 73 ARS, AS 2065, Zapuščina Frančka Sajeta, fasc. 4, Elaborat o Slovenski Katoliški akciji, str. 16; Kocmur, Dobrih deset, str. 124. 74 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, Birokratizem mladčevskega poslovnika. 75 Ernest Tomec in dr. Lambert Ehrlich sta jeseni 1931 spričo idejne zmede v vrstah slovenskega katoliškega tabora in vse očitnejšega delovanja komunistov začela skoraj hkrati, toda vsak zase, zbirati mlade: Tomec skupino dijakov, ki si je nade- la ime mladci, dr. Ehrlich študente (akademike), ki so postali znani kot stražarji. Škof Rožman je leta 1933 mladce priznal za dijaško KA, medtem ko je Ehrlichovo skupino določil za organiziranje KA med študenti. Vendar je leta 1935 mladcem poveril nalogo organizirati KA tako za študente kot za dijake, s čimer so stražarji izgubili status akademske KA. V KA je na 113 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 na škofa Rožmana, je dejansko kritika dela in idej Ernesta Tomca, spretno podana v obliki obsodbe do- mnevne neprimernosti novega poslovnika omenjene organizacije. Med drugim nam obravnavani doku- ment posreduje informacije o sporih med lavantin- sko škofijsko KA in NOKA oz. vodstvom ZKD, ki jih je povzročilo prizadevanje NOKA za čim večjo centralizacijo odločanja v lastnih organizacijah KA. Iz dokumenta se da razbrati, da je dr. Ehrlichu infor- macije o dogajanju v Mariboru posredoval jezuitski ta način formalno prišlo do enotnega vodstva in vzgojnega sistema. Mladci so leta 1937 postali lastna organizacija SKA z imenom Zveza katoliških dijakov, stražarski organizaciji pa je bil dodeljen status pomožne sile. Zaradi tega so stražarji izstopili iz obstoječih katoliških akademskih društev in usta- novili lasten akademski klub Straža. Če je bilo na eni strani stražarsko gibanje opredeljeno zgolj kot pomožna sila KA, je na drugi strani predstavljalo konkurenčno gibanje KA, ki je prišla pod popoln Tomčev vpliv. Ta dvojnost je bila vir stalnih napetosti, ki jo je skušala KA preseči s popolno podreditvijo stražarjev, slednji pa z zavrnitvijo poslušnosti vodstvu SKA. Tako mladci kot stražarji so si prizadevali delovati v duhu KA in doseči isti cilj: poglobitev in prenovitev verskega življenja, uveljavitev katoliških načel v javnem in zasebnem življenju, idejno soočenje s protikrščanskimi ideologijami ter uresni- čitev naukov in navodil iz papeških okrožnic. Razlika med njimi ni bila toliko v vsebini, kot v taktiki, saj so se mladci v svoji dejavnosti načeloma omejevala na kulturno-versko področje, v nasprotju s stražarji, ki so se udejstvovali tudi na socialno-kulturnem in političnem področju. Kaže, da je na odnos med mladci in stražarji v veliki meri vplivalo osebno razmerje med Tomcem in dr. Ehrlichom, saj sta si bila po značaju zelo različna. Gl. Pacek, Katoliška akcija, str. 36–55. pater Jakob Laura.76 Ta je bil v času nastanka obrav- navanega dokumenta cerkveni asistent pri ZKD v la- vantinski škofiji in si je z avtorjem protimladčevskega spisa delil nasprotovanje Tomčevi oblasti in delov- nim metodam, ki jih je uveljavil v ZKD. Teme, ki jih vsebuje Ehrlichovo poročilo, lahko uredimo v štiri sklope: 1. Tajnost, 2. Centralizem, 3. Vloga Ernesta Tomca, 4. Odnos NOKA – Tomažič. 1. Tajnost: Dr. Ehrlich je tajnost, ki je veljala pri delovanja mladčevske organizacije, presojal kot ano- malijo. Zaradi načela popolne tajnosti, ki jo je zah- teval Tomec, naj bi se po mnenju dr. Ehrlicha ZKD 76 Jakob Laura, jezuit. Rojen 25. julija 1906 v župniji sv. Marjete niže Ptuja, umrl 25. julija 1984 v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen leta 1938 v Mariboru. Nato je bil tri leta cerkve- ni asistent KA pri mariborski dijaški mladini (ZKD). Med drugo svetovno vojno je bil z drugimi duhovniki in redovniki pregnan na Hrvaško. V Zagrebu je bil dve leti ekonom in vo- ditelj Marijine kongregacije (1941–1943), nato pa je šest let opravljal isto službo v Ljubljani (1943–1949). Leta 1949 je bil obsojen na tri leta zapora, nato se je vrnil v Maribor. Postal je jezuitski superior in bil devetindvajset let dušni pastir ma- riborskega mesta na desnem bregu Drave. Tam je v soglasju s škofom Maksimiljanom Držečnikom ustanovil pet novih župnij: v Brezju, Radvanju, pri sv. Miklavžu, na Teznem in Pobrežju. Vse svoje moči in sposobnosti je posvetil pastoral- nemu delu. Skrbel je za izobrazbo in duhovno oblikovanje katehistinj, vodil je številne duhovne vaje, kot ljudski misi- jonar je prehodil skorajda vse župnije mariborske škofije ter se trudil v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora za ustanovitev župnijskih svetov. Zaradi obsežnega pastoralnega dela je dobil naziv »apostol Maribora«. Gl. Družina, 32, 1984, št. 32, str. 4. Dr. Lambert Ehrlich (NŠAL) P. Jakob Laura (Arhiv Provincialata Družbe Jezusove). 114 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 popolnoma odtujila nadzoru cerkvenih asistentov in s tem obeh škofov. To stališče je podkrepil s primerom iz Maribora: »Načelo tajnosti sestankov, sej, akcij, članov Zveze katoliških dijakov, je tako strogo izvedeno, da niti profesorji verouka nimajo vpogleda ne v članstvo ne v delo, ki se vrši v tej KA. Poudarja se, da je molk, tajnost skrivnost uspeha. [...] Ta tajnost gre tako daleč, da smemo to organizacijo imenovati tajno društvo v pravem po- menu besede. Saj niti cerkveni asistent p. Laura ni dobil vpogleda v tajno poslovanje med vojem mariborske ka- toliške akcije in med centralo. Semeniščniki v Mariboru so se čutili tako vezane po tej tajnosti, da niti svojemu lastnemu spiritualu niso hoteli povedati, kaj so slišali na mesečnem tečaju v Grobljah. Semeniščnik je lastnemu spiritualu razlagal, da ga veže secretum promissum [za- obljubljena molčečnost, op. a.].«77 Dr. Ehrlich je škofu Rožmanu poročal, da pri mladcih načelo tajnost zave- zuje prav vse, od centrale ZKD v Ljubljani do vsakega člana jate, tj. skupine šestih mladcev, ki jo vodi voj. V to zaprto komunikacijsko vertikalo ni imel vpogleda niti s strani škofa delegirani cerkveni asistent. V tej vlogi naj bi bil p. Laura deležen obtožbe, da je kršil zapoved tajnosti, ki je veljala v mladčevski organizaci- ji: »Istočasno se poudarja, da navzgor ni tajnosti, vendar pa v hierarhični lestvici od voja do centrale duhovnika ni, 77 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, Birokratizem mladčevskega poslovnika, str. 6. tako da so šla tajna poročila iz Maribora od dijakov ne- posredno na centralo, v katerih poročilih so dijaki zatožili svojega lastnega asistenta p. Lauro, da je baje on kršil taj- nost, ker je v navzočnosti enega ali drugega dijaka omenil ali imenoval voja ali drugega člana kot takega. Zdi se, da so tajna neposredna poročila, v katerih naj bi ne imel nikdo, niti duhovnik, vpogleda, važna poteza naše dija- ške KA.«78 V poročilo je dr. Ehrlich vključil odlomek iz dopisa, v katerem je ljubljanski odbor ZKD skupini mariborskih mladcev naročil, da »naj se trudijo, da se ne bo o njih vedelo, da so mladci.«79 2. Centralizem: Mariborsko vodstvo KA je bilo soočeno s centralizmom, ki ga je v delovanju orga- nizacije želelo uveljaviti vodstvo ZKD. V zvezi s tem je dr. Ehrlich poročal: »Ko je p. Laura hotel glede raz- lage tekstov sv. pisma, ki se predpisujejo od centrale za jatne sestanke, dijakom iti na roko, je dobil opomin, da se naj v to ne vmešava«. Navedel je tudi primer, ko pred kritiko in podukom vodstva NOKA ni bil varen niti škof Tomažič. Vodstvo KA iz Ljubljane je zah- tevalo popolno enotnost pri delu in gledanju na KA. 22. marca 1939 je NOKA pisal lavantinskemu škofu: »Organizacijske in delovne metode naše dijaške KA so se izbrale in utrdile po mnogem študiju in tudi po skušanju [...] da se more delo dijaške KA na tej podlagi nemoteno nadaljevati in razvijati je neobhodno potrebno, da ima- jo vsi člani vodstva v lavantinski in ljubljanski škofiji enako gledanje na celotno delo dijaške KA ter da so vsi enako prepričani o pravilnosti tega dela.« Dr. Ehrlich je zatrdil, da obravnavanega pisma NOKA cerkveni asistent za obe škofiji dr. Cukala ni podpisal. Ko mu je škof Tomažič dal pismo v vpogled, da izrazi svoje mnenje, naj bi ga označil kot »zadolženo neokusnost proti mariborskemu škofu.«80 K zgoraj navedenemu je dr. Ehrlich pripomnil: »Poslovnik in druga tajna ali manj tajna navodila centrale, ki predstavljajo bistvo organizacijske in delovne metode naše dijaške KA, niso potrjena v nobenih službenih izjavah svete stolice, niti nimajo uradnega odobrenja od pristojnega ordinariata, saj je g. profesor Tomec izjavil p. Lauri, ki je zahteval, da se poslovnik odobri od cerkvene oblasti, da je ta po- slovnik samo za pokušnjo, praktično pa se vendarle ur- gira kot predpis.«81 3. Vloga Ernesta Tomca: Glede nje je dr. Ehrli- ch zapisal: »Brez dvoma se sme reči, da je usoda dijaške KA v rokah prof. Tomca, ne pa cerkvenih asistentov. P. Laura mi je dejal, da je pri raznih skušnjah in tudi raz- govorih s prof. Tomcem ugotovil, da prof. Tomc absolutno obvlada dijaško KA. Prof. Tomec je v Zveznem vodstvu za dijake in tudi v Narodnem odboru, tako, da je dija- ški referat, čeprav bi bile pritožbe proti njemu, vedno v njegovih rokah. Cerkveni asistent dr. Cukala je označil to dvojno vlogo kot korupcijo.«82 P. Laura je dr. Ehrlic- 78 Prav tam, str. 7. 79 Prav tam, str. 8. 80 Prav tam, str. 9–10. 81 Prav tam, str. 11. 82 Prav tam, str. 13. Ernest Tomec (Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK). 115 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 hu razkril Tomčevo vlogo v mladčevski organizaciji: »Verjetno je, česar pa pozitivno ne vem, da programe za jatne sestanke izdeluje ali določa ali vsaj usmerja, prof. Tomc. Vsi mladci, pa tudi vsi duhovniki in učitelji, ki imajo z dijaštvom opravka, so mi hote ali nehote, potr- dili, da je prof. Tomc daleko višja avtoriteta za mladce in za njihovo gibanje, kot katerikoli duhovni asistent. Tomc sam je v debati izjavil p. Lauri: »Mislite, da bodo duhovniki rešili KA?« On sam, kakor je dejal, ve toliko, kolikor katerikoli teolog, ki je absolviral teološko fakulteto v Ljubljani.«83 4. Odnos NOKA – Tomažič: 3. marca 1940 sta prišla v Maribor zastopnika NOKA, dr. Odar in To- mec. Sledilo je neprijetno srečanje s škofom Tomaži- čem, ki je dr. Ehrlichu zaupal podrobnosti s sestanka: »Prevz[višeni] gosp[od] škof dr. Tomažič mi je osebno povedal, da si je prof. Tomc ni pustil zlahka kaj dopove- dati in da jima je moral mariborski škof reči: Maribor ni podružnica Ljubljane.«84 Na tečaju SKA v Kranju, ki je potekal od 15. do 19. avgusta 1940 in kamor sta bila kot predavatelja povabljena oba slovenska škofa, je bila osrednja tema edinost med slovenskimi katoličani. Škof Tomažič je imel zaključni referat in ker je prav v času obrav- navanega tečaja spor med mladci in stražarji dosegel vrh in največjo javno odmevnost, nam referat odkriva njegov pogled na ta spor in razodeva, v čem je videl rešitev zanj. Glede potrebe po edinosti je pozval ka- toliško inteligenco, »naj se ne cepi v struje in stranke, naj bo edina, a ne na škodo načel [...]. Ugotavljam v prvo, kar nihče ne more usporavati, da je edinost med katoličani nujna, brezpogojno nujno potrebna za uspeh versko-obnovitvenega dela, in v daljnem poteku za uspeh Katoliške akcije [...]. Dejstvo je; poskusi, ustvari- ti potrebno edinost, doslej niso uspeli, čeprav zastopniki posameznih struj poudarjajo, da so jim bistveni elementi katoliškega krščanstva, dogma, morala, Cerkve, pape- štvo, sveti in nedotakljivi. [...] Zdi se, da javna, mno- gokrat osebna polemika v časopisju [...] bo duhove vedno bolj razdvojevala in razburjala. Enako ne bo mogoče priti do edinstva, do enotnega dela, ako bo vsak vodi- telj ene ali druge skupine neizprosno vztrajal na svojem stališču in zahteval za edinstvo, naj se vsi drugi njemu vdajo in pridružijo. Za zedinjenje je potrebno [...] da je vsak pripravljen, popustiti v nebistvenih stvareh in se drugače mislečemu približati.«85 O težavnem iskanju skupnega stališča med ma- riborskim in ljubljanskim škofijskim vodstvom KA pričuje pisemska korespondenca iz oktobra 1940, v katero so bili vpleteni škofa Rožman in Tomažič, dr. Franc Cukala in Drago Oberžan. Dopisovanje je sprožil škof Rožman, ki je 17. oktobra 1940 ško- fu Tomažiču pismeno predstavil svoje načrte glede 83 Prav tam. 84 Prav tam, str. 14. 85 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, Predavanje Quid faciendum, predavanje v Kranju 18. 8. 1940. ravnanja v sporu med mladci in stražarji: »Treba bo narediti konec tej stvari. Jaz sem govoril sicer z obema taboroma. V obeh duševno zelo trpijo, pa je kakor zača- rano, da ni mogoče odpraviti trenj. [...] Mislim pa, da bi bilo [...] treba akademsko podzvezo ZKD [akademski klub Straža, op. a.] izvzeti iz jurisdikcije NOKA. Zato Vas prosim, da izjavite svojo soglasnost [...] in NOKA sporočim, da se začasno suspendira njegova oblast nad akademskim delom ZKD. Z božjo pomočjo bo morda šlo – saj se vsi zavedajo nevarnosti, v katerih živimo. Sem- kaj prihajajo od južnega soseda vesti [...] da stoji nevar- nost zasedbe naše zemlje kar že pred durmi!?«86 Škof Tomažič je iskal dodatna mnenja, na osnovi katerih bi se opredelil do Rožmanove pobude. Za nasvet se je obrnil na najpomembnejša sodelavca pri verski in pa- storalni prenovi lavantinske škofije, Oberžana in dr. Cukala. Prvi je v odgovoru škofa Tomažiča spomnil, da »nam Lavantincem, ko gre za razčiščenje ljubljanskih zadev, ni treba izjavljati svojega mnenja«.87 Dr. Cu- kala je škofu Tomažiču odgovoril na podoben način: »O namenih Ljubljanskega Ordinarija glede duhovnih asistentov pri akad[emskih] društvih, se ne izjavljam, ker je to zadeva krajevnega Ordinarija.«88 Razvidno je, da sta tako Oberžan kot dr. Cukala podprla predlog ljubljanskega škofa, toda s precejšno rezervo. Obe- ma je bilo skupno nezaupanje do NOKA in mnenje, da se predstavnikom lavantinske škofije ni potrebno opredeljevati do »ljubljanskih zadev«, saj sta bila sta prepričana, da sta slovenska škofa pri reševanju težav v svoji škofiji samostojna. Da je škof Tomažič s svo- jima svetovalcema delil mnenje o obravnavani temi, je razvidno iz pisma, s katerim je 26. oktobra 1940 odgovoril škofu Rožmanu. V njem je zavrnil njegov predlog, da bi zastavil avtoriteto lavantinskega škofa za reševanje spora med mladci in stražarji, ki je imel središče v Ljubljani: »Po vsestranskem preudarku de- lim z Vami dvom, bodo li razgovori vodili k iskrenemu sodelovanju. [...] V stvari bi si dovolil pripomniti le to le: obe strani se sklicujeta na Sveto Stolico. Ni mi znano je li ona dala kakšno avtoritarno izjavo. Dokler te ni, mislim, da je vsak krajevni Ordinarij kompetenten, da- jati katoliškim organizacijam svoje škofije obvezna na- vodila. [...] V kolikor ima Maribor besedo glede NOKA, Vas, Prevzvišeni, prosim, blagovoliti Vi, v smislu zgoraj navedenega, Vam bolj znani položaj presoditi ter po svoji odločbi ukreniti, kar se Vam za dosego cilja zdi potreb- no. [...] Ker so v ljubljanskih akademskih organizacijah zastopani tudi tukajšnji visokošolci, zato tembolj prosim Boga, naj bi Vaši ukrepi bili v korist katoliški stvari v obeh škofijah.«89 86 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, Pismo dr. G. Rožmana škofu Tomažiču, Ljubljana 17. 10. 1940. 87 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, KA 1940, Pi- smo Oberžana Tomažiču, 23. 10. 1940. 88 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, KA 1940, Franc Cukala: Pripombe k pismu Prevzvišenega ljubljanskega z dne 17. oktobra 1940. 89 NŠAM, Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, Pismo škofu 116 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 V primeru nesoglasij med mladci in stražarji je prišla do izraza Tomažičeva sposobnost »iskati v navzkrižnih mnenjih sporazum«.90 Vztrajno si je pri- zadeval za enotno organizacijsko delovanje katoliča- nov, ki so izničevali lastno učinkovitost s problema- tiziranjem medsebojnih razlik, vendar je bil pri tem pozoren, da ni prekoračil pooblastil, ki jih je imel kot voditelj krajevne Cerkve – med drugim zato, ker so mu njegovi sodelavci odsvetovali poseganje v cerkve- ne zadeve, ki so imele središče onstran Trojan. Če je po eni strani bil škof Tomažič priča nesoglasjem med vodstvoma obeh škofijskih KA, mu je po drugi strani bil v Mariboru prihranjen velik del sporov, ki so se v Ljubljani vnemali med mladci in stražarji. Predvojna štajerska prestolnica namreč ni gostila univerze in s tem tudi ne rivalstva med konkurenčnimi akadem- skimi klubi. Sklep Težišče razvoja slovenske KA, ki je laike uspo- sabljala za sodelovanje pri hierarhičnem apostolatu Cerkve, je bilo v ljubljanski škofiji, ob tem, da lavan- tinska škofija k njenem razvoju ni prispevala toliko z organizacijskimi spodbudami kot preko svojih pred- stavnikov. KA se je sicer v obeh slovenskih škofijah od vsega začetka razvijala enotno, vendar z določe- nimi lokalnimi poudarki, kar pa ni bilo v nasprotju z izvorno idejo KA. Lavantinska škofa Karlin in Tomažič sta si deli- la prepričanje, da v razmerah kraljeve diktature, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji vzpostavljena leta 1929, KA predstavlja edino možnost za organizirano de- lovanje vernikov. Škof Tomažič je v zavzetosti za or- ganiziranje KA svojega predhodnika prekosil, zato so ga že njegovi sodobniki, enako kot ljubljanskega škofa Rožmana, označili za škofa KA. V škofijski KA je škof Tomažič prepoznal poglavitno sredstvo za obnovitev in poglobitev verskega življenja v ško- fiji. V tej luči je pri škofijski KA želel doseči sledeče: katoliško načelnost; zvestobo Cerkvi, njeni veri, uče- nju in voditeljem; usmerjenost v duhovno življenje; osebno versko in značajsko formacijo ter izrecno ne- političnost, kar pa ni pomenilo opustitve zanimanja za skupno dobro. Ob njegovi podpori se je v lavan- tinski škofiji KA tvorno vključila v pastoralno delo in po svojih voditeljih cerkvene strukture usposabljala za učinkovitejši apostolat. Vendar je bilo iskanje pri- merne oblike KA za škofijo ob Dravi prekinjeno z začetkom nemške okupacije aprila 1941. Iz obdobja škofovanja Tomažiča in Rožmana so izpričani intenzivni stiki in vsestransko sodelovanje med lavantinsko in ljubljansko škofijo. Tesno sode- lovanje se je razvilo zlasti na področju mladinske pastorale in organiziranja KA. Enotnost med obema Rožmanu, 26. 10. 1940. 90 Kralj, Versko in cerkveno življenje, str. 190. škofoma se je na pomenljiv način manifestirala leta 1936 s preureditvijo obeh škofijskih KA v enotno organizacijo za lavantinsko in ljubljansko škofijo po imenu Slovenska katoliška akcija. Bistveno manj sta bili v delovanju, v primerjavi s škofoma Tomažičem in Rožmanom, usklajeni vod- stvi obeh škofijskih KA. Med vodstvom KA v lavan- tinski škofiji in Narodnim odborom KA iz Ljubljane, glavnim organom Slovenske katoliške akcije, v kate- rem je imela ljubljanska KA prevladujoč vpliv, je za- radi vprašanja avtoritete nad lastnimi organizacijami KA prišlo do precejšnjih razhajanj. To je bila posledi- ca prizadevanja Narodnega odbora KA za čim večjo centralizacijo odločanja v lastnih organizacijah KA. Škof Tomažič sicer ni bil vpleten v spore, ki so se v Ljubljani vnemali med katoliško radikalnimi mladci in stražarji. Vzrok temu je bila škofova sposobnost iskanja skupnih stališč, njegova zadržanost do pose- ganja v zadeve ljubljanske škofije ter dejstvo, da pred- vojni Maribor ni gostil univerze in s tem rivalstva med ideološko konkurenčnimi študentskimi klubi. Gledano v celoti, je KA v lavantinski škofiji, kljub konceptualni nedorečenosti in počasnejši organiza- cijski rasti v primerjavi s KA v ljubljanski škofiji, pri- spevala k prenovi cerkvene pastorale in orala ledino na področju laiškega apostolata ter na ta način pri- pravljala pot uveljavitvi nauka drugega vatikanskega koncila o dejavnem sodelovanju laikov pri apostol- skem poslanstvu Cerkve. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Arhiv družine Karlin, Stara Loka Fotografija lavantinskega škofa dr. Andreja Karli- na in pomožnega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča Arhiv Provincialata Družbe Jezusove Fotografija p. Jakoba Laure Arhiv župnije Sv. Rešnjega telesa v Mariboru Fotografija Draga Oberžana ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 2065, Zapuščina Frančka Sajeta, fasc. 4, Ela- borat o Slovenski Katoliški akciji. NŠAL – Nadškofijski arhiv v Ljubljani Fotografija dr. Lamberta Ehrlicha NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Pastoralne konference, fasc. 21, Pastoralna kon- ferenca 1929. Zapuščine škofov, Tomažič, fasc. 19, KA 1933– 34; Birokratizem mladčevskega poslovnika; Pre- davanje Quid faciendum, predavanje v Kranju 18. 117 2015 deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 8. 1940; Franc Cukala: Pripombe k pismu Pre- vzvišenega ljubljanskega z dne 17. oktobra 1940; Pismo dr. G. Rožmana škofu Tomažiču, Ljublja- na 17. 10. 1940; Tomažičevo pismo Oberžanu, 21. 10. 1940; Pismo Oberžana Tomažiču, 23. 10. 1940; KA 1940, Pismo škofu Rožmanu, 26. 10. 1940. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK Fotografija Ernesta Tomca Fotografija dr. Franca Cukala ČASOPISNI VIRI Družina, 1983, 1984. Duhovni vestnik, 1932. Ljubljanski škofijski list, 1923, 1929, 1936. Nedelja, 1935. Oglasnik lavantinske škofije, 1929, 1931–1939. Sporočila slovenskih škofij, 1983. LITERATURA Ambrožič, Franc: Desetletna rast slovenske Katoli- ške akcije. Bogoslovni vestnik, 17, 1937, št. 1, str. 50–62; 1937, št. 4, str. 277–281; 18, 1938, št. 1–2, str. 74–90; 20, 1940, št. 1–2, str. 133–148. ao: Dr. Franc Ksaver Cukala. Koledar Mohorjeve druž- be v Celju za leto 1965. Celje: Mohorjeva družba, 1965), str. 88–89. Dolinar, France M.: Odnos med Lavantinskim ško- fom Ivanom J. Tomažičem in ljubljanskim ško- fom Gregorijem Rožmanom. Tomažičev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 2008, str. 293–299. Dolinar, France M.: Ušeničnik in Katoliška akcija. Aleš Ušeničnik: čas in ideje 1868–1952: zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnici smrti (ur. Matija Ogrin in Janez Juhant). Celje; Ljubljana: Mohorjeva družba, 2004, str. 145–154. Grmič, Vekoslav: Zvesto pričevanje za evangelij in narod lavantinskega škofa dr. Ivana Tomažiča. Znamenje: revija za teološka, družbena in kulturna vprašanja, 26, 1996, št. 3–4, str. 1–17. Jeraj, Josip: Cerkvena zgodovina: oris z domorodnega vidika. Maribor: samozaložba, 1935. Juhant, Janez: Idejna vloga škofov Rožmana in To- mažiča v življenju našega naroda v obdobju med vojnama. Bogoslovni vestnik, 55, 1995, št. 4, str. 397–412. Kocmur, Sebastijan: Dobrih deset let Tomčevega dela. Profesor Ernest Tomec: zbornik člankov in pri- čevanj ob 50-letnici njegove smrti (ur. s. n.). Bue- nos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1991, str. 113–126. Kralj, Franc: Versko in cerkveno življenje v dobi do- zorevanja slovenskega naroda: zgodovinski oris. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Benedik). Celje: Mohorjeva družba, 1991, str. 173–194. Mesec, Janez: Teološki in duhovni temelji katoliške ak- cije: diplomsko delo. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1994. Montanar, Ilaria: Škof Tomažič in Katoliška akcija. Tomažičev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 2008, str. 167–182. Montanar, Ilaria: Življenjska pot škofa Tomažiča. Tomažičev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 2008, str. 11–25. Nežič, Julka: Pastoralno delo Mariborske škofije. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Be- nedik). Celje: Mohorjeva družba, 1991, str. 41–60. Ožinger, Anton: Ivan Jožef Tomažič, lavantinski škof v Mariboru (1933–1949). Znamenje: revija za teo- loška, družbena in kulturna vprašanja, 27, 1997, št. 1–2, str. 78–84. Pacek, Dejan: Katoliška akcija v ljubljanski, lavantin- ski in goriški (nad)škofiji: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta in Teološka fakulteta Uni- verze v Ljubljani, 2011. Petrič, Iztok: Slovenska katoliška akcija: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010. Pirc, Jožko: Cerkveni in duhovni tokovi: Slovenski katoličan v labirintu preroštva in okostenelosti, utopičnosti in svetništva. Slovenska trideseta leta: simpozij 1995 (ur. Peter Vodopivec in Joža Mah- nič). Ljubljana: Slovenska matica, 1997. Potočnik, Vinko: Škof Tomažič in cerkvena združe- nja. Tomažičev simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 2008, str. 183–197. Slovenski zgodovinski atlas (ur. Drago Bajt in Marko Vidic). Ljubljana: Nova revija, 2011. Škafar, Vinko: Oris pastoralnega dela škofa Toma- žiča. Škof Ivan Jožef Tomažič (1876–1949): ob 120-letnici rojstva (ur. Stanko Janežič). Maribor: Slomškova založba, 1996, str. 19–53. Škof dr. Ivan Jožef Tomažič, pokrovitelj Mohorjeve družbe za Jugoslavijo. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1936. Celje: Družba sv. Mohorja, 1936, str. 105. Štuhec, Ivan: Dileme o Katoliški akciji v času Karli- novega škofovanja. Karlinov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 1996, str. 227–238. 118 2015deJan paceK: KatolišKa aKciJa v lavantinsKi šKofiJi, 101–118 S U M M A R Y The Catholic Action in the Diocese of Lavant The discussion at hand focuses on the operations of the Catholic Action (CA), a church organisation of the lay apostolate, in the Diocese of Lavant be- tween 1929 and 1941. The development of the Slo- venian CA, which trained laypeople to take part in the Church’s hierarchical apostolate, was centred in the Diocese of Ljubljana, whereas the Diocese of Lavant contributed to its development not so much through organisational initiatives as through its rep- resentatives. We have demonstrated that the CA had, since the very beginning, developed uniformly in both Slovenian dioceses, albeit with certain local emphases, which were in no way incongruent with the original idea of the CA. The development of the CA in the Diocese of Lavant was temporally and substantially divided into the periods of Bishop Andrej Karlin (1923–1933) and Bishop Ivan Jožef Tomažič (1933–1949). Kar- lin and Tomažič shared the belief that under royal dictatorship, established in the Kingdom of Yugosla- via in 1929, the CA afforded the believers the only possibility of an organised action. Bishop Tomažič proved a more passionate promoter of the CA than his predecessor and was, just as the Bishop of Lju- bljana, Gregorij Rožman, labelled the Bishop of the Catholic Action already by his contemporaries. Bi - shop Tomažič recognised the diocesan CA as the principal instrument for the restoration and deep- ening of religious life in the diocese. In this light, he aimed to achieve the following in the diocesan CA: observance of Catholic principles; loyalty to the Church, its faith, teachings, and leaders; turning towards spiritual life; personal religious and charac- ter formation as well as explicit non-political stance, which did not, however, imply lesser interest in the common good. With his support, the CA became actively involved in the pastoral work of the Diocese of Lavant and trained, through its leaders, the church structures for a more effective apostolate. However, the search for an appropriate form of the CA for the diocese on the Drava River was cut short by the German occupation in April 1941. Our presentation focused on the relationship between Tomažič and Rožman, since the period of their service as bishops contains many records testifying to their intense con- tacts and overall cooperation between the dioceses of Lavant and Ljubljana. Close cooperation developed especially in the area of youth pastoral and organisa- tion of the CA. The unity between the two bishops was meaningfully manifested in 1936, with the reor- ganisation of both diocesan CAs into one single or- ganisation for the dioceses of Lavant and Ljubljana under the name Slovenian Catholic Action. The operations of the leaderships of both dio- cesan CAs were much less synchronised than those of the bishops Tomažič and Rožman. We have estab- lished that there were many dissensions between the leadership of the CA in the Diocese of Lavant and the National CA Committee in Ljubljana, the high- est body of the Slovenian Catholic Action, in which the Ljubljana-based CA had the predominant influ- ence, regarding the question of authority over CA organisations. The disputes arose as a consequence of the efforts made by the National CA Committee to achieve the greatest possible centralisation of deci- sion-making in CA organisations. Bishop Tomažič had no part in the confrontations which erupted in Ljubljana between the radical Catholic youth and armed police. The reason for that was in the bishop’s ability to seek common grounds, his restraint from meddling with the affairs of the Ljubljana Diocese, as well as the fact that the prewar Maribor was not a university city and hence could not host the rivalry between ideologically contesting student clubs. Considered as a whole, despite its conceptual in- consistency and sluggish organisational growth com- pared to the CA in the Diocese in Ljubljana, the CA in the Diocese of Lavant contributed to the restora- tion of the church pastoral, broke ground in the field of lay apostolate and thus paved the way towards the establishment of the teachings of the Second Vatican Council on the active participation of lay people in the life of the Church.