UmDAKMKLJM V C£U8___J NAGRADNA KRIŽANKA: ZASTONJ NA POČITNICE NCMLDOBA BREZPLAČNO: MALI OGLASI Cena 25 din Slovenija, sreda 19. junij 1991 št. 23 - leto XXV KRULIJO VLADA IN ŽELODCI MIMI KLINIČNI ZAPLET BEOGRAD ZAPOZNELA RESNICA __ _ _ |j^k jgm KONTROVERZNI DARIO ' VELENJE SPEEDV MELANSEK |TRUPLA ¥ | IfDAIfAUCIfl PLKItIVV vdm KOSTI VNP^lVlTE TvjLReE svojo BANKO NOVA DOBA SVETUJE BRALCEM Trgovsko podjetje d.o.o. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 SATELITSKI SISTEMI TRISTAR - SR 2500 Možnost obročnega odplačila! Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto Pomlad je tu! GOLOVEC ZA VAS - GOLOVEC ZA VAS - GOLOVEC ZA VAS ŠPORTNO ZABAVNI VIKEND GOLOVEC 91 ŠPORTNI PROGRAM: od 9. ure do pozno v noč - brezplačno kopanje v bazenu - brezplačno savnanje - prvi poletni turnir v MN za pokal »Golovca« - nočni turnir za posameznike v tenisu - turnir v košarki za pokal »Golovca« - turnir v odbojki za ženske | SOBOTA, f 22. 6. 1991 * • § * 1 VIDIMO SE NA GOLOVCU - VIDIMO SE NA GOLOVCU ZABAVNA NOČ NA »GOLOVCU« S PLESOM od 20. do 01. ure z Oliverjem Dragojevičem in ansamblom Faraoni Zabava na zunanjih prostorih Zavoda ŠRC Golovec. t l 1 j 1 Dobimo se na cesti HUDICARIJE 0211967500098 Ali si je sploh mogoče zamisliti še kaj bolj obremenjujočega, kot živeti z neprestano mislijo v glavi, da lahko vsak dan (z izjemo nedelje) postaneš lastnik novega (in to celo podarjenega) avtomobila? Težko, sploh če pomislim na dejstvo, da ti morebitno srečo (?) omogoči dvanajst dinarjev, kolikor jih je treba odšteti za Slovenske novice. Slovenci smo pred kakšnimi desetimi dnevi padli v pravo nacionalno evforijo - ali bolje rečeno histerijo. Od trenutka. ko se je v Slovenskih novicah pojavila prva naključno izžrebana matična številka enega izmed Slovencev in Slovenk, je prodaja tega več ali manj bulvarskega časopisa skokovito narasla. Novice se reklamirajo v vseh medijih - in prav nihče ne reče nič. Nobenih reakcij. In vendar se pojavljajo pomisleki, ki so nas prisilili, da jih napišemo in objavimo. Uradna politika je vselej imela in še vedno ima grdo navado, da se pentlja in vmešava v vse sfere družbenega življenja, posebej pogoltna pa je na področjih informiranja in komuniciranja. Stvar gre tako daleč, da je vladajoča politična miselnsot začela narekovati programske usmeritve, cenzura pa je kljub »demokratičnosti« slovenske družbe vse pogostejša. Uredniki so (še posebej v času zadnjih »demokratičnih« sprememb) padali (in še bodo padali) kot zrele hruške - seve, če so v prejšnjem režimu premočno trobili v rdeči rog. Ob startu »nove marketinške atrakcije« - podarjanju avtomobilov prek tiska pa se uradna politika ni zganila. Mirno gleda manipulacijo z matičnimi številkami občanov prek računalnika, v katerem so zajeti VSI podatki o VSEH državljanih sončne republike pod Alpami. Na novo nagradno igro. ki je vse prej kot igra. gleda izključno kot na spretno reklamno potezo. Da je podarjanje avtomobilov na ta način presneto grobo kršenje človekovih pravic, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Osebni, torej matični podatki državljanov in državljank so (oziroma bi morali biti) zaščiteni z ustavo. Vsako nedovoljeno poseganje med podatke je torej ilegalno in kaznivo. In vendar si je ena časopisna hiša (seveda, kdo drug kot Delo) dovolila velikopotezni manever in si priborila dostop do mašinerije, v kateri so spravljeni naši osebni podatki. Vprašanja se zastavljajo kar sama od sebe. Kdo od pooblaščenih je dovolil odgovornim Slovenskih novic priti do tega osrednjega računalniškega sistema? Ali je pri tem svojo vse pomembnejšo vlogo odigral tudi denar? Kdo je koga »podmazal« in s kakšnimi nameni? Ali takšna ' »nagradna igra« sploh vzpodbuja Slovence, da bi delali več in bolje? Vse skupaj diši na Twin Peaks. Slovenec, vsaj tisti povprečen, mora delati najmanj deset let, da bi si lahko privoščil povprečen avtomobil. In avtomobil v civilizirani, postindustrijski družbi, za kakršno se Slovenija ima, ni noben luksus več, temveč predvsem in zgolj potreba. Omenjena računalniška igrica je ravno zaradi eksistenčne stiske, v kateri je približno polovica Slovencev, vzpodbudila ljudi h kupovanju Novic. Kupiš Novice in z zagrizenim optimizmom preverjaš, ali si mogoče prav ti tisti zmanipuliranec (srečnež), ki je dobil nov Citroen. Naklada Novic raste, razočaranih, ogoljufanih in sfrustrira-nih Slovencev pa je vedno več. Prepričani smo. da je vsaj četrtina Slovencev takih, ki jim ni všeč in jih moti, da se lahko »pooblaščeni« poigravajo z njihovimi osebnimi podatki. Res je, da obstaja kup podobnih igric, tako pri nas kot na zahodu, kjer lahko postaneš lastnik jahte, vikenda in podobnih materialnih reči. A merila, kako vzpostaviti sistem take »nagradne igre«, se na Zahodu v primerjavi z nami precej razlikujejo. Torej je vsaka nadaljnja primerjava z drugimi srečelov-nimi obredi enostavno neizvedljiva. Če kupiš srečko (za 3 krat 3, na primer), se s tem dejanjem sam pri sebi obvežeš, da boš rezultate in žrebanja tudi spremljal - in pri tem pričakuješ delež tudi zase. Pri podarjanju avtomobilov prek Slovenskih novic pa temu ni tako. Fantje z enim samim pritiskom na gumb obvladujejo (in to presneto neposredno) celoten slovenski prostor s prebivalci vred. Mentaliteta, ki je k temu »podarjanju« napeljala, zagotovo ni dostojna Evrope. Se Balkana ne. Levo številka 1812898500115, desno številka 310390850096. v sredini še brez številke. DEVIZE Tožite svojo banko Stran 3 IZPADI Krulijo vlada in želodci Amerikanci v Vili Rožnik Stran 6 Sršenje gnezdo sindikalistov Klinični zaplet Bogati in primerno sami Stran 7 POLITIKA Zapoznela resnica Aduti iz žepa Kontroverzni Dario POMORI Trupla v Krakovski bosti KRIMINAL Portoroška tržnica ljubezni Ustreljen za 55 tisočakov Stran 16 NOVADOBA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. EKSKLUZIVNO Minister z Wolfom Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, si je pred časom svetovni podjetnik gospod Walter Wolf v družbi z republiškim ministrom Maksom Bastlom in celjskim premierjem Marjanom Tomažem Krajncem na dela prost dan do potankosti ogleda! Železarno Štore. Menda Wolf razmišlja o oživitvi tovarne traktorjev ali vsaj njenih prostorskih kapacitet. Nekaj tednov zatem je bil Wolf ponovno v Celju, tokrat v Emu, a v isti družbi. V sredo pa smo v celjskem hoteluu Mera naleteli le na Walterja Wolfa in Maksa Bastla. Ali to pomeni, da je gospod Krajnc izločen iz nadaljnih pogovorov s svetovnim poslovnežem, ali pa v poslu gospoda Bastla z Wolfom ni več potreben? Obstaja še tretja, manj verjetna možnost. Da sta bila Wolf in Bastl samo zato, ker je Wolf le prišel Bastla pobarati, kam je dal 25 torbic, ki mu jih je Wolf pred časom izročil za člane slovenske vlade. DEVIZNO VARČEVANJE Tožite svojo banko __________________ Slovenija očitno še dolgo časa ne bo pravna' država, saj bi morali v takem primeru že pred nami posredovati ustrezni javni organi, kijih vsi zaposleni plačujemo. Ker tega nismo dočakali, sklicujemo vse »prevarane devizne varčevalce«, da se povežemo, saj več nas bo, bolj bo veselo in gremo skupaj v tožbo bank, Svoje odločitve sporočite na Novo dobo — Celje, Aškerčeva 15 ali Radio Marš, Gosposvetska 87/b, 62000 Maribor, s pripisom »banke«. Navedite svoje podatke (ime, priimek, naslov) in banko, pri kateri ste devizni varčevalec. Radio Marš (Maribor) 95,9 MHz vas bo dnevno obveščal o stanju in poiskal odvetnika ter z njim organiziral tudi pogovor v študiju, medtem ko bo »Nova doba« opravila pisni del. Za pogum vam povemo, daje devizni varčevalec v Sarajevu na prvi stopnji dobil tožbo. Pokažimo bankam, da nismo krdelo, s katerim lahko po mili volji pometa, ampak ljudje s svojimi pravicami, ki nam zakonsko pripadajo. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Očitno, da je bil izigran poslovni namen, za katerega smo se odločili, ko smo sklenili pogodbo z banko, poleg tega, da si še pogodbenik (banka) lasti vlogo in ne le razpolaga z njo, ko predpisuje pravila igre po svoji želji. Banke vedo, da obstaja velika verjetnost, da bodo izgubile varčevalce, ko ne morejo več prodajati deviz. Zato bi bile na izgubi in strah pred izgubo likvidnosti skušajo nadomestiti na razne načine, prenesejo jo pa v škodo druge pogodbene stranke. Začnimo pri splošnem delu ZOR-a: 10. člen, ki govori o svobodi urejanja obligacijskih razmerjih, pravi, da »udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja,« (...), kar pomeni, da ni dovoljeno čezmerno prikrajšanje katere od pogodbenih strank, medtem ko 12. člen opisuje, da »morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja«, kar ponekod imenujejo tudi pravila zvestobe in zaupanja. Te norme poudarjajo, da je v obligacijskih razmerjih potrebno upoštevati interese obeh strank. Lahko nadaljujemo, da se pravice ne zlorabljajo in da se ne uporabljajo v škodo drugih brez povračila škode. 13. člen govori o prepovedi zlorabe pravic, oziroma: ni 1.) Prepovedano je izvrševanje pravic iz obligacijskih razmerij v nasprotju z namenom, zaradi katerega je pravica z zakonom ustanovljena ali priznana« in gre v istem trenutku za nedopustno ravnanje, saj s tem nekdo drugemu škoduje, v 15. členu, ki postavlja, da (1.) Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev«, lahko v komentarju preberemo, da bi kršitev tega načela pomenila, da se je ena ali celo obe stranki zavzemali Darko Tolar, direktor Kreditne banke Maribor Na intervju z novinarjem o deviznem poslovanju KBM ni pristal in je odvrnil, da tak zapis ne bi koristil niti banki niti nam. Devizno poslovanje bodo spremenili, ko bo 'to v njihovem interesu. Sedaj pa vso krivdo stresajo na NBJ, ki ne dela po svojih obljubah. Besede pogodba ni uporabil in sem dobil občutek, da se celotna komunikacija med NBJ in KBM vrši preko obljub, čeprav je to skoraj neverjetno, glede na pogodbe, ki jih potrebujemo varčevalci. Na to, da smo jih podpisali s KBM, ki jih krši, kar je v nasprotju z zakoni ZOR-a, je odvrnil, da bi pravni spor banka verjetno izgubila. za drugačen namen, kot sta ga hoteli. 17. člen pravi: »(1) Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovaijajo za njeno izpolnitev.« Načelo »pacta sunt servanda« pove, da so stranke dolžne izpolnjevati obveznosti, ki so jih sprejele. Z enostransko izjavo se nobena od strank ne more obveznosti rešiti. V primeru neizpolnitve je stranka odgovorna, na drugi strani pa po načelu pogodbene discipline nima pravice zavlačevati svojih obveznosti, ker bi s tem lajšala položaj. To vse nas pripelje do 65. člena, ki govori o prevari za kar v našem primeru s strani banke gre: »(1) Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stran- beremo: »(1) Če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.« Mislim, da je to dovolj jasno, da komentar ni potreben, samo poudaril bi, da je posledica oderuštva ničnost pogodbe! Če se iz Splošnega dela preselimo na del o pogodbah, ali še bolje na poglavje, ki govori o bančnih denarnih depozitih, vidimo, da nas ustavi že prvi člen, ki sicer nosi številko 1035: »(2) S to pogodbo prido- Albin Hojnik, direktor A-banke Maribor Albin Hojnik, ki ga nekateri bolje poznajo, ko je bil še zaposlen na UNZ, na intervju ni pristal. Odvrnil mi je, da mi nima česa povedati in naj na moja vprašanja odgovori Markovič, oziroma guverner NBJ. Da so varčevalci podpisali pogodbo z A-banko ne s komerkoli drugim, ni hotel niti slišati. ki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.« Gre za zapeljevanje v zmoto z zvijačo: naklepno ravnanje sopogodbenika ali tretje osebe, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato da bi sklenil pravni posel. Lahko gre za ravnanje z izjavami, ki so neresnične ali z drugačnim obnašanjem, ki zapelje drugo stranko v zmoto: tudi z zamolčanjem dejstev, ki jih stranka ne bi smela zamolčati. Ker gre za težko stopnjo krivde, je samo po sebi umevno, da mora biti povzročitelj zmote odškodninsko odgovoren. Škoda, ki zadene prevarano osebo, je zlasti negativni pogodbeni interes, obenem pa je mogoče izračunati tudi izgubo, ki jo stranka ima, ker ni prišlo do izpolnitve pogodbe. V 141. členu, ki govori o oderuški pogodbi, lahko pre- bi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, ki so določeni v pogodbi.« 1038. člen pa nadaljuje: (2) Če ni dovoljeno nasprotno, se šteje, da je račun denarnega depozita na vpogled in ima deponent računa pravico ob vsakem času razpolagati z delom salda ali s celim saldom,« kar pomeni, da, če se ničesar ne dogovori, lahko deponirane zneske dvigne takoj (depozit na vpogled), medtem ko v poglavju o hranilnih vlogah 1046. člen podobno kot L alineja 1038. člena še potrdi: »Hranilne vloge so lahko na vpogled ali vezane, z odpovednim rokom ali brez odpovednega roka« in očitno je, da lahko depozitar pri vlogi na vpogled celoten znesek dvigne takoj in od depozitnega razmerja vsak čas odstopi. VIR: OBLIGACIJSKA RAZMERJA - ZAKON S KOMENTARJEM, ČASOPISNI ZAVOD URADNI LIST SR Slovenije, 1978 Zdenko Šilc, direktor filiale Jugobanke v Mariboru Na kak način lahko varčevalci pri vas dvigujejo devize: dnevno, mesečno? »Mesečno lahko dvignejo v enkratenm znesku 1000 mark v gotovini ali protivrednost, vkolikor imamo gotovino tukaj; stalno pa imamo 3000 mark v VISA potovlanih čekih in odkar obstajamo se nam še ni zgodilo, da bi zmanjkali. Vsak občan s knjižico jih lahko enkrat mesečno brez čakanja dobi in so preverjeno prosto vnovčljivi čez mejo. Sicer je res to naša interna omejitev, vendar več ne zmoremo. Druga možnost je z VISA kartico, ki jo dobi vsak občan, ki ima pri nas devizni račun. S to kartico lahko dvignete 2000 šilingov dnevno na pogodbenih bankah v Avstriji, recimo v Lipnici na Reifeisen bank ali v Gradcu pri Centralspar-kasse. Občanu lahko damo tudi Eurocheque. Obstaja še možnost, da se lahko, z določenimi omejitvami, z našimi hranilnimi knjižicami na Reifeisen bank v centrali na Dunaju dvigne omejena količina deviz. Pri tem se pojavi problem, če lahko občan dvigne le 1000 mark mesečno. Se mu ostali del salda šteje kot vezana vloga ali vloga na vpogled, saj ni njegova, ampak vaša krivda, da mu celoten znesek ni dostopen? »Popravil bi vas, saj lahko dvigne 3000 mark v čekih. Ne vem, zakaj mi v Sloveniji ne znamo razmišljati o potovalnem čeku kot o sredstvu denarja. Nam marka, ki jo prinesemo v Maribor povzroča velike stroške, ker uporabljamo letala in druga prevozna sredstva. Z malenkostno provizijo in stroški zgubi na čekih pri 3000 markah v Reifeisen bank samo 186 šilingov, to je nekje 0,8%. Pri VISA čekih garantira naša lastna banka v New Yorku za dolarske, za marke pa VISA centrala v Nemčiji ali Avstriji, da lahko dobite po vsej Evropi domicilno valuto. Imate pa prav, da bi lahko občan od nas zahteval vezano vlogo, česar pa ni napravil še noben, čepav povemo, da lahko veže na 30 dni. Ironično naj pripomnim, da lahko takoj dvignejo celotno protivrednost v dinarjih.« Če bi prišlo do tega, da bi nekdo hotel dvigniti naenkrat vse devize s svojega računa in prekiniti pogodbo z vami, obstaja tudi ta možnost? »Tega ne zmoremo. Lahko mu ponudimo varianto, da bo v kratkem času prišel do denarja po zgornjem principu.« Kaj pa v primeru, ko nekdo hoče dvigniti marke, vi pa mu ponudite šilinge? Mu zaračunate stroške konverzije, kot počneta KBM in LB? »Če sam zahteva konverzijo, je strošek 1%, če pa je krivda naša, ne plača nič.« ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI Odgovor Kot odgovor na zapise v Novi dobi z dne 12/6-1991 prosim, da objavite sledeči tekst: Vsak bi naj bil svoje sreče kovač. Vendar je dejstvo, da eni kujejo srečo, drugi nesrečo, največkrat obojega po malo. Kaj kuje g. P. Kavalar - tega verjetno ne doume niti sam, drugi se pa o smislu njegovega kovanja več niti ne sprašujemo. Kot bivši predsednik podružnice SSK v Celju, tako ni uspel pokazati drugega kot dolgovezenje in prepirljivost, oboje zasoljeno z realsocialistično intonacijo. Sicer pa - kaj je sploh profesija g. Kavalarja oz. - na kaj se je prekvalificiral? Je to kaj več kot blatenje tistih, ki delamo (vsaj upamo) in smo pri tem morda - vsaj včasih — tudi uspešni? Ali so to — poleg blatenja - tudi grožnje: - tebe bom zasledoval do smrti ali pa tebe je potrebno stran spravit?! Osebno se groženj ne bojim, tisti, ki so pa z njimi »gor zrastli,« pa ponavadi z njimi poniknejo. Saj - »aktualni« so in če že sami niso sposobni konstruktivnega delovanja, ki bi jim omogočilo ugled v javnosti, potem se pač okoristijo z ugledom drugega. In - kot se umaže urejena dnevna soba, ko stopi vanjo umazan razgrajač, tako v podobnih primerih nekaj umazanije pade tudi - recimo na g. Drevenška, g. pisec pa je trenutno morda malo čistejši. Ob tem pa še vedno lahko reče: kdo pa je brez umazanije? Reči nekomu, da je umazan pa ni samo nekulturno je lahko tudi kaznivo? Pismo anonimneža iz Laškega pa bom priložil kot dokument, ko se bom v prihodnosti prijavil na razpis Policije v Celju. Morda jih bom prepričal kot preizkušeni profi. Kolegom iz Demosa v Celju pa naj bo to dokaz, da brez profesionalnih prijemov pač ne gre! O Lažišah pa sledeče: maja 1975 sem kot vodja podružnične šole (v 6-mesecih) končal z obnovo šole ter napeljavo vaškega vodovoda. Bil sem na čelu vseh aktivnosti (iniciator in vodja) - tudi v batarjih in z lopato v roki — vodo smo napeljali tudi v fa-rovž (kar ni šlo brez ustreznih komentarjev takratne politične smetane, kajne Cveto in Ivan?). Jasno, da sem se ob tem komu (hote ali nehote) tudi zameril. In tako je tudi danes: V prepričanju, da delam dobro, se vedno najde kdo, ki mu moje poteze niso všeč, niti ni nujno, da bi mu bile, in kar je celo razumljivo. Za nekatere nikdar nismo, niti ne moremo biti dopadljivi in če so to komunisti, potem v primeru Drevenška niti Drevenšek ni presenečen. Pa tudi če so še takšni prenovitelji — v kolikor ne postanejo spreobrnitelji. Lep pozdrav! SILVESTER DREVENŠEK Celje itd. Ali pa bi bilo možno najeti prostore kakšne KS za tisti čas, ko traja neka prireditev. Moramo poudariti, da je ta ideja še v začetku poteka in računamo predvsem na odziv posamezni-’ kov, ki bi bili zainteresirani za uveljavitev projekta. Menimo, da bi se v prihodnosti bilo možno že sklicevati na nov Zakon o vzgoji in izobraževanju, ki bi morebiti dopuščal ustanavljanje zasebnih varstvenih oddelkov. Zaenkrat je projekt mišljen izključno za kratek čas delovanja, torej le ob raznih prireditvah, kasneje pa bi se morda razvil v neko trajnejšo ponudbo. In na koncu še vsebinska plat projekta. Gre za čisto enostaven pristop k otrokom. To bi naj bila le čisto plesna zabava za malčke. Nobenih tehničnih komplikacij. Predvsem je pomembno poudariti, da bi lahko v ta »VRTILJAK« starostno uvrstili otroke od 3. leta naprej. V začetku bi bila potrebna zvrhana mera improvizacije, seveda ne na škodo otrok. Menimo, da je zadeva vredna uresničitve zato pričakujemo še dodatne vzpodbude oz. predloge. MLIN pri SDZ (CELJE), Jolanda GOSAK, Natalija AŠKERC, Bojan EKSELENSKI Gregor URANIČ Pobuda za projekt »Plesni vrtiljak« Člani celjske MLADE INICIATIVE pri SDZ so obravnavali pobudo za ta projekt in ugotovili, da bi bilo potrebno zadevo predstaviti širši javnosti. Za kaj gre? Gre za idejo o varstvu otrok izven delovnega tedna oz. ob vikendih ali pa kakšnih masovnih zabavnih prireditvah, ki pa so v tem letnem času že pred vrati. Topli in dolgi junijski dnevi so vsekakor primerni za otroke tudi po šesti uri popoldne. Zadeva je čisto preprosta, namreč omogočiti staršem brezskrbno zabavo, medtem, ko bi svoje nedebudne-že prepustili varstvu v »PLESNEM VRTILJAKU«. Predvideva se, da bi bilo najbolj smotrno, če bi se ta »VRTILJAK« odvijal ob kakšnem gostišču, plesišču Izjava za javnost Občinski odbor Liberalno-de-mokratske stranke Šentjur je na svoji seji dne 5. 6. 1991 sprejel odločitev, da ne bo pristopil k so-organizaciji shoda, ki ga šentjurske oblastne politične stranke prirejajo za petek, 14. 6. 1991. Organizacija shoda je dokaz, da se politiki na oblasti menjajo, ne menja pa se oblastno mišljenje. Tako kot bivši režimi, ki so skušali z masovnimi shodi dokazovati pripadnost ljudstva svoji politiki, tudi sedanja oblast uporablja iste prijeme, ki so jih preizkusili že Stalin, Hitler in drugi diktatorji komunizma in fašizma. Naša organizacija je že v preteklosti ukinila brezplodno tekanje s štafetno palico in masovno telovadbo na stadionih, ker smo bili in smo tudi danes prepričani, da se odločitve ne sprejemajo na ulici ter, da ljudstvo ne smemo zlorabljati, da bi njihovo željo po združevanju na masovnih prireditvah izkoriščali kot kritje za poteze in odločitve oblasti. Oblastne odločitve naj se sprejemajo v parlamentarnih skupščinah, tiste s posebno težo pa naj se preverjajo na vsesplošnih referendumih. . Slovenke in Slovenci, kakor tudi občanke in občani naše občine smo se množično že opredelili za suvereno in neodvisno slovensko državo. Tega nima nihče pravice preverjati, kaj šele spreminjati. Liberalni demokrati se dobro zavedamo resnosti položaja v katerem smo, zato smo tudi prepričani, da množična zborovanja ne morejo rešiti problemov, ampak samo odvračajo pozornost od njih. Za nas je 26. junij de iure dan samostojnosti in suverenosti slovenske države. De faeto pa bo za to potrebno še marsikaj postoriti. Zal vseh napak tudi občinske oblastne politike ne bo mogoče odpraviti. Oblast skozi zadnja vrata uvaja najbolj brutalni kapitalizem, kjer delavci in kmetje nimajo minimalnih osnov za preživetje, medtem ko sodobni pogoji za podjetništvo še zdaleč niso vzpostavljeni. Država neusmiljeno pritiska z davki, samo da bi sama preživela. Organizacija shoda v Šentjurju je v taki situaciji skrivanje svoje neposobnosti za ljudi, ki bodo na takšen shod prišli nič hudega sluteč, na njih pa bo prevaljena odgovornost za vse spodrsljaje. Še danes občinska oblastna politika niti z enim konkretnim dejanjem ni ovrgla trditev, ki smo jih pred časom izpostavili kot probleme v naši občini. Ves čas se debatira o visoki politiki, konkretnih dejanj, razen izjem preds. IS Šentjur pa ni v prid gospodarstvu in občanov. Samo konkretno delo je pogoj zato, da bomo postali tudi dejansko samostojni. Zato ne vidimo razloga, da bi po črednemu nagonu strank na republiškem nivoju tudi mi govorili prazne besede na tem shodu. Rajši delajmo, 26. 6. 1991 pa vas liberalni demokrati vabimo na proslavljanje suverene in samostojne slovenske države. Liberalno-demokra tska stranka, Šentjur Izjava za javnost SDP Šentjur Šentjurski prenovitelji nikoli nismo dvomili v iskrenost plebiscitarne odločitve za samostojnost in suverenost slovenske države. Za nas je 26. junij pravno neizpodbitno dejstvo. Zato so oblastni in državni organi v Republiki Sloveniji dolžni storiti vse, kar je potrebno, za realizacijo vseljudske odločitve. Kolikor je v moči naše opozicijske stranke, smo in bomo storili vse, da bi to dejstvo ne bilo niti v hipu vprašljivo. Menimo, da bi s pametno politiko, brez ustvarjanja nepotrebnih napetosti, incidentskih situacij, ki vodijo v brezglavo evforijo, torej trezno, razumno, dostojanstveno in odločno lahko v kratkem ustvarili plebiscitarni cilj, kot podlago hitrejšemu in od lastnih sposobnosti odvisno eksistenco prebivalcev republike Slovenije. Zato se naša občinska organizacija ni odločila, da pristopi k soorganizaciji shoda v petek, 14. junija na Titovem trgu v Šentjurju, ker se s shodom želi preverjati to kar je bilo množično podprto z ljudskim referendumom kot najvišjim in pravnim aktom. Za nas tudi ni vprašanje kdo je na Slovenskem gospodar, saj smo svojo oblast izvolili na prvih vseljudskih volitvah po vojni. V naši stranki lahko le še proslavljamo začetek nove zares suverene slovenske države. Menimo, da kakršni koli shodi brez pravega povoda pred tem nimajo za namen drugega kot na eni strani prikriti bojazen, strah in odgovornost politike, na drugi strani pa ljudstvo odvračati od njegovih problemov. Skrb za ohranitev delovnega mesta, nizke plače, vsesplošna nezaposlenost, nobenih premikov v kmetijstvu, so stvari, ki danes tarejo naše ljudi. S politično in državno suverenostjo pa bi morali ljudem omogočiti predvsem od lastnega dela odvisno eksistenco in prihodnost sebi in svojim otrokom. Organiziranje shoda na dan, ko naj bi se pred republiško skupščino zbirali naši obupani delavci, pa se nam zdi prava iro- n'j^- Zivimo v času, ki je na robu socialne katastrofe. Problemi so strašno pereči tudi v naši občini. Zato pozivamo vse stranke, in občane, da združimo moči in znanje zato, da poleg pravne suverenosti rešimo probleme, ki bodo tudi gospodarski voz čim-prej potegnili iz blata. S političnimi shodi tega gotovo ne bo mogoče. Istočasno poudarjamo, da z našim stališčem ne sugeriramo nikomur, še najmanj pa svojim članom, da se shoda in veselice ne bi udeležili. Nasprotno, tudi sami bomo po naših močeh tam prisotni. Želimo opozoriti le na to, da se problemi in dileme o tako pomembnih vprašanjih za prebivalce Slovenije ne morejo reševati na ulici, še posebej ne, če je o tem ljudstvo na najbolj demokratičen način že odločilo. SDP Šentjur Kmečka stranka Slovenije Takoj po osvoboditvi naše Jugoslavije se je kmetija začela malo bolje razvijati kakor prej, ko je bila vojna. Začeli so sejati in sa- diti poljske pridelke in prodajati, da so lahko meščani in vaščani kupovali za preživetje, pomagala nam je tudi Rusija s pšenico in z drugimi pridelki. Nato se je ustanovila kmetijska zadruga, da so lahko prišli v boljši razvoj v kmetijstvu, še danes še ni vsa kmetija razvita tako kakor mora biti sedaj v kmetijstvu, nekateri kmetje, ki imajo zelo dobro razvito kmetijo in dosti denarja, da si z njim lahko brišejo zadnjico pa hodijo v službe, take bi jaz vrgel iz DO, da naj doma kmetuje ne pa v tovarni, kjer je bil zaposlen in naj vzamejo siromaka, ki nima kaj obleči, saj kadrovske službe pa kmetje spregledajo, samo da ima poklic, ki ga zna opravljati na delovnem mestu. Sedaj smo prišli v zelo težko kmetijsko krizo za preživetje naroda, veliko izvažamo v druge države, mi pa stradamo in nam poženejo težko inflacijo, ki se sproti draži in to življenjska hrana, ki jo človek prebavlja v ustih za preživetje človeštva na zemlji, kmetom je vseeno, ki imajo vsega dovolj. Govedo, mleko in polja. ki predela in oda, da dobi denar za preživetje, mi pa moramo kupovati po trgovinah, ki so postavljene take cene in se za narod ne znajo brigati. Primanjkuje nam že veliko hrane, ki jo pridobi kmet na zemlji, to pa zato, ker po poljih zidajo stavbe in uničujejo hrano za preživetje naroda na zemlji in gradijo ceste za povezavo v svetu, sedaj hočejo v Kranju graditi bloke in to v Čir-čah, kjer imajo kmetje njive, pa to se dogaja po celi Sloveniji in zato nam primanjkuje dosti hrane, zato naj to uredi slovenska skupščina Slovenije. In mi imamo eno majhno njivico, ki imamo usajeno zelenjavo in malo krompirja, da se lahko preživljamo in hočejo vzeti in graditi stolpnice in to v Čirčah, kjer živimo. Kmečka stranka Slovenije je izbrala gospoda Ivana Omana za predsednika Kmečke stranke Slovenije, ki je sedaj dosti močna, da prepreči, da ne bojo gradili bloke na poljih, naj se borijo za zemljo, ki ne bomo shirali od hrane, ki jo predelujejo, sedaj imamo nezdravo umetno hrano in zato bomo počasi pomrli za umetno hrano, ki jo predelujejo za naš obstoječi razvoj človeka. Saj to lahko uredijo, da ne bojo gradili, zakaj pa so potlej ustanovili Kmečko stranko za propad njiv ali pa, da tisti dobro živijo, ki imajo vse doma pa še kjerkoli samo, da se ne ve, ali pa ste jo zato ustanovili, da zmagate pri razvoju rodovitne zemlje in kmetijske stroje, da kmetija napreduje z ostalimi partnerji v kmetijstvu tako kakor v drugih državah sveta. Kot jaz vem, da imate doma na poslopju kot soden dan, nimate urejeno poslopje tako kakor mora biti urejena kmetija za tistega, ki je kmet in puščate traktorje na njivah in stroje, in kako so mogli vas izbrati za predsednika Kmečke stranke Slovenije, ki imate nepospravljeno poslopje pa to vsaki, ki gre mimo, vidi kako imate urejeno in jaz sem šel mimo in sem videl, če ne bi videl kako imate urejeno, ne bi ta zadnji odstavek napisal, najprej doma poskrbite za poslopje in ga uredite tako kakor mora biti za kmeta, potlej pa lahko rihtate po svojem. da gre kmetijstvo v razvoj kmetjem. ZELO VAS PROSIM IN CENIM VAS GOSPOD OMAN, DA SE TO URESNIČI RESNO, KER BO TO ZA VSAKEGA DOBRO PRIŠLO ZA PREŽIVETJE ZA ZEMUO, KI JO IMA KMET ZDAJ!!!!! Poglejte France Prešeren je velik pesnik, ki je pisal lepe slovenske pesmi in ga še sedaj cenimo kakor, da bi bil še med nami, znana je pesem Zdravljica. In je zelo vredna - Lipa za skoraj štiri nemške marke, in bi bilo super, če bi uvedli LIPO, ker je tako vredna. Sedaj so nastale po vsej slovenskih tovarnah krize, pošiljajo delavce iz tovarn, ker ni dela za vse. Nato jim naj zagarantirajo mesečni dohodek. Po vseh slovenskih tovarnah naj se združijo in se pogovorijo, da naj pokličejo nemške strokovnjake in da bi po- večal razvoj v slovenskih tovarnah, da bi lahko izvažal blago na tuja razvita tržišča in bi razvili razvoj dva tisoč stoletja, nato bi delavce prevzeli nazaj v svoje delovne organizacije. TOMAŽ FAJFAR, Kranj Drevenšek Go Home Pa se je spet začelo. SPREOBRNJENJE ali KONVERZACIJA v naši deželici je torej spet na pohodu. Slovenci smo znani kot narod konvertitstva, našo zgodovino so zaznamovali raznorazni konvertiti od Črtomira naprej. ki je postal celo nacionalna legende. To je nekaj uvodnih misli na rob oz. moje razmišljanje ob razplamtevanju primera DREVENŠEK, ki ste ga udeja-nili v prejšnji številki Nove Dobe. Ljudi, tipa Drevenšek, je v današnjem času kar nekaj. ■ tako v celjski kot tudi v širši politični areni. Treba je predvsem poudariti, da je to dogajanje produkt razmer, ki so nastale po lanskih volitvah. Slov. politične stranke, predvsem stranke DEMOS-a. so postale zatočišče mnogim ljudem. ki v prejšnjem sistemu niso mogli uspeti predvsem iz osebnih razlogov, krivdo zato pa so naprtili tudi temu. da je bil naš sistem monoliten. Vendar pa je najbolj presenetljivo to. da so ti posamezniki kar nekaj časa participi-rali določene ugodnosti na račun svojega delnega angažiranja, potem so izstopili, ko so uvideli konec sistema in se čez noč prelevili v apolegete novega. To lahko občutimo predvsem mlajša generacija, ki smo pristopili v novona-stajoče stranke. Te stvari se nam že odkrito rečeno, gabijo. Vendar pa menim, da bo čas le prinesel svoje in ko se bo strankarstvo utrdilo, bodo tudi posamezne stranke že izgradile svojo določe- no politično identiteto, nastala bo tradicija strank kot je to na Zahodu, kjer se take stvari pač ne dogajajo več. Zatorej bo potrebno ljudi tipa Drevenšek brezkompromisno napotiti, da »spakirajo« svoje politične ambicije oz. jim na karse-da človeški način onemogočiti delovanje v skupščinah, občinskih vladah. Prišel je že čas, da sposobni vodijo zadeve, če niso sposobni naj prepustijo vodenje sposobnejšim, pa naj velja to za stranke ali za vlade. Torej, gospodje Drevenški, napočil je čas. odidite PROSIM! GREGOR VRANI, MLIN PRI SZD, Celje ZAKON IN NERED V pisarni se je zglasila stranka Ostruh Marija, Leskovec 9/a, p. Škofja vas. Dne 10. 4. 91 ste na strani 13 Vašega časopisa objavili članek. V tem članku omenjate M. O. kot osebo, ki naj bi ustrelila deset ruskih kozakov, ki so bili izpuščeni iz taborišča Bežigrad. M. O. živi v Trnovljah. Stranko so začeli nadlegovati v zvezi s tem člankom. Stranka zatrjuje, da s to zadevo ni v nobenem smislu povezana. Zato Vas prosim, da mi posredujete v pisarno ime, priimek in naslov avtorja in podatke o osebi, na katero je mislil avtor. Zadeva se da enostavno urediti, če mi posredujete v pisarno polno ime in priimek M. O. Če z Vaše strani v roku 15 dni ne prejmem nobenega odgovora, bom vložil ustrezno tožbo pri pristojnem sodišču. S spoštovanjem! DUŠAN PETROVIČ, odvetnik, Celje ★★★★★★★★★★★★★★★★★ Kdo pripravlja kongres? Na prošnjo večih bralcev objavljamo imena in naslove članov iniciativnega odbora, ki pripravljajo 1. svetovni slovenski kongres v Ljubljani in Celju od 27. do 30. junija 1991: Bojan Brezigar, predsednik; 1-34011 Nabrežina 150, Trst, Italija Viktor Blažič, Streliška 3, Ljubljana, Slovenija Dr. Andrej Capuder, Koroška c. 16, Ljubljana, Slovenija Dr. France Bučar, Kersnikova 11, Ljubljana, Slovenija Dr. France Habjan, 223 Snowdon Ave., Toronto, Ontario, M4N 2B4, Canada Franc Miklavčič, Mariborska 26, Ljubljana, Slovenija Zdenko Koštomaj (Engelbert Kostomel), Stelnstr. 67, D-8 Miinchen 80 Boris Pahor, Šalita Contovello 23, 1-34136, Trst Dr. ing. Dušan Nendl, Triebstr. 4, D - 8000 Miinchen 50, West Germany Vlado Habjan, Zvonarska 7, Ljubljana, Slovenija Dr. Mate Roesmann, 22051 Hadden Rd., Euclid, Ohio 44117, U. S. A. Vinko Olšak, tajnik, Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec Ravel Kodrič, Kontovel, 259, 1-34017 Prosek, Italija Dr. Evgen Bavčar, Av. General Lecterc 34, F-75014, Pariš, France Dr. Joseph M. Bernik, 227 E. Delaware, Chicago, IL 60611 USA Dolinar Lojze, Preisneggerstrase 2, A-9029 Celovec Vivod Tine, prof., Padre Castaner 366, 1708 Moron, Buenos Aires, Argentina Dr. Vlado Kresnik, Baselmattweg 147, CH - 4123 Allschwil, Schweiz Janez Trobec, 1. rue Tholome, B-5053, Aische en Refail, Belgique Dr. Susel Rudolph, 1734 Shertvood, BLVD Euclid, Ohio 441127, USA Dr. Zlatko Verbič, 62 Springbrook Gardens, Etobioke Ontario, M8Z, 3C1 Canada Dr. Spomenka Hribar, Tomišelj 31a, 61292 Ig pri Ljubljani Dr. Jurij Piškur, Carlsberg Laboratorium, Gamle Carlsberg Vej 10, DK-2500 Copenhagen Valby • Jurij Terseglav, Erzgiesserstr, 24, 8000 Miinchen 2 Dr. Rudolf Čuješ, 26, Xavier Dr., Antigonish Ns, B2G 1G9, Canada Prof. Dr. G. Edward Gobetz, Sociology-Antropology, KENT-State University, Kent, Ohio 44240 USA ★★★★★★★★★★★★★★★★★ ' - -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ŽELITE IMETI SODOBEN POSLOVNI ALI RAZSTAVNI PROSTOR ALI GOSTINSKI LOKAL S PRIDIHOM PRETEKLOSTI? PONUJAMO VAM PRILOŽNOST, DA Sl GA UREDITE V PROSTORIH »HIŠE KREUH« V GUBČEVI ULICI 6 V CELJU (NASPROTI BUGOVNICE T), KJER SO PLASTI ZEMLJE SKRIVALE SLEDOVE STANOVANJSKE GRADNJE, BISER IZKOPAVANJ PA JE ZGODNJEKRŠČANSKA KRSTILNICA Z OSEMKOTNIM KRSTILNIM BAZENOM. SLEDNJI BO REKONSTRUIRAN IN PREDSTAVLJEN V OKVIRU VAŠEGA PROSTORA, KATERI BO NA VZHODNI STRANI ZAMEJEN Z NEKDANJIM MESTNIM OBZIDJEM. NAJUGODNEJŠO REŠrrE™ ^ ŽEUAM B0M° SKRBN0 PRISLUHNILI IN SKUŠALI NAJTI NE PONUDI SE VAM VSAK DAN PRILOŽNOST, KOT JE TA ZATO Z ODLOČITVIJO NE ODLAŠAJTE PREDOLGO, SICER VAS LAHKO KDO PREHITI. GRADBENO PODJETJE CELJE, p.o. Ulica XIV. divizije 10, 63000 Celje Tel.: (063) 26-634 Telex: GRACEL 36626 Telefax: (063) 25-711 NOVA OT DOBA STRAN 6 PROMOCIJA V CANKARJEVEM DOMU Zlatnik ni tolar »Prepričani smo, da bodo spominski zlati in srebrni medaljoni v ponos Sloveniji in naš dostojen prispevek k 1. Svetovnemu slovenskemu kongresu«, je na promociji slovenskega zlatnika minulo soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani, dejal direktor celjske Zlatarne Stane Seničar. Ob tej priložnosti je celjska Zlatarna v posebni izjavi zanikala kakršnokoli povezavo z nastajanjem, proizvodnjo in prodajo slovenskega tolarja, s katerim so v javnosti nekateri povezovali slovenski zlatnik. Stane Seničar je pojasnil, da so se projekta Novi kovanci v celjski Zlatarni lotili zato, ker se njihovo podjetje zaveda pomena in ideje svetovnega slovenstva in to jih je vodilo, da so svoje sodelovanje ponudili slovenski konferenci SSK. SKORJO KRUHA NA ZASTAVO Krulijo vlada in želodci Če delavci na protestnem shodu predlagajo poslancem v republiški skupščini, ki se kregajo, kakšno zastavo bo imela osamosvojena država Slovenija, naj na njej upodobijo skorjo kruha, da ga bodo ljudje videli vsaj ob državnih praznikih, je to na meji groteske. Alije mogoče, da smo te besede res slišali na petkovem protestnem shodu nekaj tisoč kovinarjev, tekstilcev, usnjarjev in gradbincev na ljubljanskem Trgu revolucije Sredi sončne Ljubljane z bleščečimi izložbami in elegantnimi poslovnimi ljudmi, so kot iz nekega drugega sveta odmevale zahteve razjarjenih slovenskih delavcev, ki grozijo z generalnim štrajkom. Ali bodo vsa izrečena dejstva in zapisane zahteve končno primorale koga v slovenski vladi, da se bo v osamosvojitveni evforiji zazrl tudi navzdol, v eksistenčno bedo slovenskih proletarcev? Število brezposelnih gre v sto tisoč, koliko delavcev v slovenskih podjetjih prejema zajamčene plače praktično ne ve nihče. Prav tako ni jasno, koliko ljudi še dela, pa ne vedo več, ali bodo za svoje delo prejeli plačilo in kdaj. Tudi ostale plače postajajo podobne kosov- skim, le stroški so »slovenski«. Očitno pa to ni dovolj velik razlog, da bi se sestala slovenska vlada in pretresla bedo in obup, v katere tonejo prebivalci Slovenije. Nasprotno: vlada se prepira o simbolih nove države, o ustavi, ki je kljub samostojnosti ne bomo imeli, načrtuje kičaste in topoumne scenarije ob dnevu slovenske osamosvojitve v stilu: naj bodo igre, če že ni kruha, in sklicuje izredne seje, na katerih skuša pomiriti med seboj sprte ministre. Ali je mogoče, da se nihče v več kot 20-članski slovenski vladi ne zaveda, da slovenski delavci mislijo resno in da imajo tudi ostali prebivalci Slovenije počasi vsega dovolj. Dovolj imajo tisti, ki nimajo več kaj jesti, tisti, ki bodo verjetno že jutri ostali brez kruha in tudi tisti, ki še delajo, pa za svoje delo dobivajo plačo, ki ne zagotavlja človeku dostojnega življenja. Sem sodi tudi množica državnih uradnikov, ki jih vlada drži v šahu z mizernimi plačami in z grožnjami, da tako nimajo kam iti - razen na cesto. Ali pa se v vladi čutijo tako močne, da se ne bojijo razjarjenih ljudi, ki zaenkrat tako ali tako le zborujejo in govorijo? S čim jih bodo ukrotili, ko bo šlo zares? S policaji, ki zaradih slabih plač tudi napovedujejo štrajk »do konca«? Z lastno vojsko, ki je letos Slovenijo stala toliko kot 150 tisoč delovnih mest. Ali bo lastna armada zmogla obračunati tako z zunanjim sovražnikom v podobi JLA kot tudi z »notranjim sovražnikom« v podobi štrajkajo-čih delavcev? V petek smo slišali očitek, da se je slovenska vlada očitno odločila, da bo svoje državljane prikrajšala za kruh, zdravje in znanje - imela pa bo - kot prava država - lastno vojsko. Ali se slovenski predstavniki, ki tekajo po svetu in razlagajo naše osamosvojitvene namene, s tem hvalijo pred tujimi sogovorniki. Ali povedo, v kakšni revščini živijo njihovi delavci. Mar naši potujoči politiki mislijo, da v tujini ne vedo za slovensko bedo in poslušajo le njihove razlage osamosvojitvenih namenov? In kaj bo po 26. juniju? Slišati je bilo grožnje, da se bo začelo odštevanje slovenski oblasti. Grozeča lakota, obup, strah, apatija in jeza so tolikšni, da je treba te grožnje vzeti resno. Toda, kaj vse se bo še zgodilo v teh dneh? Koliko škode bo še storjene slovenskemu gospodarstvu, koliko kolektivov bo še propadlo in koliko ljudi se bo znašlo na cesti? Ali pa se bo zgodil še kakšen incident z JLA, pa bomo vsi skupaj za nekaj časa pozabili poslušati, kako nam kruli po praznih želodcih. KDO PIŠE SLOVENSKO USTAVO Amerikanci v Vili Rožnik V enem od beograjskih dnevnikov, ki posebej slovi po »naklonjenosti« do Slovenije, smo v ponedeljek prejeli neverjetno novico, da novo slovensko ustavo v resnici pripravljajo trije slovenski emigranti. To so Marko Kremžar, poslovnež iz Argentine, Rudolf Čuješ, pravnik in lastnik gradbenega podjetja iz ZDA in Vladimir Pregelj, odvetnik iz VVashingtona, ki ima baje močno zvezo v visokih ameriških krogih. Omenjeni trije ustavo-tvorci baje prebivajo v Vili Po-drožnik v Ljubljani, ki je luksuzni protokolarni objek Republike Slovenije in pišejo. Z nekaterimi pogledi omenjenih strokovnjakov za ustavo so menda seznanila tudi ameriškega profesorja Jeffreya Sachsa, ki pa nad njimi ni bil posebej navdušen, zlasti nad tistim delom ne, ki se nanaša na bodočo organiziranost zadružništva, za katero naj bi bil »zadolžen« Marko Kremžar. Novice na ustreznih mestih nismo uspeli preveriti, glede na počasno delo slovenske ustavne komisije, se ljudje res počasi pričnejo marsikaj spraševati. Do podobnega sklepa je prišel tudi beograjski dnevnik, ki trdi, da je ustavna komisija le kritje za prave »ustavotvorce«. Naši zaupni viri, kot rečeno, žal beograjskih trditev do zaključka redakcije niso mogli preveriti, izvrtali pa so, da naj bi bila slovenska ustavna komisija le »tehnični servis« ob sestavljanju ustave. Najodločilnejšo besedo ob snovanju osnutka naj bi v resnici imela največji kmet v slovenskem predsedstvu gospod Ivan Oman in najstarejši član slovenskega parlamenta Karel Franko iz Puconcev, ki sta že v prejšnjem režimu prav s poznavanjem ustavnega prava uspela sebi in so-bližnjim skomandirati človeka dostojno življenje. Povrhu je njuna avtoriteta ob snovanju kmečke ustave podprta tudi z množico ljudi z vilami in krepelci za mlačev v rokah, ki stoje za njunima hrbtoma. Beograjski časopis se je torej najverjetneje še enkrat zlagal. Morda pa je bolje, da ni odkril prave resnice ... RAJ SO ČASOPISI ZAMOLČALI Sršenje gnezdo sindikalistov Nekaj dni predno so na seji republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za novega predsednika s 53 glasovi za, dvema glasovoma proti in tremi neveljavnimi glasovnicami izvolili Dušana Semoliča, je o odnosih v vodstvu Svobodnih sindikatov Slovenije in še zlasti o vlogi strokovnih služb v Dalmatinovi 4 v Ljubljani, stekla razprava tudi na seji območnega sveta Svobodnih sindikatov v Podravju. Razprava je pokazala, da sindikalisti v Podravju še zdaleč niso zadovoljni z delom republiškega vodstva Svobodnih sindikatov, še posebno kritični pa so do strokovnega tima, ki gaje eden od najbolj »zagretih« razpravljal-cev imenoval kar — »sršenje gnezdo«. Člani območnega sveta Svobodnih sindikatov v Podravju so na svoji nedavni seji oblikovali tudi vrsto pripomb na kandidacijski postopek za novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Prva zamera podravskih sindikalistov je veljala temu, da je postopek evidentiranja dejansko trajal dlje, kakor je bilo z roki predvideno. Potem, ko je bil postopek evidentiranja končan, pa kandidati za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije niso imeli možnosti, da bi sindikalnemu članstvu in vodstvom predstavili svoj program. Kritika podravskega območnega sveta Svobodnih sindikatov je bila usmerjena predvsem in zlasti na strokovne službe na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, ki se po mnenju podravskih sindikalistov še niso otresle starih metod dela pa tudi starih kadrov, ki jih je »čas prehitel«. Ravno te strokovne službe pa po mnenju nekaterih članov podravskega območnega sveta tudi poskušajo »vplivati« na reševanje kadrovskih vprašanj v vodstvu Zveze svobodnih sindikatov, saj se menda bojijo, da bi novo vodstvo »počistilo ta Av-gijev hlev«, kakor se je metaforično izrazil eden od razprav-Ijalcev. Po njihovi presoji so se tudi v postopek za izvolitev predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije »vmešavale« strokovne službe, ki so z »neustreznimi tolmačenji« tudi usmerjale nekatere kadrovske postopke. Po mnenju podravskih sindikalistov je bilo napačno, da so na takoimeno-vanih panožnih odborih o kandidatih glasovali, namesto da bi izločali tiste, ki ne ustrezajo kriterijem. Zaradi napak in pomanjkljivosti v postopku se je območni svet v Podravju zavzel za preložitev glasovanja oziroma za ponovitev kandidacijskega postopka za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, več pripomb pa so člani imeli tudi na kandidaturo Dušana Semoliča, čeprav so v razpravi nekajkrat poudarili, da se je kot poslanec v slovenskem parlamentu izkazal in da se je že večkrat zavzel za cilje, za katere se borijo tudi Svobodni sindikati. Kljub pozitivnemu odnosu do Semoličevega dela v republiški skupščini so podravski sindikati oblikovali več pripomb na njegovo kandidaturo - kakor so poudarili iz principi-elnih razlogov. Najbolj jih je motilo, da se je Dušan Semolič včlanil v Svobodne sindikate samo en dan prej, predno so ga evidentirali za funkcijo predsednika. Na to dejstvo strokovne službe tudi niso opozorile članstva, predno se je izjasnje-valo o Semolčevi kandidaturi. Pri Semoličevi kandidaturi pa so videli še en problem - bil je profesionalni delavec CK Zveze komunistov Slovenije tako kakor Miha Ravnik, nato je bil v vodstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, sedaj pa je v vodstvu socialistične stranke. Njegova izvolitev lahko po mnenju podravskih sindikalistov ustvari vtis, da so Svobodni sindikati še vfedno, tako kakor v preteklosti, povezani s »starimi strukturami« oblasti. Razpravljalni so spraševali: Ali bomo sindikat stare oblasti? Ali bomo sindikat opozicije? Ali nimamo dovolj dobrih sindikalnih aktivistov, da moramo iskati kadre drugod - tako kakor so nam včasih po- Dušan Semolič: en dan član sindikatov, pa že njihov predsednik šiljali kadre s CK ZKS, iz policije in od drugod? Bilo pa je tudi nekaj drugačnih mnenj — češ, saj nas imajo za »rdeče sindikate«, zakaj bi se potem sprenevedali. Po drugi strani pa so nekateri sindikalni aktivisti napovedovali svoj izstop iz članstva, če bo' ponovno izvoljen za predsednika nekdo, ki bo ustvarjal vtis, da so Svobodni sindikati politično opredeljeni in ne nadstrankarski. Predsednik in sekretarka podravskega območnega sveta Svobodnih sindikatov sta potrebovala veliko spretnosti, da sta razpravo »umirila« in privedla do dveh racionalnih zaključkov: po- dravski sindikati terjajo obno- vo postopka ali pa bodo glasovali proti edinemu kandidatu za predsednika in to iz principi-elnih razlogov in ne zato, ker ne bi cenili dela Dušana Semoliča. Posebej pa jih je motilo, da so za predsednika na kandidatni listi imeli enega samega kandidata - kakor v »starih časih«. Dušan Semolič je izvoljen za predsednika Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, podravski sindikalisti pa so tudi »na glas« povedali vse svoje principielne pripombe na kadrovsko politiko v Svobodnih sindikatih in še posebej na delo »strokovnega teama« v Dalmatinovi 4. Prišel je torej čas dela, o tem kako je oziroma bo kdo delal, pa bo čez čas sodilo članstvo. RADO BOHINC O NAJPOMEMBNEJŠEM Bogati in primerno sami Dr. Rado Bohinc, eden podpredsednikov Socialdemokratske unije Slovenije, je prejšnji teden pojasnil svoje poglede na osamosvajanje Slovenije. Tako med drugim pravi, da je razdružitev z Jugoslavijo smiselna edino, če bo takoj ali v najkrajšem možnem času ustvarila tudi razmere za nov zagon podjetništva ter za gospodarski preporod. Bohinc omenja, da so pri SDU opravili analizo, ki kaže, daje Slovenija nevarno slabo pripravljena na dan razdružitve. Peščica sprejetih sistemskih zakonov po njegovem ni zadostna podlaga za trden, zaupanja vreden gospodarski sistem »razdružene« Slovenije. Problemi naj bi nastajali zlasti v nadaljnem izvajanju sedanjih gospodarskih pogodb, domač trg pa bo morala država podpirati nadpovprečno obsežno. Po Bohincu so v pri- pravah na dokončno osamosvojitev Slovenije v slovenski oblasti povsem zanemarili tudi področja prehrambenih bilanc in kmetijstva. Bohinc ponuja nekaj konkretnih akcij, a katerimi bi zagotovili ustrezno gospodarsko pripravljenost Slovenije na samostojnost in nato poudarja, da priprave za razdružitev nikakor ne obvezujejo oblasti od - govornosti za gospodarsko trdnost Slovenije. In končuje: »Oživljanje gospodarstva z ustvarjanjem novih zaposlitvenih možnosti je gospodarsko utemeljen način reševanja socialnih vprašanj v Sloveniji. Pred grozečo eksplozijo »socialne bombe« je to področje, ki terja absolutno prednost.« Klinični n , Z S vilni Z llhkl scdZZZbhald Až*». predlaganih knndidntm dj ntličnp rMovno tanin Z L n nim n h v Sr •ssaKor* ■“ - ? ? ™p d , °„£if rx“, it ,rL., Um. h ninujo mUAli p. je'* odL U+miimm-S&rM.- m mm* npomminja in ffrfn i riZnZjZTZ hi, ZZZfZZe n Zin pomagala, da bi sedel v najvišji stolček v Klimčnem centru Ministrica za zdravstvo Katja Boh: če se je lahko odvadila kajenja, bi se lahko tudi kakšne demosovske razvade novap!doba STRAN 8 SRBIJA V MEGLICI Zapoznela resnica Od našega dopisnika iz Beograda Srbski parlament je zatisnil oči pred dejstvom, da je za izgubljena življenja devetega marca kriva oblast, kije uporabila silo/ Zapoznelo resnico je razkril nov miting devetega junija, ki je minil brez incidentov. Združena srbska demokratična opozicija (USDO) na čelu s Srbskim gibanjem obnove (SNO) in njegovim tider-jem Vukom Draškovjčem je ponovno imela protestni miting proti srbski oblasti. Pod imenom »Proti petokraki« /e bi) miting 9 junija na Trgu republike i Beogradu - točno tri mesece po marčevskem mitingu, ko je - kot je znano - prišlo tudi do človeških žrtev, demoliran je bil center Beograda in ko je dr. Borisav Jovič, tedanji predsednik Predsedstva SFRJ, pripeljal tanke in oklepna vozila JLA, da bi s tem obupnim poskusom ohranil režim Slobodana Miloševiča, kije bil resno ogrožen. Za razliko od marčevskega je miting 9. junija minil mirno. Sredstva obveščanja v Srbiji se zdaj ne^ morejo uskladiti, koliko je bilo v resnici udeležencev. Če bi ga organizirala vladajoča Socialistična stranka bi režimski časopis Politika pohitel vzhičeno sporočiti, da je bilo na »mitingu več kot pol milijona ljudi«. Ker ga pač m organ izb ral Slobodan Miloševič (ah morda Bomav Jovič, ki je nedavno nestatutarno zamenjaj Miloševiča na čelu Socialistične stranke, saj ga je imenoval kar glavni odbor stranke, statut pa določa, da predsednika stranke izvoli kongres stranke), je bilo na mitingu po pisanju Polit,kC]Samo »samo petnajst tisoč demonstrantov«. Drugi sojih videli vec. Tako Večemje novosti svoje bratce obveščajo, daje bilo nazboru dvajset tisoč ljudi, zagrebški Vjesntk sporoča, da seje na Trgu republike zbralo trideset moč ljudi, Radio Beograd je sporočil številko štirideset tisoč in tako naprej vse do SSStf. ^ * je, kaj je bilo mogoče na mitingu slišati m katere txf zahtev opozicije bodo uslišane. Na mitingu petih strank opozicije vica. Srbska radikalna stranka dr. Vojislava Šešlja m še nekatere) pa je bilo veliko zahtev Narodni skupščini. Med drugim, da srbska vlada in njen predsednik dr. Drugutin ZelenoviČ ods topijo, potem da naj vsi nosilci oblasti v Srbiji - začenši s predsednikom Miloševičem p,, do poslancev v parlamentu - prejemajo zajamčene (minimalne,< osebne dohodke dokler delavcem ne zagotovijo celih plač in upokojencem rednih izplačil pokojnin. Zahtevana je tudi svoboda javnega obveščanja in dodelitev enega kanala TV Beograd opozicijskim strankam. Zahtevano je. da se usta- S SSStS uradnih uniform izgine jieterokraka zvezda ter da naj postaneta božič in velika noč državna praznika namesto 7. julija m 29. novembra. Če ne bo vseh devet zahtev izpolnjenih takoj, bo srbska opozicija pripravila nov protestni miting. Tako je bilo 9. junija. Vse, kot rečeno, je minilo brez izgredov. Za razliko od 9. marca. Takrat je bilo tragično. Ugasnili sta dve življenji. Izgubila sta ju miličnik Nedeljko Kosovk in mladenič Branivoje Mltinovk. V centru mesta je EE»3S?~ .testa sttTssvrmsi ukvarjal skoraj mesec dni. Ustanovljena je bila tudi več- torje mitinga. Prevara seveda ni mogla dolgo trajati. Zgodil seje deve- zahteve.,. Samo postopanje srbskih oblasti z demonstranti ni bilo enako. Usodnega devetega marca je policija dobila ukaz, naj udeležence mitinga razžene. Uporabili so solzi- msssisss= to odknto priznal? Verjetno ne. Vedno je tako, kadar resnica zamuja. PETROL z vami na poti RAJ NAPLETA MARKOVIČ? Aduti iz prsnega žepa Če bi izjavil, da že vsaj pet let pri nas traja vojna v obliki najrazličnejših spopadov, ne bi pretiraval. Že, ko smo bivšim oblastnikom očitali nujo po odkrivanju novih sovražnikov in produciranju vedno svežih sporov, ki so jih naplavljali na oblastnih brodolomih ter jih vzdrževali na površju in opravičevali njihov obstoj in potrebo, smo drsali po debelem ledu, na katerem so si t. i. ljudske množice razbijale nosove. Takrat je pač šlo za »slovenske zadeve« in ohranjanje narodne samobitnosti. Ker ljudska o oslu, ki gre dvakrat na led. sigurno ni iz trte zvita, je preizkušeni recept vzdržal še nadalje. Forma je ostala ista, spremenila pa se je vsebina in postala bolj trda kot najbolj zelena hruška. Slovenci moramo dokazati, da smo kremeniti v pravem pomenu besede, ali konkretneje rečeno trdi, da nam niso v napoto niti do tal segajoči nosovi. Zimski športi so nam očitno pri srcu. V državi, ki bi imela polne roke dela v »normalnem« stanju, je to stanje prenevarno za njen obstoj. Ljudstvo bi prehitro začutilo, da mu kruli v želodcu, da živi v nepravni državi, da živi v militarizirani državi (mimogrede, imamo najvišje razmerje med izdatki za vojsko in šolstvo v Evropi)... Po vsem tem pa nam premier Markovič pošilja še eno vojsko, in sicer direktno iz Beograda, ki se imenuje vojska Zvezne ca- rinske uprave, katere naloga je vzpostaviti red na področju plačevanja carin v zvezno blagajno. Ce bi živeli v urejeni državi, ki bi zagotavlja la vsem njenim prebivalcem legitimne državljanske pravice, ne bi bilo nič narobe, v tem primeru pa gre za blago z napako. In takšno robo je potrebno reklamirati. Ker pa ima tudi reklamacija svoje zakonitosti, ne moremo v tem primeru mimo odnosa prodajalec - kupec. Na žalost smo kupci vsi državljani ozemlja, ki se še vedno imenuje Jugoslavija, prodajalcev pa je vedno več, kakor je vedno več tudi žavb, s katerimi so namazani. Od strahu pred zunanjim sovražnikom in notranjimi rušilci sistema, je ta paleta za slovensko vlado pridobila nove barvne odtenke. Rodili so se sovražniki naroda, sovražniki ideje o odcepitvi, sovražniki s strani t. i. JLA, sovražniki iz drugih, nekdaj bratskih, narodov in narodnosti in sovražniki iz tujine. Baje pa v vojni nismo z nikomer. Kako si potemtakem predstavljati dobrodošlico gospoda Peterleta, ki na mejah deli »lipa dult«, medtem, ko v državi, ki bi se naj v kratkem osamosvojila ne lunkcionira niti finančni niti pravni niti gospodarski sistem. Da o kakšnem civilno-družbenem raje ne govorimo. Kar očitno deluje je politični sisitem, ki je uspel ljudi prepričati, da vsega tega ne potrebujemo in jih kar sam navaja na »travo«. Pa še tukaj se pojavi vprašanje, če se to lahko imenuje politični sistem. Predstavljajte si svoj prihod na mejo, ko vas bosta zasačila ali »slovenski« ali »jugoslovanski« carinik. Komu verjeti? Oba bosta predstavljala zase li-gitimno oblast in seveda terjala svoj ceh. Rezultat vsega tega pa bo, da ne bomo več mogli preko meje, če pa bomo že šli, je bolje za nas, da nimamo ničesar zraven, saj se le tako lahko izognemo sitnostim. No ja, ko smo že navajeni podpirati dve vojski, bo verjetno najhitreje, če bomo plačali carino obema carinskima službama. Tako bo volk sit in koza cela, lačni pa bomo ostali še enkrat mi. Dokler ne bomo spoznali, da smo sami sebi najhujši sovražniki. Sovjetski specialci napadli carinarnico v Rigi Enota posebnih sil sovjetskega ministrstva za notranje zadeve (OMON) je sinoči napadla carinarnico na železniški postaji v Rigi. Kot navaja neuradna sovjetska agencija Interfaks, so enega izmed carinikov pretepli in odpeljali na policijsko postajo, čez nekaj ur pa so ga izpustili. Ukradli so vse dokumente in tiskovine, uničili pohištvo in pretrgali telefonsko zvezo. KNINSKO MIROVNO GIBANJE Kontroverzni Dario Dario Seraval, o katerem smo pisali v prejšnji številki, se je Viča, sicer poveljnika Kninske- četniki, bodo to morali posta-v soboto z materiali svojega Kninskga mirovnega gibanja odpra- 8a korpusa JLA. Ko smo z Da- ti«. Prebivalec Šibenika, s ka-vil v Kninsko krajino, da bi organiziral ustanovno skupščino rijem poskušali telefonsko priti terim smo govorili, pa je naj-svoje organizacije. v stik, smo slučajno dobili tudi prej jamral, da se tudi hrvaške dve telefonski izjavi. Občana oblasti obnašajo razmeroma , • , v, . se n*sta hotela predstaviti, totalitarno in priznal, da je za S soprogo Natašo je brez te- sedežu občine Knin vložil pros- Prebivalec Knina nam je po te- Kninsko mirovno gibanje sli- žav prispel v krajino v soboto njo, da mu v četrtek, torej ju- lefonu zatrdil, da je v Kninski šal vendar o tem ne bi želel zvečer, večer pa preživel v lo- tri, dovolijo organizirati miting krajini pač vojno stanje in je govoriti, kalni diskoteki. V nedeljo je Kninskega mirovnega gibanja. torej Babičev režim primerno v prihodnji številki bomo pot nadaljeval proti Šibeniku, Danes, v sredo, poskuša Dario totalitaren. O razmerah na me- poročali podrobneje o razme- kjer je govoril za Radio Šibe- Seraval h gibanju pritegniti tu- jah Krajine pa je dodal, da »tu- rah v Krajini in Seravalovih nik, v torek zjutraj pa je na di generalmajorja Spiro Niko- ji če v Krajini niso vsi ljudje idealističnih poskusih ČUDNA PODRAST RASE OB DOLENJKI Trupla v Krakovski hosti Na zahodu Krškega polja je pravcati pragozd znan kot Krakovski gozd. Marsikdo, ki vanj zaide, težko najde iz njega. Tako so po njem nemočno tavali prezagnani gobarji vse do noči, dokler jim niso pot pokazali šumi in žarometi z bližnje avtoceste, zloglasne Dolenjke. Žal pa so v to goščavo skrili po vojni mnoge žrtve takratnih množičnih pobojev. Ob cesti izven Kostanjevice proti Krškem je na levi samotna kmetija. V Novem mestu se sestaja nekakšen koordinacijski odbor občinkih komisij za preiskovanje povojnih množičnih pobojev in procesov. To pomlad so se pogovarjali tudi o grobiščih teh nesrečnikov v Krakovski hosti. Slednjič so se odločili z gosti iz republike oditi na sam kraj. Na dogovorjenem kraju je čakal Kostanjevičan Lojze Sintič. Čeprav neopremljeni z gumijastimi škornji, smo hitro ubirali pot po močvirnatih travnikih oprezujoč za bolj čvrstimi prehodi. Kmalu smo vstopili v goščavo in ob pogledu na vsenaokrog na las podobno si drevje, se človek res težko znajde. Sintič kmalu opozori na tla pod nogami, češ. kako ima podrast v vsakem letnem obdobju samo na tem kraju to značilno barvo. Kočevski župan, zaslužen zato, da se marsikaj več ve za Rog, po stroki veterinar Bogomir Štefanič vešče pojasni, da gre pač za spremembo kemične sestave tal. Ker je bil pomladni čas, je bilo tisto staro listje kratkoma- lo bolj temno. Izza drevja ugledamo lesene križe, ki so jih bili že postavili krščanski demokrati krške občine z znanimi napisi: Tudi mi smo padli za domovino. Lojze Sintič opozori na mnogo koščkov usnja vsepovsod, od obuval nesrečnikov. Malo pobrska po tleh in vzdigne enkrat medenično kost, drugič dno lobanje z značilno luknjo - od krogle. Nace Polajnar iz republiške komisije je zgrožen zavoljo velikosti tega prostora. Lojze Sintič pripoveduje kako je vse skupaj doživljal kot mlad fant. Tod okoli so se fantiči na paši igrali z nenavadnimi igračami - imeli so polne žepe ročnih ur. Bile so po krtinah, kamor so jih skrivali ljudje na poti na morišče. Redkobesedni se vračamo do avtomobilov. Sintič nam pojasni, kje se dobimo na poti proti Kostanjevici na drugem množičnem grobišču. Tja drži z globoko vrezanimi kolesnicami slaba pot. Tudi tod je močvirno. V gozdiču zato stopimo na nekakšen vzvišen prostor. Naš vodič pojasni. Eno krakovško morišče so že obeležili s preprostimi lesenimi križi. da stojimo na kakšnem tisoču mrličev! Bojda so jih postrelili na kupe in malomarno pokrili z vejami ali pa še to ne. Ko je jelo grozno zaudarjati, so veleli domačinom z roba skopati zemljo in jih tako zagrniti. Po vojni so v okolico iz kostanjevi-ške klavnice vozili živalske kosti. Nekdo iz skupine glasno razmišlja, kako je tisti, ki je to velel, zanesljivo mnogo vedel o teh pobojih. Kdo so bili nesrečniki? Lojze Sintič med dračjem pokaže na kose telefonskih žic, s katerimi so žrtve med seboj zvezali. Zatrjuje iz pripovedovanj, da so bili to preprosti ljudje, tudi žene in otroci, stari ljudje. Soldateska da je šla po krajši poti za Savo, te ljudi pa so pognali po daljši poti po dolini Krke. V Dolenjskem listu se je razvila polemika. Blaž Kolar iz Krškega je pisal, da so v Krakovski hosti pokopani zgolj padli iz zaključnih vojaških operacij. Fanika Lorber iz Velikih Malenc to odločno zanika in opisuje v odgovoru kaj je videla s starši, ki so se na vozu kot izgnanci vračali okrog 10. maja 1945 proti Kostanjevici. Takrat je videla ogromno ljudi na travniku blizu mosta, drugi dan pa je bilo iz hoste slišati streljanje. Trdi, da so vaščani Slinovc pripovedovali o živih verigah ljudi, ki so jih prisilno zganjali v gozd. Nek mobilizirani pogrebnik, videč med ustreljenimi tudi otroke, bojda zatem en teden ni mogel jesti. Med kopanjem naj bi bila v globini dveh lopat sama kri. Pravijo, da naj bi bili ustreljeni pretežno s Hrvaškega. Ljudje se še vedno s strahom ozirajo v ta predel gozda. Koliko jih skriva tamkajšnja močvirnata zemlja? OCI IN USESA VOHUNSKE SLUŽBE - TOP SEKRET V jugoslovanski zmešnjavi ima vse veZ veljave TIM (Tudman, Izetbegovič, Miloševič). Žal se vse preveč pogo- BiH. Po naši Jiag, bi bili Muslimani, v pnmerjavi s švU. Nemci, Hrvati, Italijani, Srbi pa bi se delali Francoze. obsojene no srbskih sodiščih. Čeprav se zgražamo nad SvBZSrBSSt „,m„. da Kelti niso naii predniki fe. h emajopea,. a.j tiste, to to, del, poč torne- ili «> e cene. Mer ,„„f praj, Tomšičevem trgu, so odprl, kavarn,co Oscar. Tam je b,l prej ženski frizerski salon. Dobro obveščeni vedo povedati, da za nov lokal ni ne gradbenega, ne uporabnega dovolje- upravi. Ka več o tem pa, če bo kdo postavil delegatsko vprašanje v celjski skupščini. f * NOVA W DOBA STRAN 10 IZ REGIJ Izola: Obalni ribiči nameravajo svoje interese uveljaviti tudi preko SKZ-LS. Kot posebna sekcija bodo vanjo vstopilie že na bližnjem zboru obalne podružnice. Moravske Toplice: Veder pogovor predsednika Milana Kučana z bralci Nedeljskega dnevnika. Koper: Zamisel o terminalu kot mora leži nad Obalo. Po mnenju Primorcev je slovenska obala že tako prenasičena in preobremenjena. Radenci: Turistični zvezi iz Sarajeva in Neuma in Olimpik Tours iz Sarajeva so podelili Zdravilišču Radenska zlato plaketo za strokovno delo pri rehabilitaciji srčnih in ledvičnih bolnikov. Maribor: Skoraj vse industrijske panoge v Mariboru so letos izdelale manj od republiškega povpraševanja. Izvoz se je zmanjšal. uvoz pa povečal. Ljubljana: Duhovnik začasno suspendiran, ker je osumljen spolnega nadlegovanja mladoletnice. Ljubljana: Rast marke ne obeta nič dobrega. Na črno stane že 18,50 dinarja. Velenje: Ekološko degradirana Šaleška dolina noče imeti nobenih novih odlagališč. Maribor: Stečaji so se umirili, grozi pa plaz presežkov. Celje: Celjsko podjetje Aero že četrtič razpisuje nagrade za naloge z različnih področij, ki bi lahko bile uporabne. Rogaška Slatina: Že čez tri mesece na prve učne ure golfa. Nosilec naložbe v igrišče golfa, ki ga gradijo blizu Šmarja pri Jelšah, je Zdravilišče Rogaška Slatina. Žalec: Rezultati popisa so netočni. Nekateri občani žalske občine so popisno komisijo zavajali z napačnimi podatki. Žalec: Žalska občina je med najbolj onesnaženimi na Celjskem, saj jo uvrščajo v tretjo kategorijo. Kranj: V Savi Kranj odločno nasprotujejo, da bi odpadke iz BiH vrnili v Slovenijo. Novo mesto: Adria Caravan je v škripcih. Novomeški izvršni svet je sklenil, da bo tovarni počitniških prikolic pomagal, od holdinga IMV pa zahteva sanacijski program. Največ težav imajo zaradi precenjenosti dinarja. Portorož: Bodo turizmu pomagali tudi z obveznicami? O tem razmišljajo v piranski občini. Ingo Paš je napovedal možnost oprostitve davka od dobička. Slovenska Bistrica: Bistriški kmetijci se ozirajo na tuje. O različnih oblikah sodelovanja se dogovarjajo s holandskimi kmetijskimi strokovnjaki. Maribor: General Maister se vrača v Maribor. Po dvajsetih letih bo kip spet krasil mesto pod Pohorjem. Liboje: Libojski keramiki so pred vrati stečaja. Pritisnili so jih posojila, obresti ter slaba kadrovska politika. Ravne na Koroškem: Ravenski gospodarski minister Ivan Žagar zapušča funkcijo zaradi zadeve »Peeri«. Murska Sobota: Stečaj soboškega kovinarskega podjetja teče po načrtu. V Pan-agri dobilo delo 183 delavcev, v kratkem pa bodo nastala tudi štiri nova zasebna podjetja. Koper: Primorske novice imajo novega urednika. Novi glavni in odgovorni urednik bo Slobodan Valentinčič, dosedanji urednik pa se bo preselil med novinarje. Ptuj: Biromatika nastaja iz nič. Ptujsko podjetje, ki mu po stečaju ni treba trepetati za preživetje, zaposluje le svoje nekdanje delavce. Maribor: Obveznice razprodane, promet z njimi teče. Mariborski varčevalci želijo ohranjati vrednost svojih prihrankov, za katere jamči Republika Slovenija. Šentjur pri Celju: Ker občinska vlada ni ugodila zahtevam šentjurskih osnovnošolskih učiteljev, so izvedli opozorilno stavko. Sevnica: Slovenski klub staršev za boljšo šolo je imel svoj posvet. To obliko želijo razširiti tudi v Posavje. Krško: Iniciativni odbor za ustanovitev kmečke zadruge je napovedal traktorsko blokado Krškega. Škocjan: Škocjanski kmetje, ki zaradi posegov za domnevno izboljšanje zemlje v dolini Radulje sploh ne morejo sejati, so spet zborovali. Krško: JE Krško je zavarovana in trenutno ne dela. Zaradi groženj, da bi nuklearko napadli teroristi, so pregledali varnostne sisteme in službe. Koper: Bo Hrvaška zaprla meje slovenskim ribičem? Slovenski predlog je. da bi še naprej veljal režim skupnega ribolova, vprašanje pa je, kaj bodo rekli Hrvati. Ravne na Koroškem: V Železarni Ravne je začelo stavkati 5000 delavcev. Najpomembnejša zahteva je dvig povprečne plače. Krško: Nov papirni stroj v Vidmu. Na leto bo izdelal 120 tisoč ton brezlesnega in recikliranega papirja. Maribor: V Mariboru bo veliko manj KS. V občini naj bi jih od sedanjih 68 ostalo le 34. Moravske Toplice: Letos je v Moravskih Toplicah za polovico manj gostov kot pretekla leta. V hotelu Ajda je letovanje 15 odstotkov ceneje. Murska Sobota: SOZD ABC Pomurka se je reorganiziral v družbo z omejeno odgovornostjo. Soustanovitelj je drugo naj večje nizozemsko agrarno podjetje, ki je bilo dolgoletni partner. Izola: Po prisilnem počitku ima ladjedelnica spet delo. Sedaj popravljajo italijansko ladjo, tuje ladje pa se ladjedelnice izogibajo zaradi političnih razmer. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje VELENJSKE KOMUNALNE ZDRAHE Speedy Melanšek Novo vodstvo velenjskega Janega komunalnega podjetja je z izredno naglico suspendiralo dva vodilna delavca. Žačasno odstranjena Miran Gmajner in Majda Jeram naj bi bila osumljena, da sta prekoračila svoja pooblastila. V ozadju tega čiščenja pa naj bi bil politični obračun z zagovornikoma drugačne komunalne dejavnosti, še bolj pa njuno nasprotovanje ravnanju predsednika velenjskega IS. Jože Melanšek, najhitreje dojemljivi direktor v občini Velenje in širše. Po dveh dneh direktorjevanja dva suspenza. Da ima vse skupaj politično- ga komunalnega podjetja sku-ozadje, trdi nekdanji član bivše paj z direktorico bivšega tozda občinske vlade in občinski po- Toplotna oskrba Majdo Jeram slanec Miran Gmajner, ki so ga začasno odstranili in proti nji-kaj kmalu po ustanovitvi javne- ma uvedli disciplinski posto- pek. Miran Gmajner, trdi, da jev ozadju tega suspenza samo politika preoblikovanja komunalne dejavnosti, oziroma nestrinjanje s to politiko, krivec za nestrinjanje pa naj bi bil sam predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac. Jabolko spora naj bi bila gradnja vročevoda med Šoštanjem in Velenjem, ki naj bi jo po mnenju Gmajnerja izsilil predsednik velenjske vlade. Je-ramova in Gmajner sta to sporno, 5,8 milijonov dinarjev vredno naložbo smatrala za nepotrebno, gradbeno dovoljenje zanjo pa naj bi izdali na osnovi neresnične izjave o tem, da je zagotovljen denar. Neresnične izjave ni izdala direktorica tozda Toplotna oskrba Majda Jeram, kot bi se to moralo storiti, temveč je v imenu tega tozda to storila delovna organizacija Vekos. Glede te nesrečne naložbe pa naj bi bila po Gmaj-nerju sporna tudi njena finančna konstrukcija, saj je predvideno, da nekaj manj kot polovico denarja zagotovi iz svoje amortizacije bivša Toplotna oskrba, kar je po Gmajnerju nezakonito. Takšnemu ravnanju so se v Toplotni oskrbi uprli in na delavskem svetu 6. maja sprejeli odločitev, da preklicujejo pooblastila za podpisovanje finančnih listin statutarnima zastopnikoma delovna organizacije Vekos Velenje. Potem ko se je Vekos 28. maja po dolgih mukah le preoblikoval v Komunalno podjetje Velenje in ko je s 1. junijem prišel tudi novi direktor Jože Melanšek, je sklep o suspenzu prišel že na drugi dan njegovega poslovanja. Miran Gmajner in Majda Jeram sta bila obdolžena, da sta zavajala delavski svet, z za- časno odstranitvijo pa naj bi se zavarovala tudi sporna dokumentacija. Po Gmajnerju gre pri tem za zelo prozoren izgovor, saj so ga uradno suspendirali v zvezi z omenjeno naložbo, in sicer zaradi zavarovanja materialnih dokazov in domnevnega zavajanja delavskega sveta, čeprav sam na tej seji ni prisostvoval, sporno dokumentacijo, katero so hoteli na vsak način zavarovati pred njim pa je, kot je povedal, čez nekaj dni, brez vsakršnih problemov dobil v svoje roke. Sporno ravnanje obeh suspendiranih delavcev je obravnavalo tudi Sodišče združenega dela v Celju in ugotovilo, da je s sklepom delavskega sveta, s katerim so odvzeli pristojnosti tedanjemu direktorju komunalne delovne organizacije in mu vzeli pooblastilo za razpolaganje z njihovim denarjem, res nezakonito. Ugotovilo pa je tudi druge nepravilnosti. Čeprav novi direktor Jože Melanšek trdi. da ta zadeva nima političnega ozadja in da je njegova odločitev le posledica suma, da sta suspendirana delavca prekoračila svoja pooblastila, je v čiščenju velenjske komunale veliko zank in ugank. V tej nepravični igri »kdo bo koga« in zakaj, so se tudi v Velenju dogajale prav čudne zadeve; od prisluškovanja telefonov, da ne bi kdo slučajno izdal njihove majhne igrice, do izmikanju ogovoru in še marsikaj. Pa četudi je pri suspenzu res šlo samo za domnevo, da sta omenjena vodilna delavca ravnala nezakonito, bi bilo po splošno znanih navadah in hitrosti pri nas to znano šele po nekaj mesecih, ne pa že drugi dan službe novega direktorja. PETROL z vami na poti JANEZ CRNEJ BRCNIL MINISTRA IN SI ODGRIZNIL JEZIK Poslanec v mišji luknji Gospod Janez Črnej, poslanec republiške skupščine iz Celja, zdaj, v zatonu slovenske pomladi že utrujeni gromovnik, seje po objavi šokantnega odgovora šentjurskemu županu pogreznil v molk. Kot v molek nanizane obtožbe na račun ministra Maksa Bastla in predsednika izvršnega sveta celjske občine Mirka Tomaža Kranjca so tako ostale na papirju. Ravnanje gospoda Janeza Črneja, sicer živinozdravnika in do nedavna najtršega borca za zdravo okolje Celjanov, si je moč razlagati na več načinov. Eden je očiten: ker gospod poslanec ni uspel relevantno odgovoriti na pisanje šenjturske-mu županu, se je ihtavo umaknil v celjsko brozgo problemov in za nameček nanizal vrsto zadev, ki bi naj razgalile krivce za današnje razmere. Pri tem je izpostavil javnosti dva, po Črnejevem pisanju prva krivca, Bastla in Kranjca. Po tem, ko je na sramotilni kamen obesil omenjena visoka funkcionarja celjske in republiške skupščine, se je gospod Janez Črnej umaknil v molk. Metoda j^ktjtv^ubfal gospod Črnej, j£?ž-S»a$'’'in v 'polpretekli zgodovini boljševizma največ- koga poliješ z gnojnico in ga mokratičnem«_ režimu začeli potem pustiš, da se v krču ne- spet uvajati. Če seveda ne gre zadovoljne javnosti sam zvija in za spodrsljaj in osebni obračun skuša oprati, ni nova. Novo je s poslansko imuniteto^zaščite-le to, da so jo tudi v tem »de- nega gospoda Janeza Črneja. Kaj naš Janez nosi v torbi krat uporabljena, ko se je določena vodilna struktura želela znebiti posameznika ali skupine drugače mislečih. Glede na to, da gospod poslanec po očrnitvi svojih kolegov iz Demosa doslej javnosti ni posredoval konkretnih podatkov, razen, da je prizadetim povedal, kako svojih obtožb uredništvu Nove dobe ni poslal v objavo, je moč priti do drugega sklepa, da se je gospod poslanec — zaletel. Tudi zato, ker niti vladajoča oblast, niti prizadeti in ne organi pregona niso reagirali. Razlogov za takšno ravnanje je lahko več in tolmačenj tudi, raji pa je vseeno milostno prepuščeno, da izbira med poslancem Janezom Črnejem - poštenjakom in junakom, ali Janezom Črnejem ... Kot rečeno, metoda, da ne- 11. STRAN KOVA W DOBA LIBOJSRA KERAMIKA POKA Davek nezamenljivim Keramična industrija Liboje je primer tovarne, ki je pod skoraj sedemindvajsetletno vladavino istega (nezamenljivega) direktorja prej spretno prikrivala težave kot uspešno gospodarila. Kako bi sicer tako hitro po njegovem odhodu šlo vse navzdol in bi bila zdaj pred neizbežnim stečajem? Dejstvo je, da je za navideznim poslovnim mirom tičalo zanemarjanje vsakršnega razvoja, omalovaževanje strokovnih kadrov, čaščenje ton namesto kakovosti, govorili so celo o malverzacijah itd. Pred mnogimi leti tehnični vodja (dr. Marjan Kacjan) je, na primer, skušal trasirati razvoj, pri katerem bi sodelovali slovenski in drugi oblikovalci, a se direktor (zdaj pokojni F. Tilirtiger) s konceptom ni strinjal, saj je ta nasprotoval mojstrski mentaliteti. Že takrat so imeli po Kacjanovih podatkih trgovski potniki desetkrat višje dohodke od inženirjev. Obstajal je sum, da je direktor od najbolje plačanega trgovskega potnika (ta je 1979. leta zaslužil 39 milijonov dinarjev) dobival provizijo, saj si sicer z mesečno plačo 30 tisoč dinarjev ne bi mogel zgraditi take hiše (dr. Kacjan s 35 tisočaki ni mogel priti niti do stanovanja), zelo veliko hišo si je zgradil direktorjev rosno mlad sin, ki je bil nekaj časa tudi zaposlen v KIL. Posledice vladavine nezamenljivega so bili vse slabši poslovni rezultati, ki so povzročili beg najbolj potrebnih klidrov (tovarna je že tri leta brez računovodje, komercialni je šel »na svoje«, tehnični je tudi odšel itd.). Delavci, ki bodo potegnili kratko, so dvakrat stavkali in izrazili svoje zahteve, a seveda niso in ne bodo mogli preprečiti stečaja. Ta je po mnenju predsednika žalskega izvršnega sveta Borisa Kranjca žal najbolj realna rešitev, z njim pa bi od trenutno še 480 zaposlenih ohranilo delo kakih 250 delavcev. Kot menijo v Keramični industriji, bo odločitev najbolje prepustiti upnikom. Tovarna ima nad šestdeset dni blokiran račun za 10 milijonov dinarjev, občini dolguje 1,8 milijona dinarjev, za 12 milijonov dinarjev ima odprtih terjatev. Številke sicer niso katastrofalne. Bolj katastrofalno, pravijo, je to, da jim v občini, od katere niso pričakovali denarja, ampak pomoč pri izbiri vodilnih kadrov, v tem ne morejo ali nočejo pomagati. Prepričani so, da bi našli kadre, ki bi jim zaupali. KRC KRC HRASTNIŠKE DVORANE N/ Se en spomenik V preteklosti so se Hrastničani vedno z veliko večino odzvali in z referendumi izglasovali samoprispevke. Trenutno v občini zbirajo denar za program 5. občinskega samoprispevka. V zadnjih 15 letih je v Hrastniku zrastlo veliko novih poslovnih, športnih in kulturnih objektov. Brez otvoritve nove stavbe ni bilo občinskega praznika. Danes pa se Kulturno-rekreacijski center 14. oktober, ki ima v upravljanju te objekte in še podedovane, srečuje z velikimi finančnimi težavami. KRC, ki je sedaj zavodsko organiziran, letno prejme iz občinskega proračuna za svojo dejavnost 4,5 milijonov din. Ža knjižnično dejavnost republika namenja 200.000 din, sam pa ustvari približno 1.300.000 din prihodkov. Ves ta denar ne zadošča za najnujnejše. Za izplačilo osebnih dohodkov, za poravnavo stroškov ogrevanja in električne energije KRC potrebuje 6 milijonov din. V občinskem proračunu dodatnih sredstev ni, v preteklosti so izgubo pokrivali s premeščanjem in prelivanjem denarja iz ene na drugo samoupravno interesno skupnost. Objekte je potrebno vzdrževati, obnavljati, z njimi upravljati. Vse to se lepo sliši, toda vodstvo KRC-a prav dobro ve, da brez dodatnih finančnih virov ne bo šlo. Zimsko kopališče, s trim kabinetom in savno, ki je bilo zgrajeno tudi s samoprispevkom ni v celoti izkoriščeno. Športna dvorana na Lo- kov. Poslovna, sejna in gledališka dvorana v delavskem domu so prazne. Večjih gostovanj ni, sestanki so le redki. Odšla je živahnost izza zaprtih prostorov, ki jih je včasih primanjkovalo. Prevelika razkošnost se danes maščuje. Spoznanje, da tako majhna občina ne potrebuje toliko sejnih dvoran, soban in prostorov, je prišlo čez noč. Sestankarska manija je končana, prostori samevajo, KRC pa seje znašel kot kapljica na veji. Če bo preživel, bi bil gu med tednom sameva. Keg- lahko nagrajen z občinskim Ijišče je zbirališče posamezni- priznanjem! Emov sindikat se je usral_____________________ Milan Ramšak, predsednik sindikata podjetja Emo Holding v Celju je razposlal stališče sindikata, da so proti izvedbi referenduma o zaupnici vodstvu podjetja, ki je bil predviden za ponedeljek. Med drugim to utemeljuje s trditvami, da bi bila takšna zamenjava vodstva nezakonita in da sindikat »noče nositi posledice, ki bi nastale za celo podjetje«. Policaji stavkajo, države bo konec______________________ Slovenski policaji so za 3. julij napovedali začetek stavke, če njihove zahteve po povečanju plač ne bodo izpolnjene. Na pogajanja ne vabijo svojega šefa Bavčarja, temveč premierja Lojzeta Peterleta. Novinarji s svinjsko glavo_______________________________ V hotelu Rubin v Žalcu so se v soboto v kegljanju in licitiranju svinjske glave pomerili novinatji severovzhodne Slovenije. Po običaju je glavo licitiral novinar Radia Slovenija Miran Korošec, prav tako po običaju pa se je zanjo najbolj potegovala tajnica Društva novinarjev Slovenije Božena. Svetovalci za stiske V soboto so se v Celju ob petletnici celjskega Klica v duševni stiski zbrali celjski svetovalci in njihovi gostje iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Dr. Cvijeta Pahljina, ki je s klicem v Celju pričela, se žal še vedno ubada z ustreznim priznanjem klica v regijskem zdravstvu in z materialnimi pogoji za delovanje. Oman v Šentjurju V Šentjurju so prejšnji teden priredili zborovanje v podporo osamosvajanju Slovenije. Žal maloštevilnim prisotnim sta spregovorila Ivan Oman in Vitodrag Pukl, za skupno mizo pa je v veselje firbcev sedlo tudi nekaj sprtih lokalnih političnih veljakov. Po (kmh...) domovini Beograd: Shod srbske opozicije je minil brez zapletov. Vuka Draškoviča je poslušalo le okrog 40 tisoč pristašev. Sarajevo: Vpad martičevih policijskih enot iz Kninske Krajine v Bosanko Grahovo in Titov Drvar. Republiški vladi BiH so naročili, naj sproži postopek odgovornosti proti lokalnim oblastnikom v Titovem Drvarju. Obrovac: Začetek razcepa Srbov na Hrvaškem? Predsednik Srbske demokratske stranke je izjavil, da je ustanovitev SDS za Krajino pravi »udar«. Sarajevo: Odpadke bodo vrnili v Slovenijo. Zagreb: V okolici Zagreba bodo v kratkem začeli graditi prvo zemeljsko satelitsko postajo v Hrvaški Croatia 1, ki bo omogočala neposreden telekomunikacijski izhod v svet. Ljubljana: Svet Demosa pretresa spor med člani vlade. Vlada razmišlja, da bi parlamentu poročala o poteku osamosvajanja. Ministri sodijo, da je nesporazum Peterle—Rupel predvsem stvar Demosa. Zagreb: Incidenti na Hrvaškem. Ubili so policista v Pakracu. drugega pa ugrabili. Z bombo nad armadno poveljstvo v Splitu Ljubljana: Odstop Boruta Šukljeta. Potem ko kandidat za odgovornega urednika Studia Ljubljana Tomaž Perovič že drugič ni bil izvoljen, je s svoje funkcije odstopil še Šuklje. Beograd: Federacija se na veliko zadolžuje. V prvih štirih mesecih je najela 11 milijard-dolarjev posojila. Skopje: Makedonski učitelji spet stavkajo. Vzrok so nizke plače in njihovo neredno izplačevanje. Učitelji grozijo, da spričeval ne bodo podelili dotlej, dokler ne bodo odgovorni ugodili njihovim zahtevam. Beograd: Izvozno-uvozna gibanja v prvih petih mesecih so bila neugodna. Izvoz se je zmanjšal za 4,9 odstotka, uvozili pa smo za 1,2 odstotka več blaga. Največ blaga je izvozila Slovenija, največ uvozila pa Srbija. Reka: Letala Adrie Airways bodo letela tudi na Reko. Stalne zveze bodo vzpostavljene med Splitom, Sarajevom, Puljem. Mostarjem in Skopjem. Beograd: Slovenija in Makedonija na črnem seznamu carine. Ljubljana: Instrumenti observatorija na Golovcu so zaznali močan potresni sunek iz oddaljenosti 145 kilometrov severozahodno iz Ljubljane. Potres z magnitudo 4. stopnje po Richterju je imel epicenter v Karnijskih Alpah. Priština: Senat okrožnega sodišča v Prištini je prepovedal razpečavanje revije v albanskem jeziku Zeri in Rinis. Ljubljana: Marojevič napoveduje protestne mitinge. Kot pravi predsednik Stranke za enakopravnost občanov, bodo za zaščito prosili JLA. Ljubljana: Ljubljanska banka se bo morda vključila v devizni trg NBJ. Tako bi ji ostalo več deviz za prosta nakazila v tujino, pri katerih je sedaj največ zaostankov. Ljubljana: Maja so se cene na drobno precej povečale. V Sloveniji so se drobnoprodajne cene povišale za 10,4 odstotka. Ljubljana: Dušan Semolič je bil izvoljen za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ljubljana: Na skupnem zasedanju vseh treh zborov slovenskega parlamenta sta spregovorila republiški in zvezni premier. Peterle pojasnil osamosvojitev, Markovič pa opozoril na posledice. Skopje: Makedonci so se odločili, da bodo carine vendarle plačevali. Zagreb: Hrvaški sabor stalno zaseda in sprejema zakone za osamosvojitev Hrvaške. Poslanci se ne bodo razšli, dokler ne bodo sprejeti vsi potrebni predpisi. Ljubljana: Pet kandidatov za rektorja je predstavilo svoje načrte. Ljubljana: Izbran osnutek grba Republike Slovenije. Priština: Albanci so pokopali nasilje. Simboličnega pokopa nasilja se je udeležilo približno 200 tisoč Albancev s Kosova in drugih delov Jugoslavije. Beograd: Zaposleni v jugoslovanski industriji orožja in vojaške opreme napovedujejo za 20. junij stavko, če v zveznem proračunu ne zagotovijo 15,2 milijarde dinarjev za opremo JLA. Beograd: SPO nasprotuje zvezdi na zastavah. Sarajevo: Srbi se navdušujejo nad katonizacijo BiH. Opozicijske stranke pa obtožujejo Izetbegoviča, da je v Splitu nepooblaščen trgoval z ozemljem v BiH. Ljubljana: Zvezna vlada carinske grožnje še ne uresničuje. Če bodo uvozniki res morali carino plačevati Beogradu, bo prišlo do strahotnih prometnih zastojev. Večina carinarnic je prvi dan zveznega carinskega odloka, ki ga je suspendirala slovenska vlada, normalno poslovala. Beograd: Popravljen zvezni proračun. Nova številka naj bi bila 167 milijard dinarjev. Ljubljana: Slovenski delavci nočejo postati poskusni kunci. Pred skupščino se je zbralo na opozorilnem shodu več tisoč delavcev. Zagreb: Zagrebško okrožno sodišče je izreklo kazni četverici, ki je pripravljala in sodelovala pri oboroženi vstaji proti Republiki Hrvaški. Ljubljana: V carinarnicah in podjetjih je mirno, vse pa skrbi, kakšen bo izid carinske vojne. ŽIS pravi, da je odlok slovenske vlade neveljaven. Beograd: Zvezna vlada prepričuje javnost, da so izvozno-uvozni dosežki kar dobri. Vrednost uvoženih avtomobilov je dosegla polovico vrednosti uvožene opreme. Sarajevo: Alija Izetbegovič se noče pogovarjati o delitvi BiH. KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ” HREN & VAN G Cesta pod parkom 2, Velenje, Tel.: 063/855-734 ODPRTO VSAK DAN od 12. do 16. ure in od 18. do 24. ure RES JE... - da je direktor Opere v Mariboru trdno odločen uresničiti svoj umetniški program. Po večletnih uspehih z domačimi pevci iz Sovjetske zveze je zdaj vaje prenesel v hotel. - da se je na krajši počitek vrnil v Celje najpomembnejši in najdejavnejši zvezni poslanec, gospod Ivo Zelinšek. Po temeljiti analizi razmer v domačem krogu ugotavlja, da bi razdružitev zanj trdo padla, ker ima kot železničar brezplačni prevoz. - da bi krški župan gospod Vojko Omerzu ob občinskem prazniku rade volje podelil občinsko priznanje tudi kakšni firmi. Pa kaj, ko mu firme druga za drugo propadajo. Razen gasilcev. - da tovariša P. Krepel in F. Korošec v koncernu Gorenje nestrpno molita za odhod tovariša Hermana Rigelnika. V oko jima je ponovno padlo direktorsko mesto, ki jima ga pripravlja tovariš J. Stanič. - da je doktor samoupravnih in drugih znanosti, zdaj gospod Rudi Peperko, svojo posvetovalno agencijo prenesel z Zelenice 9 v Kovinotehno. Ker mu je dal zdaj že tudi pokojni M. Ravnik brco v rit pri Svobodnih sindikatih, je neutrudni Rudi ponudil svojo pomoč Neodvisnim sindikatom v Kovinotehni. Uspeh je zajamčen, vedo povedati v celjskem Pohištvu. - da je Nace Krumpak, celjski delegat na kongresu SDU v Ljubljani predlagal, da se naj poslanci, ki bodo čez teden dni v slovenski skupščini glasovali za odcepitev, podpišejo. Da bo slovenski narod vedel, kdo mu je odmeril 200 mark plače. - da so železarji v Ravnah na Koroškem stavkali in stavko končali, ko je vodstvo podjetja vsaj delno pristalo na njihove zahteve. Res pa je tudi, da so imeli v prvih treh mesecih letošnjega leta v Železarni Ravne najvišje povprečne osebne dohodke znotraj Slovenskih železarn. 7.400 dinarjev proti 4.500, kolikor so imeli tisti čas v Železarni Štore. RAJ KUHAJO V MOZIRJU Izbrane jedi na mizi vrlih Butalcev Eno leto mineva od svobodnih, večstrankarskih in demokratičnih volitev. Na najvišjih nivojih so stare, skorumpirane boljševistične oblastnike zamenjali novi, sposobni, sicer pa še nekoliko nevešči, naivni, nepokvarjeni in bogaboječi kadri. A glej ga zlomka, le ti so hitro uvideli, da sami ne bodo mogli postoriti vseh nalog, zato so se odločili, daje treba tudi na nižjih nivojih nekatere kadre zamenjti, nastaviti namešto njih nove in sicer počistiti z navlako. Pri tem ni prav nič bistvena strankarska pripadnost, se pravi, da je vseeno, ali je subjekt do prevrata služil bivši partiji, ki je bila na oblasti preteklih 45 let (g. Zagožen iz kmečke stranke zna to tako lepo povedati, da ti takoj pride) ali pa današnjim zdravim silam. Kuhajo tako, da so Butalci vseh barv dejansko optimalne budale, kuharjem in pomagačem pa drvijo v žep denarci. Pri tem jih ne moti niti dejstvo, da se iz dneva v dan bolj sprašujejo, kako dolgo bodo še lahko hodili v skrahirana pojetja na delo, kako naj prehranjujejo in bodo prehranjevali sebe in svoje družine in kakšna je sicer njihova življenjska perspektiva. Mogoče se bo kdo po tem kratkem uvodu vprašal, kje so te Butale. Prepričan sem, da jih najdemo povsod, meni pa je utrip življenja, predvsem pa kuhinja, nekoliko bolj znana v glavnem mestu Zgornjesavinjskih BUTAL, Mozirju. Sposobnost kuhanja je takšna, da bi recepte lahko objavljali v nadaljevanjih. Za prvič bo najbrž dovolj, da si na kratko ogledamo kulinariko v stavbi, kjer domujeta glavna kuharja, župan in izvršnik. O samem izvršniku, njegovih podvigih v gnilem socializmu (direktor uspešnega podjetja, direktor podjetja, ki ga je spravil v likvidacijo in v zvezi s tem tudi kazensko odgovarjal, obrtnik, pa spet direktor propadlega podjetja, bil v ZK, pa izključen, pa spet sprejet itd.) in novo nastajajočem kapitalizmu vemo že veliko in preveč. Njegovi kuhinji je uspelo skuhati, prežvečiti in izpljuniti Glinovo in Elkrojevo garnituro (v obeh primeri je glavno delo opravila njegova Verica in njegovo izsiljevanje z občinskim denarjem), manj pa je znanega, kaj se kuha v njegovi domači hiši. Ob tem pa bi bili zelo nepošteni, če ne bi omenili njegovega kolega župana, ki mu je v spretnostih najmanj enak. Res je, da je ta veliko bolj zadržan in manj opazen, pa zato izjemno uspešen. V nasprotju z Božičem, ki si predvsem utrjuje svojo oblast in bazo za dolgoročnejše delovanje, Presečnik skrbi predvsem, da je sita in zadovoljna njegova žlahta. A smo packi, ko takole hvalimo in to tisti, ki smo sicer brez vsakega okusa, a? No, a presodite sami, ko boste prebrali nekaj konkretnih dosežkov kuharskih mojstrov (recepti se dajo verjetno preveriti v glasilu butalskega parlamenta), na konkretnih subjektih: - Jakob Presečnik, gradbeni tehnik, županov brat. V preteklosti je bil pretežno zaposlen v podjetju Vegrad, precej časa direktor njegovega TOZD Gradbenik, po totalnem neuspehu in rdečih številkah odstopljen strokovnim službam Vegrad. Na prvi seji nove skupščine v letu 1990 izvoljen za predsednika komisije za volitve in imenovanja, po letu dni pa se je kadroval in bil tudi izvoljen za direktorja upravnega organa, ki se imenuje zavod za urbanizem ali nekaj podobnega. Ubogi Vegrad, kaj bo brez njega! - Nevenka Presečnik, gradbeni tehnik, žena vrlega Jakoba. Do nedavnega delala kot strokovni delavec v SIS, po združitvi le teh s SO, pa delavec UO. V času vladavine svojega svaka je že uspela napredovati in to na mesto vodje vseh urbanističnih upravnih zadev. - Leopold Supin, gradbeni tehnik. Bil najožji sodelavec Jakoba v TOZD Gradbednik. Ko je le ta skrahiral, ga je nadomestil in dokončal agonijo TOZD Gradbenik. Tudi on je poiskal zatočišče v strokovnih službah Vegrada, potem bil zaposlen na Komunali v Mozirje, na zadnji seji skupščine bil imenovan za pomočnika kolegi Jakobu. Vojna in mir, 17. del - Bogomir Vidmar, gradbeni tehnik. Le ta je bil predhodnik Jakoba na TOZD Gradbenik, pozneje nepogrešljiva strokovna moč na gospodarski zbornici, nato zaposlen v SO Mozirje. Na zadnji seji skupščine imenovan za pomočnika Jakobu. - Niko Purnat, strojni tehnik. Je brat predsednika stranke SDP v Mozirju, sicer pa dolgoletni vrli sodelavec Božiča. Ko je bil Božič še obrtnik, je bil pri njem zaposlen. Po ugotovitvi, da so odprta neizmerna prosta lovišča, je Božič prepustil obrt sinu, Niko pa se je zadovoljil s svojo popoldansko. Vseskozi je bil komandant TO v občini, na zadnji seji SO pa imenovan za šefa oddelka LO, saj je razumljivo, da se s svojo izobrazbo tehnika na zadeve bolj spozna kot diplomirana obramboslovka v tem oddelku. - Janja Port, imenovana tudi »bliskovita kariera«, dipl. pravnica. Po opravljeni pripravniški dobi v Glinu imenovana za sekretarja IS. Po letu dni dela na zadnji seji SO imenovana za šefa UO, ki pokriva področje gospodarstva in prostorskega urejanja in menda celo za podpredsednika IS... Butalci so lačni, želijo si novih kulinaričnih podvigov. Bo to Zdenka Presečnik, županova žena? Znalo bi se celo zgoditi, da se občina v procesu lastninjenja preoblikuje v privatno firmo Božič-Presečnik. Saj ni res... Iz j ava tedna Jože Strgar, ljubljanski župan, je ob otvoritvi železniške proge med Ljubljano in Beljakom na vprašanje, ali je z novo prometno pridobitvijo zadovoljen, izjavil: »Ja, zelo sem zadovoljen. Slovenci bomo lahko hodili gor kupovat, Avstrijci pa bodo prišli k nam . . . recimo, na kulturne prireditve.« Gospod Strgar je s tem razžalil tako Slovence (ki se presneto upiramo temu, da bi ves težko zaslužen denar znosili čez mejo in tako ropali sami sebe), predvsem pa Avstrijce (kakor da bi bili Avstrijci kulturno manjvreden narod). Če bomo vsi kar naprej kupovali v Avstriji in Italiji, ali bo še sploh kaj denarja ostalo za ogled kulturnih prireditev? ... Atftkoti kratko vjojno! %£ Hs-stc1 jDHl HISEH TKI 5V0J) IriČRAKl M KUKlMA-mj! letotia nesne več -inrern = bi R KKC. ofcSTVLiA -pup) KCsBHET) K ?KtrDS£"DN I K KI SA/NITT O KPgPRl ['AesvvvOj sosif kupil ji ene IkKiAtKO^ KUVASifNO UCON0 — ... jip rvH5« jugoslovanski ligi, pri NK Olimpija se vsaj večina neformalno zavzema za jugoslovansko prvoligaško Tako je zaenkrat pri klubih. Ah bo njihova na koncu tudi z glavo skozi zid. Povsem noimalno bi bilo, da bi sami športniki najprej trezno pretehtali, kje ima »jugoslovansko« merjenje smisel in kje ne. Najbrž je res nesmiselrK> NK skupaj s politiki ugotovili, da v Sloveniji ne premotimo športnega štadiona, ki izpolnjuje povprečne mednarodne standarde, h*™**®- . naprej. Morda tudi ne. Nikakor pa ne bomo smeli tako ali drugače obsojati športnikov, trenerjev m funkcionatjev, ki bodo ptfmv^/,ni?TJZT\TsrBvZ rTbi1LvLfr, Z™ NOVA W DOBA STRAN 18 \l ,n n ,^1, ,n v umi Z ^1 n i \u ml,Jr J 'rn prepeljale čez Mo odpravo osemdesetih Mustovcev« ,z nas/op n, Grand festival d^Cmdad de Mexko v Ondad ZVEZDNI TRENUTKI MARIBORSKEGA TEATRA :::S::::5:;:i||j:;:;:;^ Po Pandurju ■ ^ vsaj Pandur ček SlSEiHSSsSSEs #««<»?* VSeki,rj,,rre^n,i,Ui,pi,prihV,p In eeno kupih vse Mo. je Jenda 'sedaj glavni tujski M iz "mige stvaritev, za Mere je gotovo najbolj zasluzen Sf£^^4.*<«E5 SS^ES-SsiiSf talino trJ/ /•.,»,1,,, W/ »...Vn.h., (»Jo »nh^, reis; S- /» dingenra /uruca Tud, uspeh, čeprav se operni,in denar,a za fcaA^a P/adda D<,nnn^ a/T A/ont-erar Seseda bi bik»Am/dio frd/ri. da /e Tomai Pandur n>(). A / nu; .ltc pripisati vse zasluge za malodane neverjetni prepo- (šušlja se, da še ne tridesetletnik razmišlja celo o HoUywo-odu!), ta dotok ne bo kar na lepem upočasnil. Sicer pat takrat Maribor nemara ne bo več tako gol in bos, kot je danes, pa si bo zato nemara lahko privoščil uvoziti kakšnega novega Pandurja - ali vsaj Pandurčka, RAZSTAVA, KI SLIKARKO DOROTHEO HAUSER SPET DVIGA IZ MRAKA Mojstrica škarjerezov Minulo soboto so v ateljeju v Vojniku odprli razstavo nenavadne in zanimive slikarke Dorothee Hauser, avtorice, ki se je pred vojno močno uveljavila v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in tudi izven meja, kasneje pa je, vsaj v Sloveniji, popolnoma utonila v pozabo, vsaj v uradnih krogih. Umetnostna zgodovinarka Milena Moškon iz celjskega Pokrajinskega muzeja se je lotila težavne naloge in slednjič sestavila mikaven mozaik slikarkinega življenja in uspešnega ustvarjanja, ki je do konca meseca na ogled v Vojniku, kasneje pa se bo selil po drugih slovenskih razstaviščih. Dorothea Hauser je tragična kov, zlasti ne strahu pred kru-osebnost. Ponoči med 15. in tostjo, pred možnostjo izgube 16. januarjem leta 1946 je ža- svojega doma, brez katerega si lostno končala svoje življenje, ni mogla predstavljati svojega »Takrat vznemirjena in utruje- življenja v bodoče,« piše Milena od tegob, ki jih je doživljala na Moškon v prijaznem katalo-med vojno, ni zmogla več pre- gu, ki ga je oblikoval Radovan živeti nepredvidenih dogod- Jenko. »Zato je v hiši zanetila požar in se v plamenih ustrelila. Zgorelo je vse. Tudi stara hišna oprema, slikarski atelje, vsa likovna dela ... Telesne ostanke slikarke so domačini z veliko prizadetostjo spravili v zemljo ob stari vojaški pokopališki vežici. Od leta 1948 pa celo njenega groba ni več ...« Slikarka Dora Hauser se je leta 1877 rodila v Gradcu, živela pa je v Vojniku pri Celju. Likovno izobrazbo in razgledanost si je pridobila v kulturnih središčih Evrope, zanimale so jo najrazličnejše slikarske tematike, ustvarila je več portretov, pokrajin in tihožitij, obvla- dala je oljno in akvarelno tehniko, risala in zelo rada jedkala. V Jugoslaviji in Evropi se je najbolj uveljavila s svojim miniaturnim potretnim slikarstvom, največkrat na slonokoščene ploščice v črticah, načinu, značilnem zlasti za stare dunajske miniaturiste, ki so želeli v malem prikazati individualnosti in razpoloženjskost človeka in na detajle na njem. Ob miniaturnem slikarstvu so Doro Hauser mikali zlasti škarjerezi, male silhuetne podobe, ki jih je izdelovala na več načinov, kot risbe s tušem, kot škarjereze s črnim ali večbarvnim papirjem in v posebni tehniki, imenovani eglomise. Upodobila je vrsto ljudi, žanrskih in pravljičnih prizorov, rastlinskih, živalskih, športnih motivov, okrasnih inicialk. Izkazala se je, pravi Milena Moškon, kot prava mojstrica tako imenovane črne umetnosti. Kritiki so jo na razstavah vselej opazili in pisali o njenem delu laskave ocene, jo primerjali z najslavnejšimi angleškimi in dunajskimi miniaturisti in jo hvalili, ker ohranja lepo, a na žalost izumrlo umetnost. Usoda je hotela, da se njej dogodi isto. Spomin nanjo je zbledel, v povojnih desetletjih je izginila iz slovenskega kulturnega prostora, dokler ni nanjo kot na temno silhueto ali lepo miniaturo v nizu drobnih umetnin spet spomnila Milena Moškon z razstavo V spomin slikarki Dorothei Hauser. NAJČISTEJŠI EVROPSKI SPOMIN Kelti na Celjskem »Njihova zunanjost je zbujala grozo... So visokorasli, mišice jim poigravajo pod belo kožo. Njihovi lasje so svetli, toda ne le po naravi, pač pa si jih tudi umetno belijo, jih umivajo v mavčni vodi in si jih češejo od čela navzgor. Tako so že zato podobni gozdnim hudičem, saj imajo zaradi tega posebnega umivanja po vrhu še goste in težke lase kot konjska griva...« S tem tekstom Diodorosa se pričenja zelo okusno oblikovan katalog ob razstavi Kelti na Celjskem, ki so jo minuli teden odprli v lapidariju celjskega Pokrajinskega muzeja in jo je slovesno otvoril slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder. Avtorica razstave, ki so jo te arheološke najdbe iz kelt-pripravljali skrbno in študiozno skega grobišča iz Slatine v Rož-in katere glavnino tvorijo boga- ni dolini, kjer so naleteli na orožje, ščit, fibule, zapestnice, osebno opremo, keramične pridatke, novce, je arheologinja Darja Pirkmarjer, ki je tudi napisala spremno strokovno besedilo o Keltih, ljudstvu, ki je prišlo iz teme v drugi polovici prvega tisočletja pr. n. št. Bogati ostanki kulturne tvornosti govorijo o tem, da so bili Kelti srednjeevropsko ljudstvo, ki sicer nikoli niso ustvarili svoje države, a njihovi vojaški moči se dolgo časa nista mogli upirati niti takšni vojaški in politični velesili, kot sta bili Grčija in Rim. Večino keltskih področij so šele tik pred začetkom našega štetja zasedli Rimljani in povzročili konec imenitne keltske kulture s stilskim in tematsko samosvojim umetniškim izrazom, kulturi, ki jo danes strokovnjaki imenujejo po velikem keltskem najdišču La Tene v Švici latenska kultura. Kelti so tudi v naše kraje, kamor so se priselili v 3. st. pr. n. št., prinesli bogato duhovno in materialno kulturo, umetniški izraz popolne fantazijske abstrakcije, ki je nastal iz dosledne stilizacije človeške in živalske podobe. »Igrivi preplet,« pravi Vera Kolšek, direktorica celjskega Pokrajinskega muzaja, »rastlinskega okrasja in močno stilizirane človeške maske so bistvene sestavine keltskega umetniškega sloga, ki ima tudi globlji, magični pomen.« Ob otvoritvi razstave je o imenitni keltski kulturi spregovoril tudi slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder, ki je dejal, da so Kelti naš naj-čištejši evropski spomin, kajti v času Keltov je tod živel evropski človek, Evropejci, kar bi mi po desetletjih, ko smo bili Evropejci malo manj, spet radi bili. OPERA Gundula Janovitz je obupala Komaj leto dni pečena umetniška voditeljica Graške Opere gospa Gundula Janovitz obupuje nad nemogočimi razmerami v opernih hišah ... Kot pevska zvezda razpolaga z veliko posluha za pevski ansambel in predvsem za mlade, prihajajoče kadre. Izhajajoč iz svojih, verjetno ne samo prijetnih izkušenj, je poizkušala pošteno in profesionalno zaorati v to. zanjo novo, polje. Zdaj odhaja... .. .»dirigenti ne znajo delati s pevci... ne briga jih njihova prihodnost... slabi medsebojni odnosi...« in še in še in še! Bo spet zmagalo slabo nad dobrim, kot smo tega še tako vajeni pri nas!? No, Gradčani imajo vsaj upanje... pri nas take Gundule Janovitz (vsaj na položaju) ni! 19. STRAN NOVA W DODA MUZIKA JE BIZNIS S povratkom hipijskega boema, psihodelije, kulta električnih kitar in podobnih zadevščin, se je na glasbeno sceno vrnila še ena pojavna oblika koncerta, to je festival. Če so bili festivali v poznih sedemdesetih vse manj obiskani, kasneje, v osemdesetih »padli iz trenda«, postali nemodni, so na začetku devedesetih spet ugledali luč sveta v vsem blišču, ki pripada takšnim prireditvam. Reading festival je zoper najbolj razvpita zadeva na otoku, Perry Farrell, vodja skupine Jane’s Addiction je v Združenih državah organiziral prvi alternativni potujoči festival, s katerim namerava to poletje prekrižariti celotno Ameriko. Festivali se dogajajo po celotni Evropi, kulminacijo pa je, jasno, pričakovati v poletnih mesecih. Krasno, kaj pa pri nas? Festivali v Jugoslaviji so bili od nekdaj v glavnem tekmovalne narave, ker se je to pač skladalo s politično-kulturno idejo o Titovi mladini, pridnih in ustvarjalnih dečkih in deklicah, ki razmišljajo s svojo glavo, seveda v mejah normale. Politično idejo te vrste dandanes še najbolje nadaljuje kakšen MLIN, toda ta trditev že ni več v domeni te rubrike. Prvi festival, ki je ohranjal kontinuiteto delovanja in že na samem začetku ni izhajal iz tekmovalnega principa, je bil ljubljanski Novi Rock. Zaje-čarska gitarijada, Subotiški festival in Jugoslovanski rock moment so idejo o tekmovanju ohranili še danes. Gre seveda za festivale, na katerih bi se naj predstavile še neuveljavljene skupine. Ce je že treba izreči argumente za in proti, se lahko najprej pomudimo pri tistih »za«: gre za skupine, ki svojo pot šele začenjajo zato mora selekcija obstajati že zelo zgodaj, sicer se utegne scena utopiti v morju podpovprečnih bendov. Poleg tega daje tekmovalni karakter vzpodbudo mladim skupinam in jih sili, da dajo vse od sebe. Utemeljitev nasprotnega prepričanja izhaja iz iste reference kot prejšnja: gre za mlade skupine, ki svojo pot šele začenjajo, so neizkušene, zato obstaja velika možnost, da bo nastop na festivalu v veliki meri odvisen od sreče in spleta objektivnih okoliščin, lahko si predstavljate, kakšen odnos imajo zdolgočaseni tonski mojstri do skupin, za katere slišijo prvič. Povrhu favoriziranje samo ene skupine (v navadi je, da zmagovalec dobi kot nagrado možnost snemanja singl ali LP plošče) pomeni siromašenje celotne scene. Osnovna ideja festivala naj bi bila dati enake možnosti vsem, slabi in nezanimivi bendi bodo namreč s časom sami propadli, medtem ko bodo tisti, ki imajo kaj pokazati, dosegli rezultate, proporcionalne njihovim interesom in iznajdljivosti. Slednji model naravne selekcije se v praksi izkaže za precej utopičnega. Ne upošteva namreč človeškega faktorja, t. j. da lahko peščica ljudi na ključnih mestih v medijih favorizira ali pa popolnoma ignorira bende, ki so jim pač pri srcu ali pa so se jim kako zamerili. Še posebej pride to do izraza na takšnih majhnih govornih področjih, kot je naše, kjer ob enem nacionalnem in dvema študentskima radijema ter enim glasbenim časopisom ni za pričakovati kakšnega načrtovanega vzpona kvalitete. Vse kar se dogodi, je povezano zgolj z ugodnim medsebojnim razmerjem pomembnih astrolo- ških planetov. Toda še huje od tega je pojav, ki bi mu lahko rekli »Rock’n’Roll demenca«, popolna nezainteresiranost ključnih ljudi za dogajanja, ki presegajo njihov domači prag. To je mentalno stanje, v katerem nekdanji uporniki postanejo isti »stari prdci«, kot so bili tisti, proti katerim so se nekoč »borili«. Zarečenega kruha se največ poje, zato sem sam raje tiho in ne trosim okrog velikih besed o kakšnih »scenah« in čem podobnem, saj bi se mi znalo kdaj zgoditi, da bi me kdo vprašal, kje so zdaj tiste ideje, o katerih sem včasih trobil. V naslednji številki pa bo govora o omenjenih domačih festivalih, kaj so nekoč pomenili in kaj pomenijo danes ter kakšno prihodnost bi se jim dalo napovedati. LESTVE Velika Britanija (NME) - singli 1. CRVSTAL WATERS - Gypsy Woman (La Da Dee) 2. CHER - The Shoop Shoop Song (lt's In His Kiss) 3. KLF - Last Train To Tran-central-Live 4. BEVERLEV CRAVEN - Promise Me 5. CATHV DENNIS - Touch Me (Ali Night Long) Velika Britanija (NME) — albumi L MICHAEL BOLTON-Time, Love And Tenderness 2. EURVTHMICS - Greatest Hits 3. EMF - Schubert Dip 4. REM - Out Of Time 5. ELVIS COSTELLO - Mighty Like A Rose Curve: zmrznjene dekline Velika Britanija (NME) — neodvisni singli 1. CURVE - Prozen EP 2. ELECTRONIC - Get The Message 3. St ETIENNE - Nothing Can Stop Us 4. KLF - Last Train To Tran-central 5. LE VIT ATION - Nadine Velika Britanija (NME) — neodvisni albumi L CHAPTERHOUSE - Whirlpool 2. SWANS - White Light From The Mouth Of Infi-nity 3. THIS MORTAL COIL - Blood 4. KLF - The White Room 5. INSPIRAL CARPETS - The Beast Inside ZDA (Billboard) - singli L HI-FI VE - I Like The Way 2. CATHV DENNIS - Touch Me 3. C & C MUSIČ FACTORV - Here We Go 4. DIVINVLS - I Touch My-self 5. ROD STEVVART - Rhytm Of My Heart ZDA (Billboard) - albumi 1. REM - Out Of time 2. MARIAH CAREV-Mariah Carey 3. C & C MUSIČ FACTORV - Gonna Make Vou Sweat 4. WILSON PHILLIPS - Wil-son Phillips Ne Zdhali: ruski turisti na Primorskem 5. THE BLACK CROWES - Shake Vour Money Maker RAP obeti (NME) 1. MARLEV MARL - In Control Volume 2 2. CHUBB ROCK-The One 3. LEADERS OF THE NEW SCHOOL - A Future Wit-hout A Past 4. SON OF BAZERK - Ba-zerk Bazerk Bazerk 5. TERMINATOR X - In The Walley Of The Jeep Beets ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti Dr AND THE MEDICS - Špirit In The Sky Pred 10. leti ADAM AND THE ANTS - Stand And Deliver Pred 15. leti ABBA — Fernando Pred 20. leti FREE-My Brother Jake Pred 25. leti FRANK SINATRA - Strangers In The Night NOVICE Letošnji Reading Festival, ki se bo dogajal 23., 24., in 25. avgusta, bo gostil lepo število znanih imen. Med nastopajočimi so tudi: IGGV POP, SONIC VOUTH, SISTERS OF MERCV, DINOSAUR Jr., CARTER USM, DE LA SOUL, JAMES, THE FALL, POP WILL EAT ITSELF, BLUR in NED’S ATOMIC DUSTIBIN. Če jo boste mahnili na rajžo, še podatek o ceni: vstopnica za tridnevni koncert stane 40 funtov, v njo pa so všteti stroški kampiranja za šotor in avto. Najprijetnejše presenečenje iz metalnega tabora v zadnjih nekaj mesecih so priredili ANTHRAX. Izdali so namreč svojo priredbo komada PUBLIC ENEMV »Bring The Noise«. Kot gost se na posnetkih pojavlja nihče drug kot CHUCK D! Anthrax so že od nekdaj kazali očitno naklonjenost do agresivnega dela rap bendov, pred leti so izdali tudi EP »Trn The Man« z naslovno skladbo v RAP maniri. Kmalu naj bi izšel tudi EP z naslovom »Attack Of The Killer B’s«. »Rock'n’Roll v vsako reklamo,« bi lahko bil glavni motto reklamne industrije. Tokrat so na vrsti THE RAMONES V reklami za pivo Budtveiser se kot glasbena oprema pojavlja trideset sekund njihove pesmi »Blitzkrieg Bop«. V pivovarni so dejali, da so se za njih odločili, »ker ta skupina predstavlja današnjo generacijo.« Prav imajo. Na zdravje! YELLO, še eni, ki so se, sicer nevede, pojavljali v TV reklamah (»TO JE TAJ STO-MAK ELIMINATOR!!!«), so izdali singl z naslovom »Rub-berbandman«. Kot gost sodeluje ranjki Louis Armstrong, ob majhni pomoči semplerjev, seveda. KONCERTI Danes, 19. 6., gostuje v zagrebškem Domu sportova kompletna nekdanja mega skupina simpho rocka VES. V petek, 28. 6., bo v menzi študentskega naselja v Ljubljani ob 21. uri koncert skupin MORBID ANGEL in SADUS. Če vas zanima, kakšen rezultat dobiš, če križaš funk, ska in kazačok, si morate obvezno pogledati koncert estonske skupine NE ZDHALI, ki se ima zgoditi 21. 6. na Titovem trgu v Kopru. V primeru slabega vremena bo koncert v koprskem Gledališču. Še enkrat: 23. 6. v KUD F. P. v Ljubljani THE DICKIES. Metalci si lahko gredo 18. 6. na Dunaj pogledati koncert, na katerem bodo nastopili SE-PULTURA, SACRED REICH in HIDDEN. V petek, 21. 06., ob 17. uri bo na Rotovškem trgu v Mariboru Open Air Rock Festival. Nastopili bodo Pragvvald, Phantasmagoria, Epidemic Zone, Satirical Poem, Jani Kovačič & J’bent in Majke. TREND Biti maturantka, imeti kratke lase in jih pobarvati v platinasto svetlo pričesko. TV »IN« - Studio Ljubljana in Marko Brecelj »OUT« - Enoumna TV politika, ki jo izvaja DEMOS (spet smo skočili dvajset let nazaj) VIDEO Blade runner Ridley Scott Tisto, kar ni dosegel kot Indiana Jones ali, kot Hann Solo iz »Vojne zvezd«, je naredil Harrison Ford kot iztrebljevalec. Film naše bližnje prihodnosti. Triler v melodrami in znanstveni fantastiki. Film, zaradi katerega je Števen Spielberg posnel »Inner space«, pa mu ni pomagalo. Blade Runner je Ridley Scott. The the Gravitate to me Matt Johnson je shizofrenik. Je glasbeno utelešenje Dennis Hooper-ja. Ponavljajoče padanje v globino in slovvmotion. Trip! Osamljenost. Nedorečena ljubezen... Ive been watching you for ages. I am the lighthouse. I am the sea. I am the air that you breathe. Gravitate to me ... Bob ob steno Prejšnji ponedeljek smo bili v muzeju. Za Bežigradom v Ljubljani smo gledali fosilne ostanke petdesetletnega Boba Zimmermana-Dvlana. Starejši so ga tudi poslušali in se spominjali prvih glasbenih ljubezni, mlajšim pa ni bilo do žura. Prav ti so bili kriterij. Ker niso padli na rit, je bila torej prireditev bolj Bob ob steno. Najboljše izvedbe Dylanovih 1 MR TAMBOURINE MAN ..................The Byrds 2 ALL ALONG THE WATCHTOWER .........Jimi Hendrix 3 WHEN I PAINT MY MASTERPIECE.........The Band 4 WANTED MAN .........................NickCave 5 IT AINT ME BABE...................Johnny Cash 6 ALL I REALLV WANNA DO ..............The Byrds 7 ISHALL BE RELEASED ..............The Heptones 8 TOMORROVV IS A LONG TIME .........Elvis Presley 9 PAT GARRET AND BILLV THE KID ......The Tritfids 10 WITH GOD ON MY SIDE .........The Neville Brothers 11 MY BACK PAGES ......................The Byrds 12 BLOWIN’IN THE WIND ..........Peter Paul And Mary 13 A HARD RAIN’S A GONNA FALL ........BryanFerry 14 JUST LIKE A WOMAN ...............Roberta Flack 15 CHIMESOFFREEDOM ...............Bruce Springsteen 16 LIKE A ROLLING STONE .................Sprint 17 ONLYAHOBO ........................Rod Stewart 18 PEL KEEP IT WITH MINE ..................Nico 19 ITS ALL OVER NOW BABY BLUE .........Link Wray 20 THE HARMONICA BIT IN LOVE VIGILANTES NevvOrder Najslabše izvedbe Dylanovih 1 THE MIGHTY OUINN Wales Grand Siam Rugby Squad 1978 2 I SHALL BE RELEASED...............TellySevalas 3 BLOWIN’IN THE WIND ............Marlene Dietrich 4 MR TAMBOURINE MAN ..............William Shatner 5 MAGGIE’S FARM ....................Tin Machine 6 KNOCKIN’ON HEAVEN’S DOOR .......EricClapton 7 I SHALL BE RELEASED...................Sting 8 ABSOLUTELYSWEET MARIE . . Jason And The Scorchers 9 PEL BE YOUR BABY TONIGHT UB40 And Robert Palmer 10 1 SHALL BE RELEASED .........Tom Robinson Band VIDENO Rock piknik, Ormož 15/6-1991 Po Altera Pars Festivalu v Mariboru pred dobrima dvema tednoma, se je v Ormožu zgodil podoben rockovski koncert. Tamkajšnji Pridigarji so organizirali Rock Piknik, kjer si za pičlih 80 din lahko slišal kar 16 rock skupin: N.K.V., Baby Zdravo, Sleazv Snails, 4.B.IV., Pleroma, Center Za Dehumanizacijo, Državni Udar, Razzle, Železobeton, Satirical Poem, It’s not for šale, Polska Maka, G.R.B., \Vasserdicht, Trauma, Pridigarji, skratka skoraj vse kar leze in grč na prizemni rock sceni v Sloveniji, z gostom iz bližnjega Varaždina. Piknik se je odvijal na dvorišču ormoškega gradu, izkupiček pa je namenjen nakupu nove feršterkerije za klub. Vsekakor pa se, v kolikor fantje iz skupine Pridigarji ne bodo omagali, Ormož počasi, a gotovo razvija v novo žarišče rock dogajanja, saj že teko priprave za serijo koncertov v jeseni. STRAN 20 NOVA OT DODA KALKULATOR Neučakanost Osrednje jabolko spora pred velikim filialam - dnevom D. zna biti prav carinska afera v Sloveniji. Potem, ko je že k izalo na umirjanje zadev m po uspešni odpravi medseboj nih tržnih ovir v jugo&tovanškem prostoru, samo /nova zabredli v težave, ki pa so tokrat, če jih gledamo z objektivnega zornega kota, nastale prav po zaslugi nepremišljene poteze s strani slovenske vlade. Neučakanost je spoloh zadnje čase ena glavnih vrhu. ki kras, slovensko politiko, zna pa nam prej škodovati kot koristiti. Z vidika mednarodno-ptavnih norm in načela o dobrih poslovnih običajih Slovenija zaenkrat nima nobene pravice od carin, ki so izvirni del prihodka federacije. Vedeti moramo, da trenutno še nismo samostojni in dokler je tako. bi bilo bolje počakati še teh nekaj dni. Zakaj? Jugoslovanski trg je še vedno »pod okriljem« ZlS-a. ki določa carine in njihovo stopnjo, v skladu s tem tudi uravnoveša (ah vsaj poskuša uravnovešati) ponudbo, povpraševanje ter cene, odkupuje tržne viškem po potrebi odobri interventne uvoze ali plasira blago iz blagovnih rezerv, če je zmanjšana ponudba ali so cene previsoke. Blago, ki se uvaža preko slovenskih mejnih prehodov, je namenjeno tudi v druge dete Jugoslavije in ne samo v Slovenijo, v primeru meje na Kolpi pa bi lahko pri nas carinili le slovenskemu trgu namenjeno blago. Tudi nam ne bi bilo prav. če bi nam Avstrija ocarinili v Nemčiji kupljene proizvode. Dokler nimamo dodelanega zakona o prehodu blaga, o carinskih službah, skratka popolne samostojnosti, moramo te prihodke prepustiti federaciji. Izgovarjanje na določila skupščine, na kotizacijo ipd. izpadejo naravnost smešna in so posledica pomanjkanja argumentov. Zaradi tega nas lahko v Evropi gledajo kot navadno balkansko provinco, ki se požvižga na pravni red in ravna le v smeri svojih interesov. Z1S ima v rokah vse inštrumente za uveljavljanje svojih ukrepov, naša vlada pa menda razpolaga z določenimi protistrupi. Očitno bomo priča še eni vojni živcev, le da zna tokrat biti mednarodna javnost na struni Beograda. Forma GRAFIČIMA PRIPRAVA SIMONA VOVK C na Ostrožno 113 63000 Celje © 063/34 222 ZATON PRVAKOV Voz v blatu Sicer miren protest industrijskih delavcev pred republiško skupščino je znova opozoril, da mirne a obenem revolucionarne družbene spremembe niso mogoče. Izkušnje vzhodnih socialističnih dežel, kjer so ljudje množično podprli politične spremembe, po njih pa so jih doletele posledice ekonomskih sprememb in množični konflikti, je nova oblast zanemarila. Projekt osamosvojitve Slovenije je še v bistvu edini povezujoč mehanizem, ki oblast ščiti pred izbruhi konfliktov. Toda kaj če se izkaže, da bo nova država dražja od prejšnje, da so privilegije in apetiti po moči (in na tem temelječem bogastvu) novih oblastnikov večji od prejšnjih, sredstva za doseganje ciljev pa bolj brutalna? Industrijsko delavstvo, ki ga je ustvarila prejšnja oblast z razvojem industrije, ki je bil marsikje zgrešen, s cilji, ki so marsikdaj temeljili bolj na ideologiji kot na stroki, je še vedno tukaj. Brez krivde, da je postalo to kar danes je, nosi največje breme sprememb, obenem pa je prezrto in obsojeno kot bivši »vladajoči razred«. Veliko tistih, ki so v imenu tega »razreda« vladali, to počne tudi danes, vendar pod drugimi zastavami. Saj so vseskozi v toku dogajanj, informirani in konec koncev tudi za ta opravila najbolj kvalificirani. Spremembe razmerij v osebnih dohodkih Primerjava osebnih dohodkov nekaterih dejavnosti s povprečjem slovenskega gospodarstva kaže na velike spremembe v razmerjih v zadnjih desetih letih. Najbolj »delavske« industrijske panoge so z osebnih dohodkov nad povprečjem gospodarstva padle globoko pod povprečje, negospodarstvo pa je, predvsem pod novo oblastjo (saj so njene službe ravno v tej dejavnosti), povečalo razmerje do gospodarstva. V delavskih plačah, ki jih primerjamo, pa so že všteti dodatki za izmensko delo in uničevanje zdravja zaradi pogojev dela. Uradno se na podlagi statističnih podatkov o povprečni slovenski plači smatra, da plače sicer realno ne naraščajo in so obdržale nek nivo, po pregledu plač v nekaterih dejavnostih pa je jasno, da so marsikje padle pod mejo, ki zadostuje za preživetje. Sindikat išče pogajalske partnerje Kolektivne pogodbe, ki naj bi varovale minimum delavskih plač, so s sindikatom kot predstavnikom delojemalcev podpisali predstavniki gospodarske zbornice v imenu delodajalcev. Čeprav je kolektivna pogodba akt, ki naj bi veljal toliko časa, dokler eden od partnerjev ne predlaga spremembe, je bila vsebina takšna, da v času podpisa večina podjetij ni imela možnosti za njeno uresničitev, v veljavi pa je bil (in je še danes) tudi zakon o omejevanju osebnih dohodkov. Uslužbenci gospodarske zbornice so se kljub mnogim opozorilom na hitro rešili neprijetnega partnerja, saj je po podpisu pogodb sindikat usmeril svoje zahteve na direktorje v podjetjih. Nekaj časa so se sindikati vrteli v začaranem krogu podjetij, ki so večinoma podkapitalizirana, nelikvidna, s presežki zaposlenih, ki ne ustvarijo dovolj za zahtevane plače, pa tudi brez možnosti, da bi si boljše pogoje ustvarila v prihodnje. Stavke, kadrovske zamenjave in obtoževanja niso premaknile voza, ki se vedno bolj pogreza v blato. Odnosi delojemalec — delodajalec so prehiteli realna dogajanja. V situaciji, da pravih delodajalcev praktično še ni, išče sindikat pogajalskega partnerja v oblasti, ki si je pravzaprav zamislila vse skupaj. PRIMERJAVA OSEBNIH DOHODKOV NEKATERIH DEJAVNOSTI S POVPREČJEM GOSPODARSTVA index 1980 1985 1990 1991(1-111) obdobje gospodarstvo strojegradnja negospodarstvo tekstilna črna metalurg. index gospodarstva = 100 POSLEDICE VOJNE V KUVAJTU Črni dež v Če ne bodo pravočasno pogasili požarov na naftnih poljih, se lahko regionalna katastrofa razširi po celem svetu. Valovi surove nafte so dosegli morje v perzijskem zalivu, nebo pa je prekril strupen dim, ki prihaja s 500 gorečih naftnih polj. To je ostanek vojne, ki ga do danes še niso odpravili. Strokovnjaki pravijo, da bo dim prišel še više v atmosfero in se razširil po vsem svetu. Temu območju je potrebno pomagati, da popravi verjetno največjo škodo v zgodovini, ki jo je povzročil človek. Vendar čiščenje ne poteka tako kot bi moralo. Primanjkuje denarja in nasploh ni prave zainteresiranosti za odpravo posledic te hude katastrofe. Posledice pa so že občutili v oddaljenem Pakistanu, kjer je padal črni dež. V Kuvajtu bo upadel pridelek, ribolov je onemogočen, celoten ekosistem je popolnoma uničen. Ljudje zbolevajo za boleznimi na dihalnih organih in rakom na pljučih, ker vdihavajo onesnažen zrak. Ekologi obsojajo ZDA in njene zaveznike, ker so Kuvajtu obrnili hrbet, ko bi potrebovali pomoč pri odpravi posledic vojne, ki ogrožajo okolje. »Člani koalicije so prevzeli odgovornost ne le sodelovati in zmagati v vojni, ampak tudi poskrbeti za posle- dice, ki jih bo vojna za sabo pustila,« pravi Richard S. Golob. založnik časopisa Golob's Oil Pollution Bulletin v Cambridgeu. »Vse kar potrebujemo je še en general Schvvarzkopf, ki bo vodil vojno za rešitev okolja v zalivu«. Ducat ameriških agencij že ocenjuje škodo in skuša pridobiti ZN, da bi se jim pridružili. Statistike so pokazale, da so ZDA vložile več kot 5 milijonov dolarjev v raziskave, skoraj nič pa v samo rešitev problema. »Vlada ZDA ni vključena VRSTA PROBLEMOV V BUSHEVI Bolezni v Predsednik Bush je bil na »spominski dan« zelo dobre volje. Videti je bil dosti bolj zdrav kot pred tedni in je skoraj ves dan zbijal šale. Nazaj je pridobil težo, ki jo je izgubil med zdravljenjem z radioaktivnim jodom. Medtem, ko se mu je povrnila življenjska volja, pa so se pojavila vprašanja o skrivnosti njegove bolezni. Pred 18-imi meseci je Barbara Bush izvedela, da je obolela za eno izmed avtoimunih bolezni (Grave’s disease), stanje v katerem je napadena žleza ščitnica. Kmalu zatem se je razširila vest, da je Busheva psička Millie dobila pasji lupus (kožna tuberkuloza). Spomladi pa je bil v bolnišnici tudi predsednik Bush zaradi nepravilnega srčnega utripa. Nenavaden pojav — zdravniki so bili mnenja, da je predsednika napadla ista bolezen kot njegovo soprogo. Kaj se dogaja? Gre za skrivnostno okužbo v Beli hiši? Sta Busheva v svoji rezidenci pila onesnaženo vodo? Vprašanj, ki so se pojavila je bilo nešteto. Zdravniki Bele hiše so začeli raziskovati, da bi našli vzrok tej nesreči. Dali so pregledati vodo v sedanjem in bivšem Bushevem domu. Četudi bi preiskava ne pokazala krivca te avtoimune bolezni (za dobre raziskave bi bilo potrebno veliko več časa), bi to pomenilo že prvi korak in poživitev raziskovanja. »Dobra stran tega, da gre za Prvo družino ZDA je to, da lahko vključiš v raziskovanje vse največje znanstvenike,« pravi zdravnik Burton Lee. Onesnažena voda? Prvi testi, ki naj bi pokazali, če svinec, jod in litij onesnažujejo pitno vodo v Bushevem domu, so bili le nekaj več kot formalnost. Simptoni te avtoimune bolezni so razburjenje, nespečnost, izgubljanje na teži, problemi z vidom in nepravilen srčni utrip, kar je doživel tudi predsednik. Testi vode so pokazali, da vzrok ne more biti v vodi, ki jo Busheva družina uporablja kot pitno. Medtem, ko so se specialisti ukvarjali z drugimi možnimi strupi, je dr. Charles Christian pregledal zdravstveno in družinsko preteklost zakoncev Bush in njune psičke Millie. Pakistanu v čiščenje«, pravi eden od članov Agencije za zaščito okolja. »To so prepustili Kuvajtu in Saudski Arabiji«. Na kilometre naftnih jezer je ostalo nedotaknjenih in obstaja možnost, da se izlijejo v morje, ko bo plima v poletnih mesecih dosegla visok nivo. Iraška minska polja in neak-tivirane bombe, ki so jih odvrgla zavezniška letala otežujejo čiščenje okolja. »Mine so kilometre in kilometre okoli nas,« pravi Jassim al Hassan, vodja kuvajtske skupine za zaščito okolja. Pozno aprila so najeli družbo Royal Ordnance PLC iz Saudske Arabije, ki bi naj odstranila mine. Večino dela si do danes še niso razdelili in odstranjevanje tako zelo počasi napreduje. V dveh mesecih po koncu vojne je na dan izteklo okoli 3000 sodov nafte iz uničenih tankerjev in naftovodov. To je sedaj skoraj v celoti pod kontrolo. Z uničenih naftnih polj pa še vedno odteka po 1000 sodov nafte na dan. Ustvarila Problem je tudi z gorečimi naftnimi vrelci. Do danes so jih pogasili 100 od 591-ih. Kuvajtska vlada ni pravočasno poskrbela za denar, ki ga potrebujejo za financiranje gašenja. »Ce bi to storili pravočasno, bi do danes pogasili že 300 naftnih vrelcev,« ugotavlja eden od uradnikov pri družbi Kuvvait Petroleum. Do zamud je prišlo tudi zaradi tega. ker so si kuvajtski poslovneži prizadevali spremeniti že sklenjene pogodbe. T. B. 0’Brien, glavni koordinator za gašenje pa se pritožuje: »Goreči vrelci jih stanejo milijone dolarjev na dan, oni pa se pogajajajo za 10.000 dolarjev.« Saudska Arabija in Kuvajt imata na milijarde dolarjev stroškov zaradi vojne, poleg tega pa še probleme z oznesnaže-nostjo okolja. Družbe za gašenje požarov pravijo, da je njihovo delo oteženo zaradi zmešnjave, ki vlada v državi. S kuvajtsko vlado pa se lahko dogovarjajo samo preko lokalnih agentov. Kuga na pohodu V zadnjem času se je človeštvo znašlo pred novo nevarnostjo; ki je tudi najimenitnejši strokovnjaki ne znajo pojasniti. Gre za vse množičnejša, doslej neznana obolenja ljudi. Znaki bolezni so povsem nedolžni: utrujenost, zatem visoke vročine in na koncu vse pogosteje smrt. Del ameriških strokovnjakov to neznano obliko »kuge« skuša spraviti v zvezi z zalivsko vojno in katastrofo v Aziji. Ugotovili so namreč, da se bolezen ne razširja na klasičen način - z dotikom ali prenašanjem z obolelih na zdrave - temveč po ozračju. Redki strokovnjaki, ki si že upajo na glas povedati kaj več o žarišču in izvoru te nove bolezni zatrjujejo, da bi naj med zalivsko vojno ob uporabi raznih bojnih strupov in s požigom naftnih vrelcev prišlo do doslej neznane mutacije in povezave škodljivih snovi in klic, ki so jih goreči naftni vrelci dvignili v atmosfero in zdaj padajo na posamezne dele zemeljske oble. Pri zdravljenju obolelih so doslej ugotovili le, da klasični antibiotiki niso učinkoviti. so se že prava jezera nafte. Največje jezero se nahaja v bližini Burgana na jugu Kuvajta. V dolžino meri približno 1 km, v širino pol kilometra, globoko pa je okoli 7 metrov. Ce se bo poglobilo še za kakšen meter, bo v njem 450 milijonov litrov nafte. Nekateri pa vidijo problem drugje. Člani koalicije, ki je sodelovala v vojni, niso storili skoraj nič v zvezi z okoljem. »Mislim, da se bojijo razpravljati o problemih z okoljem, ker so le-ti večji, kot pa pozitivni učinek vojne«, pravi Brent Blackvvelder, namestnik pred- DRUŽINI Beli hiši sednika skupine Friends of the Earth, ki skrbi za okolje po celem svetu. Od 580.000 prebivalcev glavnega mesta Kuvajta, jih je ostalo le še 150.000. Vlada želi, da se vrnejo, ker potrebuje ljudi, ki bodo pomagali obnavljati deželo. Ljudje so se začeli vračati 12. maja. Na teden jih prispe 15.000. Več jih ne pride zato, ker se bojijo onesnaženosti, ki ogroža predvsem otroke in starejše ljudi. »Pričakujemo lahko povečano število obolelih za astmo, ostalimi bolezenimi dihal in pljučnim rakom,« pravi eden od zdravnikov. Posamezni raziskovalci so prišlo do različnih ugotovitev v zvezi z dimom, ki prihaja z naftnih polj. Eni pravijo, da obstaja nevarnost, da se bodo oblaki zaradi vročine poleti dvignili tako visoko, da se bodo razširili po vsem svetu. To pa bi vplivalo na temperaturo in pridelek. Drugi pa: »Majhna je verjetnost, da se bo dim dvignil tako visoko, da bi lahko povzročil svetovne probleme.« V aprilu so na eni od meteoroloških postaj na Havajih zaznali določene snovi v ozračju, za katere predvidevajo da prihajajo iz Kuvajta. Preseneča dejstvo, da v zalivu še vedno ni dovolj naprav za kakovostno kontrolo zraka. 10. maja je v Bahrain prispela skupina znanstvenikov, ki bo proučevala kako smog z gorečih naftnih polj vpliva na ozračje. Vpliva lahko namreč na temperaturo in monsunsko deževje, ki se prične v srednini maja. Sponzorji pravijo, da bodo zagotovili nemoteno raziskovalno akcijo. »Če bi želeli dobiti celotno sliko o tem, kaj se je dogajalo z monsunom, bi morali priti nekaj tednov prej«, jih opozarja Richard S. Greenfi-eld, vodja NSF-ove skupine za raziskavo atmosfere. Michael Bailey, direktor programa Earthtrust pa ugotavlja: »Imeli smo vojno v zraku in vojno na tleh, v obeh smo zmagali. Danes pa imajo ekološko vojno, ki jo izgubljamo.« Po vsem še dodaja, da so v vojni imeli dva cilja: zavarovati naftna polja in vrniti Kuvajt v normalno stanje. Kdorkoli pa danes potuje v najbolj mračen predel sveta, ki se imenuje Kuvvait City, bo vedel da nobeden od ciljev ni bil dosežen. ,lh' h- *#, . 1» NOVA DOBA INDIJSKI HINDUIST. BOG IZVEDBA LENNONOVA SPRE-MUEVALKA (Y0K0) ANGL. PLEMIŠKI NASLOV MESTO V PIEMONTU (ŠAMPANJEC) GLASBILO < tabII ■ll |j| Vi mm PRENOS NAVZVEN TELESNA KULTURA ŠAM. OTVORITEV TROPSKA RASTLINA NIKALNICA BRITANSKI DRŽAVNIK V18. ST. • DELAVSKE IGRE GR. BOG SMRTI VZLETNA NAPRAVA MESTNA HIŠA KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER KORALNI OTOKI KRAJ NA MEJI Z ROMUNIJO MAŠČOBA TRUŠČ DEŽELA V VIETNAMU | 0MLAČEN0 | ŽITO 1 .. . . . TEHTNICA NAKLEP ! GRŠKA j ČRKA ŠP.Ž. IME TISKANJE VPREŽNA PRIPRAVA DELO- VANJE KONICA PLANINSKA PTICA NEPRAVIČNA DELITEV MED LJUDMI POD LAT m DRŽAVNO . PREMOŽENJE KONEC POLOTOKA JAPONSKA MISELNA IGRA S/s J <- '■'Ml v ^ V MALEN- KOST Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke: L nagrada: poletna majica - Leon Grenko, Prebold 68, 63312 Prebold 2. nagrada: vstopnica za ogled Postojnske jame - Žiga Gričar, Čuprijska 19, 63000 Celje 3. nagrada: okvir za avto tablice - Darinka Presker, Ponikva 30, 63232 Ponikva 4. nagrada: štirimesečna naročnina Nove dobe - Matjaž Šuligoj, Kidričevo naselje 10 66230 Postojna Nagradna križanka 1. nagrada: vikend najem apartmaja za 4 osebe v apartmajskem naselju Atomska vas + kopanje v bazenu 2. nagrada: vikend paket za eno osebo v hotelu Atomske toplice, polni penzion + kopanje v bazenu 3. nagrada: večerja za dve osebi v gostišču Lipa v Atomski vasi Študije so namreč pokazale, da so tudi krvni sorodniki avto-imunih pacientov, v nevarnosti, da obolijo. Christian pomirja: »Veliko ljudi, ki ima preddispozicije za bolezen, ne zboli.« Postavlja se vprašanje, kaj je v nizu potencialnih vzrokov resničen sprožilec bolezni. Psihičen stres je že eden od njih. Ljudje z obolelo žlezo ščitnico se pogosto težko skoncentrirajo, imajo težave na delu ... Vendar so ti pojavi prej posledica, kot pa vzrok bolezni. »Težko je vedeti katero je piščanec in kaj jajce«. »Nobena študija ni pokazala, da bi bolni- ki z avtoimunimi simptoni doživljali psihične strese preden bi oboleli za boleznijo,« pravi dr. Paul Ledenson. LASSIE S 50 LETI Virusi so se tudi pokazali kot možni sprožilci avtoimunih bolezni. Ko so testirali ljudi zaradi virusa AIDS-A (HIF virus) so bili ljudje z avtoimunimi boleznimi pogosto pozitivni. Še več, ljudje z infekcijo HIV so pogosto razvili avtoimune simptone. Na univerzi v New Orleansu so raziskovali Sjdgre-nov sindrom, kjer gre tudi za avtoimuno bolezen. »Nismo dokazali, da virus povzroča bolezen, smo pa prikazali močno povezavo med njim in boleznijo,« je rekel vodja raziskave Robert Garry. Karkoli od tega je povzročilo bolezen v Bushevi družini, so simptoni bolezni strogo pod zdravniško kontrolo. Tudi raziskave v Beli hiši verjetno ne bodo prinesle kakšnih večjih presenečenj. »Možnost je celo, da ne bomo odkrili ničesar. Vendar pa bo to dokument za prihodnost,« pravi ' dr. Lee, zdravnik v Beli hiši. Pasja zvezda praznuje »Če bi bila Lassie človek, bi ji morali ob njeni 50-letnici v Hollywoodu postaviti spomenik,« pravi show agent Bruce Merrin iz Las Vegasa. »Pobrala bi vse filmske in televizijske nagrade in bi danes zaslužila toliko kot Liz Taylor ali Julia Roberts.« Namesto tega je najslavnejša filmska žival vseh ča- sov (1941, leta sojo posneli na celuloidni trak) vseskozi živela »pasje« življenje, čeprav res udobneje od svojih vrstnikov. Nadaljevanko o Lassie so v petdesetih letih prikazovali v več ko sto deželah po svetu. V njegov spomin se bo zdaj pred TV kamerami in v živo pojavil znameniti Collie (na sliki), pri čemer trener Robert Weatherwax ne bo dovolil več kot 20 do 25 nastopov letno. Današnji Lassie predstavlja že sedmo pasjo generacijo, vse pa prihajajo iz Weatherwaxove šole oziroma Lassie ranča. Lassie je umetniško vzgojil trenerjev stari oče. Hill AVTO ŠOLA Qa( UGODNOSTI: - TEČAJ PROMETNIH PREDPISOV VSAK MESEC A, B, C, D, E KATEGORIJE - 5 MESEČNI KREDIT BREZ OBRESTI - BREZPLAČEN PREVOZ NA TEORETIČNI DEL IZPITA - POSEBNO UGODNO ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE Vozimo na sodobnih vozilih B kategorije GOLF, CITROEN AX. Pričetek naslednjega tečaja je v torek, 25. 6. 1991, ob 16. uri na Avtobusni postaji - Celje INFORMACIJE: vse na enem mestu AVTOBUSNA postaja Celje, Aškerčeva 20, telefon 26-710. Prijave vsak dan od 6. do 15. ure, ob sredah do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih v čakalnici okence št. 6. POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI DO IZPITA Z AVTO ŠOLO IZLETNIK! Najcenejše in najboljše na dopust! Ponujamo vam dopust v Rovinju: VILLAS RUBIN in MONSENA FKK. TONE FILIPIČ MARIBORSKA 54, Celje, tel.: (063) 37-808 . NAZORJEVA 23, Celje, tel.: (063) 28-749 VILLAS RUBIN 2/2 1/1 Polpenzion IV, V, X 21,10 27,80 VI, IX 26,50 41,40 VII, Vlil 40,60 55,00 Najem 2+1 3 + 1 4+1 + 1 apartma IV, V, X 34,90 38,20 42,60 VI, IX 50,40 67,60 82,60 VII, Vlil 86.60 115,60 138.20 Vse cene DEM v trenutni protivrednosti. Do 13. 7. menjava DEM po 9,00 din, od 13. 7 do 25. 8. menjava DEM po 13,00 din. Od 25. 8. menjava DEM po 10,00 din. MONSENA FKK 27S 1/1 Polpenzion IV, V, X 21,10 26,70 VI, IX 27,80 34,00 VII, Vlil 38,80 47,40 Najem 2+1 2 + 2 4 + 1+1 apartmaja IV, V, X 32,00 35,80 55,00 VI, IX 49,40 56,60 67,00 VII, Vlil 118,40 95,40 110,00 za poini penzion aooateK 5 DEM po osebi. Na skupno ceno popust 10%. TRENUTNO NAJCENEJE! 't++++*+***+*+++*»****+*»+*+****+*+++++*++++++++*tr******************************** i APARTMA ZA ŠTIRI ALI VEČ OSER V IZOLI NAD ZALIVOM SAN SIMON OR UGODNIH CENAH IN REZERVACIJAH PO TELEFONU VAS PRIČAKUJEMO TEL (066) 62-798 ■■ MIERK TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o. CELJE AVf TOTIZ H NIK A smcKsiicKie IZBERITE PRI NAS ■■ KS ■j HI Avtotehnika Celje priporoča nakup električ- E • mprogram nega orodja in pribora BLACK AND DEC- S KER v prodajalni DOM TEHNIKA, Maribor- ™ ska 21, CELJE, telefon (063) 26-037 in AV- -TOTRGOVINA, Panonska ulica 1, PTUJ, te- S lefon (062) 772-020. GOSTIŠČE IN DOMAČIJO, 8 km iz Celja, lepa turistična točka, prodam. Plačilo polovico takoj, ostalo v roku dveh let. Samo pisne ponudbe pod šifro: »Gostišče« na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, pp 29, Celje. AVTOMOBILI DAIHATSU - Ferozo 16 V, staro 1 leto, prodam. Tel.: (063) 21-767, 24-640 MERCEDES 190 D, letnik 1988. Daihatsu Charade, turbo-diesel, letnik 1990 in R 4, letnik 1989, prodam. Tel.: (063) 741-698 RENAULT 8, prodam. Tel.: (063) 711-278 - dopoldne LADO Karavan 1300, letnik 1989, registriran do septembra, ugodno prodam. Tel.: (063) 776-493 FIAT 1300 3V registriran do 14.5. 1992, ugodno prodam. Tel. (063) 31-077 SAMARO 1300 3 V, letnik 1989, registrirano do febuarja 1992, prodam. Tel.: (063) 854-523 BUGGV z a-testom, generalno obnovljen, poceni prodam. Ogled možen popoldan. Možna menjava. Bojan Blazinšek, Soc-ka 55 a, Strmec pri Vojniku VUGO 55 GV inection, nov še neregistriran, ugodno prodam za 210.000,00 din. Ima dodatno opremo; katalizator, pasove zadaj. Tel.: (063) 21-176, po 21. uri FLORIDO 1400, letnik 1989, registrirano do avgusta 1991, prodam. Tel.: (063) 38-788 — od FORD TAUNUS 1,6, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, registriran do maja 1992, prodam za 5.200 DEM. tel.: (063) 854-400 SAAB 99, letnik 1973, dobro ohranjen, registriran do junija 1992, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-663 - popoldne LADO SAMARO 1300 S/5, letnik 1990. črne barve, dodatno opremljeno, ugodno prodam. Rudi Užmah, Trnovlje 117 a. Celje. FORDTAUNUS, letnik 1966. odlično ohranjen, z rezervnimi deli, registriran do 15. julija 1991, prodam. Cena po dogovoru. GSX PALLAS. obnovljen in redno vzdrževan, ugodno prodam. Tel.: (063) 28-213 popoldne ali zvečer OSTALO 70m2 naravnega marmorja, prodam. Tel.: (063) 711-278 — dopoldne MOTOR TORI, prodam. Tel.: (063) i741-698 AGREGAT 2 kW, nov, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: (063) 27-675 DVOREDNI PLETILNI STROJ na kartice Pfaf, nemški, prodam za 3.500 DEM. Je malo rabljen. Tel.: (063)881-007 -dopoldne, Irena STANOVANJSKO HIŠO, nedokončano, na Frankolovem, na lepi sončni legi, prodam. Tel.: (063) 31-393 GORSKO KOLO, staro 1 leto, prodam. Tel.: (063) 27-855 Bi se radi hitro in temeljito naučili nemščine? Samo za 800,00 din prodam komplet 7 knjig učbenika »Deutsch inten-sive«, skupaj 1.500 strani velikega formata. Inf. v soboto od 9. do 14. ure na tel. (064) 84-058 ali pisno na p. p. 73, Jesenice ČEBELARJI, prodam 4 satno točilo iz nerjavečega materijala in na motorni pogon. Tel.: (063) 821-704 HONORARNO DELO išče mlado dekle za dobo štirih ali šestih mesecev. Možna je kasnejša redna zaposlitev. Po poklicu sem gostinka. Nina Jelen, Mariborska 110, Celje AVTOMATIK A 3 KLSG, letnik 1987/3, siv, s smerokazi in litimi platišči, odlično ohranjen, prodam za 500 DEM. Tel.: (063) 33-383 TOVORNI AVTO TAM 110, miiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiii — S ■■ PLETILNI STROJ, nov, an gleški, enoredni, za vse debeline volne, prodam za 12.000,00 din. Strojni izdelek- odlikuje izgled ročnega dela. Tel.: (063) 28-010 120 BASNO HARMONIKO, novo z 12 registri, prodam za 15.000 din. Tel.: (063) 712-460 OBLEKO, belo, novo, primerno za birmo oz. poroko, prodam. Tel.: (063) 35-691 — po- 19- do 21 ■ ure P°ldne preVucnTC prodam "fc v"(063) - - - - ------ ---- ----------------------- ~ 748-179 BARVNI TV Gorenje, ekran 67, prodam za 4.000,00 din, ČB TV Auditon, ekran 57, prodam za 3.000,00 din in ČB TV Iskra 3 7, prodam za 2.000,00 din. Tel.: (063) 35-363 —po 15. uri DOMAČE VINO zelo poceni prodam ali menjam za les - hrast ali smreka. Prodam tudi parcelo za vikend. Tel.: (063) 781-043 HIŠO v Vrhniki, primerno za kakršnokoli obrt, tudi lokal - bar, prodam. Plačilo: 100.000 DEM takoj, drugih 100.000 DEM po dogovoru. Enkratna priložnost! Tel. (061) 751-241 ' IŠČEM KUHARICO za delo — v tujini (po možnosti znanje nemškega jezika). Tel.: (063) 33-265 KRAVO, sivo-rjavo. dobro molznico, po četrtem teletu 20—22 1 mleka na dan, prodam. Cena po dogovoru. Anton Stermšek, Paška vas 26, Šmartno ob Paki. TEHNICS RS - B665 (2 kom), ojačevalec S4 v 60. tuner STG 50, videorekorder SLV x 50, vrhunski model in zvočnike Sansui SPX 6900, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 858-810 VEČ POSLOVNIH PROSTO- TIGEX program obsega vse za oskrbo, nego, vzgojo, varnost otrok ter matere in sicer od: — stekleničk navadnih kot tistih prijem, — vseh vrst dud — otroških jedilnih srevisov bora, — artiklov za nego otrok in matere, — artiklov za varnost, — pripomočkov za potovanje, — ropotuljic, stimulacijskih in glasbenih igrač. Hi ■■ HI M TIGEX program poiščite v najbližjih specializiranih trgovinah za otroke, trgovci pa ga dobite na telefon (063) 713-823! VIR TRADE ŽALEC tš ROV v Celju in okolici oddam. ' Tel.:(063)24-208int.321.Tomo TRAJNOGOREČO PEČ, rabljeno eno sezono, prodam za 200 DEM. Križnik. Stopče 6, Laško POLOVICO DVOJČKA v Novi vasi, prodam. Cena je 110.000DEM. Tel.: (063)24-208 int. 321, Tomo PRALNI STROJ, lepo ohra- * § § * § $ * ^ njen, zelo ugodno prodam. Tel. (063) 26-102 ^be++*****++******++**++++***++*r+**4*****++++**+++**+*-**+*+***++**+**+ett*t***+**x, (j: Kupujete lahko tudi na 6 mesečni odplačilni rok. Iskali ste povsod - našli ste pri nas! M E H* MERX AVTOTEHNIKA CELJE S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. iiiiiiiimimmimiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii NOVO V ŠENTJURJU! KOZMETIČNI STUDIO TOPLINE Kolodvorska 6, IS Šentjur Tei.: (063) 741-439 Odprto od 8. do 20. ure ob sobotah od 8.$ do 12. ure BERNARDA BUDJA Posebna ponudba: aparat MVDREM, MVOLIFT SOLARIUM Možnost obročnega odplačevanja! o&oooooocooooeooo<50ococoos>ocococ. Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS NAS DOBITE VSE: J SALON NAKITA IN SONČNIH OČAL KLIPSA ROGAŠKA SLATINA HOTEL »SAVA« Tel.: (063) 814-824 ‘ *+++***+*+++*+**~*+t***++****r**f*+++****+*+**r++***** — za nakup nad 1.000,00 din 10% — za nakup nad 500,00 din 5% Popusti ne veljajo za cigarete in akcijsko prodajo. Secooooososoococosoooooocooooooooocoooooo l SAMO KILOMETER OD MEJNEGA PRE- I HODA ŠKOFIJE NUDIMO KVALITETEN ^ SERVIS KAROSERIJE NA VSEH OSEB- ^ NIH VOZILIH ^ ^ AUTOCARROZZERIA NAROČILA PO TELEFONU, tj {J Autonzzata UGODNE CENE ^ BORIS KRMEC POOBLAŠČENI SERVIS tj Zona Ind. Vatle delte Noghere - (Muggia) Trieste ^ Tel. (040) 23 22 89 ■■/y- 'Ss- •Ss-.Ss’* -yy. -jzs.-ss . yy. % % % J ŠOTOR 5X4 m (2 spalnici) in kavč, zelo ugodno prodam (tudi na čeke). Tel.: (063) 35-703 GOSTINSKI LOKAL v izgradnji, ob glavni cesti Zidani most-Zagreb, oddam za dobo 5 let. Tel.: (063) 24-208 int. 321 IŠČEM LASTNIKA DOSTAVNEGA VOZILA iz okolice Velenja ali Žalca za pomoč pri honorarnem delu. Tel.: (063) 853-686 (zvečer) DALJINSKI TELEFON In ternacional (300 m), prodam za 180 DEM. Sanyo (1.500 m), prodam za 350 DEM in videoplayer Goldstar, prodam za 440 DEM. Vse je novo. Tel.: (063) 850-552 — zvečer MAJHNO STRUŽNICO, nemške izdelave, ugodno prodam. Tel. (063) 701-804 VSE INFORMACIJE O MOTORNIH VOZILIH, KI NA AVTOSEJMU V ROGAŠKI SLATINI NISO BILI PRODANI, DOBITE PO TELEFONU (.063) 816-676 SERVIS ŽGAJNER REGAL ZA DNEVNO SOBO, televizor, otroški voziček in sedež, zelo ugodno prodam. Golež, Kraigherjeva 7, Celje TORI, nov, ugodno prodam. Tel. (063) 36-438. ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Celju, najamem. Tel.: (063) 24-208mt. 321, Tomo INŠTRUIRAM matematiko, liziko, angleščino in prevajam strokovno angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 Forma GRAFIČNA PRIPRAVA SIMONA VOVK " C. na Ostrožno 113 63000 Celje ® 063/34 222 MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. \vv^\vvvvv.vk\\VV\\\\\\S\\\\\\S\\S\\\\\\\\\\\S\\V\\\\\\\\\WVVN\V-W.VVVVVV-V-VVv' radio MARŠ 5 MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MH z UKV stereo oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine oglašujte na našem radiu! Gosposvetska cesta 87/b, 62000 Maribor tel & fax (062) 221-442, 20-179 NAROČILNICA NOVA DOBA Ime .................priimek naslov ....................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika od 19. do 25. 6. Oven 21. 3.-20. 4. Napačno ocenjujete svoj položaj, zato se utegne zgoditi, da boste čutili posledice. Pripeljite že enkrat v miru začeto zadevo do konca, potem pa premislite, kako boste uresničili svoje načrte. Previdnost v prometu. Srečne številke 4, 14, 18, 27. Bik 21. 4.-20. 5. Pred vami so zelo težavni dnevi. Dobro pazite, da ne zaidete v brezizhoden položaj. Izogibajte se vsakršnih dejavnosti, ki niso nujno potrebne, ob koncu tedna pa bi se bilo dobro izogniti tudi veseli druščini. Srečne številke 7, 10, 40, 43. Dvojčka 21. 5.-21. 6. V tem tednu bodo prevladovali prijetni trenutki. Ker vam bo šlo vse zelo gladko od rok, bi bilo pametno opraviti to, kar načrtujete že dalj časa. Posebno srečne bodo te dni zlasti ženske, rojene v tem znamenju. Srečne številke 5, 22, 23, 39. Rak 22. 6.-22. 7. V mislih se še vedno ukvarjate z neko ponudbo, ki se vam zdi zelo zapeljiva in tudi sprejemljiva, vendar še kar razmišljajte. Ne zavlačujte pa z neko drugo odločitvijo. Pazite predvsem na svoje zdravstveno počutje. Srečne številke 2, 22, 33, 38. Lev 23. 7.-23. 8. V domačem okolju ne bo šlo vse tako gladko kot si želite. Obdržite vajeti v svojih rokah in ne izgubite pregleda nad dogajanji. Ob koncu tedna se vam ponuja nekaj nenadejanega udobja. O ponudbi dobro premislite. Srečne številke 11, 19, 21, 34. Devica 24. 8.-23. 9. V prihodnjih dneh vam bodo osebne težave povzročile marsikak glavobol, ampak na vsem lepem boste našli zadovoljivo rešitev. Tudi uradne zadeve se razpletajo dobro. Ne poskušajte v vsem s svojo trmo skozi zid. Srečne številke 1, 17, 30, 47. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Zdaj pazite predvsem na denar. Ne razmetavajte ga in ne kupujte večjih reči. Prihajajo namreč dnevi, ko ga boste še kako potrebovali. Pazite na vsako izrečeno besedo, pretehtajte jo in nikogar ne izzivajte. Srečne številke 3, 9, 13, 26. Škorpijon 24. 10.-22. 11. V prihodnjem tednu bo v ospredju ljubezen in prijateljstvo. Možna je zaroka ali poroka. Karkoli že bo, naj bo pretehtano in ne prenagljeno. V službi bo nekaj težav, med prijatelji vam vsi želijo najbolje. Srečne številke 4, 25, 35, 44. Strelec 23. 11.-21. 12. V službi počasi napredujete, zato se v ljubezni pojavljajo novi impulzi, ki jih boste čutili predvsem ob koncu tedna. Previdni bodite pri uporabi električnih aparatov. Nekdo v soseščini vas bo zelo razočaral. Srečne številke 8, 19, 28, 35. Kozorog 22. 12.—20. 1. V prihodnjih dneh vam ne bo ničesar uspevalo. Vse bo nekako obtičalo na začetku. Ne bodite zaradi tega preveč razočarani in ne vrzite puške v koruzo. Partner vas bo izvlekel iz zadrege, zato mu izkažite zahvalo. Srečne številke 5, 14, 28, 39. Vodnar 21. 1.—19. 2. Nepričakovano srečanje bo v vas sprožilo čustveni nemir, ki vas bo precej vrgel iz tira. V zadregi boste, ker se ne boste mogli odločiti, kaj in kako narediti, ampak najvažnejše je, da čas dela pravzaprav za vas. Srečne številke 6, 16, 25, 27. Ribi 20. 2. 20. 3. Zdaj boste spoznali svoje možnosti in znali jih boste s pridom izrabiti. Veliko lažje vam bo, če boste upoštevah nasvet partnerja, ki je v odločilni zadevi bolj poučen od vas. V soboto se nič ne sprenevedajte. Srečne številke 9, 12, 23, 31. FOTOREPORTAŽA Petnajst tisoč slovenskih otrok Koprska luka je najbolj obiskano podjetje v Sloveniji in zanimanje za ogled Luke iz leta v leto postaja vse večje. To podjetje na leto obišče okoli 15.000 učencev iz raznih slovenskih osnovnih šol. V fotoreportaži objavljamo fotografije osnovnošolcev iz Celja, Ivanjkovcev (pri Ormožu), Ljubljane, Šentjerneja, Žalca in Kopra, ki smo jih posneli ob njihovem obisku edinega slovenskega okna v svet - Luke Koper. zavarovalnica triglav Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja jy/y///y////////////yyy7/////////////////////////////////////////////Z////Z////////////ZZZ///////Z////////Z//////ZZ////z. Liiimimiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | NOVO: ABC PODJETNIŠTVO S Za vaš uspešni korak v podjetništvo so poskrbeli strokovnjaki Ekonom-5 skega inštituta Maribor. | Prvi resnični strokovni priročnik vam svetuje, kako postati podjetnik in kako 5 uspešno poslovati. Vse to dobite že za 250 dinarjev po prednaročniški ceni ; Ekonomski inštitut Maribor, Razlagova 22, tel. (faks): 062 212-597. mmiimiiiiuuiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiifl