LETO XXX., ŠTEV. 1 Ptuj, 6. januarja 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Za lepšo, trdnejšo družbo (stran2) - Glasovi iz delegatske baze (stran4) «i| - Uspehi proizvodnje v kooperaciji (stran 5) j - Tednikov razgovor s kooperanti Perutnine ^l^il (stran 6) -Posvet o arheoloških raziskavah (stran 7) Temeljni delegat Lujzek (stran 9) v sredo pred novim letom je bila seja izvršnega odbora predsedstva občinske konfe- rence SZDL Ptuj. Pregledali in ocenili so delo v minulem letu in operativno izvajanje pro- grama dela do julija 1977, ki ga je že prej sprejelo predsedstvo O K SZDL. Velja predvsem poudariti dqstvo, da se je SZDL v ptujski občini že uveljavila kot enotna fronta vseh delovnih ljudi in občanov, ustvarila je razmere, da se delovni ljudje vse bolj združujejo v enotnih poli- tičnih akcijah. Prav dejstvo, da so v letu 1976 nadvse uspele številne družbene akcije ki so slonele predvsem na krajevnih organizacijah SZDL, te pa na neposrednem delu z ljudmi, priča o visoki stopnji zrelosti in organizi- ranosti SZDL na frontnih temeljih. Poleg številnih konkretnih akcij, kot je organizacija pohoda in proslave „Vsi po poteh revolucije", vpisa poso- jila za ceste, predvsem pa vsa. pričakovanja presegajoč us- peh referenduma za gradnjo šolskega prostora, je bilo delo SZDL Ptuj v minulem letu v prvi vrsti usmerjeno k nalogam na področju ustavne preobrazbe. Uveljavljanje de- legatskega sistema, koordi- niranje in usmerjanje srednje- ročnega planiranja, javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, je le nekaj osrednjih področij delovanja SZDL za uveljavljanje družbeno-ekonomskega polo- žaja delovnega človeka. Najpomembnejše naloge ki so pred občinsko in krajevni- mi organizacijami SZDL v prvem polletju 1977 je vloga družbene samozaščite in njeno podružbljanje, ustavna preobrazba družbenih organi- zacij in društev, vsebinska ocena resolucije o družbeno- -ekonomskem razvoju občine v letu 1977, družbeno- -ekonomski položaj kmetijst- va, s poudarkom na koopera- ciji v luči zakona o združenem delu in še vrsto drugih nalog, med katerimi velja posebej omeniti vse- binske in organizacijske pri- prave na skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Vse te naloge bo SZDL opravila toliko uspešneje kolikor bolj se bo vsaka njena organizacija, vsak njen član zavedal odgovornosti za vse, kar se v naši družbi dogaja, da je od vsakega odvisen delček, kako bo opravljena skupna naloga, da prav s soočanjem svojih interesov z interesi drugili iščemo in najdemo najboljše skupne rešitve, da se neposredno ali delegatsko samoupravno sporazumevamo in dogovarjamo, da si vzajemno pomagamo in sode- lujemo. V tem smislu želi v^m delovnim ljudem in občanom ptujske občine OBČLNSKA KONFERENCA SZDL PTUJ nadaljnjih uspehov v letu 1977! S TITOM, NAPREJ! „Leto, ki ga puščamo za seboj, nam je dalo dobro podlago za naše uspešnejše in plodnejše leto 1977, tako na notranji kot na zunanji ravni. Znova želim poudariti, da enotnost naših delovnih ljudi ni bila nikoli trdnejša kot danes. To pa zato, ker je zasnovana na popolni enakopravnosti, skupni odgovornosti in čedalje globljem spoznanju vseh naših narodov in narodnosti, da je samo takšna Jugoslavija lahko porok srečnejše prihodnosti vseh. Tega se zavedajo naši delavci, kmetje, naša inteligenca, to prežema zavest mlajših in starejših in ni je sile, ki bi nas lahko odvrnila od poti, po kateri stopamo! Na koncu izražam željo, da bi te moje besede, pa tudi glas o vsem, kar ustvarjamo v naši socialistični državi, segli tudi do naših državljanov, ki trenutno žive daleč od svoje domovine, pa tudi do vseh, ki so že zdavnaj morali z^ustiti rodna tla, pa jih ljubezen še vedno tesno veže nanje." \\z novoletne poslanice predsednika TITA) „Srečni smo, da imamo Tita," to so besede, ki jih tako pogosto slišimo v razgovorih s preprostimi občani v odročnih zaselkih, v mestu, v delovni organizaciji. Ta izraz ponosa pa pomeni še mnogo več, pomeni, da so se naši delovni ljudje zavestno in trajno odločili za pot socialističneg samoupravljan- ja, pomeni pripravljenost odločno se postaviti po robu vsakemu, ki bi kakorkoli hotel ogrožati naše pridobit- ve, uspehe, ki smo jih dosegli pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita. Ta zavest nas je prešinjala tudi ob poslušanju novoletne poslanice tovariša Tita, ob njegovi novoletni zdravici v Novem Sadu. ko so mu srca vseh Jugoslovanov želela dobrega zdravja, osebno srečo in zadovoljstvo, kar se je zlivalo v eno samo željo, da bi nas še dolgo vodil po poti revolucije, ki jo je začrtala ZKJ pod njegovim vodstovm. Z letošnjim letom stopamo v jubilejno leto, ko bomo proslavljah 40. obletnico prihoda tovariša Tita na čelo naše Partije. Navdahnjeni s Titovo revolucionarno mislijo in z njegovim zgodovinskim delom, bomo v tem jubilej- nem letu uresničiU cilje, ki jih je zastavil X. kongres ZKJ. To bo obenem tudi najboljša priprava na XI. kongres ZKJ, ki bo potrdil pravilnost prehojene poti in začrtal nadaljnjo smer razvoja so- ci^li^tiČR'^ samcipravne pre- obrazbe naše družbe. Štiri desetletja je tovariš Tito na čelu naše Partije, našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti. V tem usodnem obdobju je Jugoslavija izbojevala res- nično svobodo in nedovis- nost, postala je država bratstva in enotnosti, sociaH- stičnega samoupravljanja, de- javnik miru in napredka v svetu. Povezano s tem jubilejem se bomo v Sloveniji spominjali tudi 40. obletnice ustanovnega sestanka samo- stojne KP Slovenije na Čebinah. Obnovljena KPS, v okviru enotne KPJ pod vodstvom tovariša Tita, je začela izvajati program enot- nosti vseh naprednih sil, kar je bilo pozneje tudi trdna osnova za Osvobodilno fron- to. Ob letošnji 40. obletnici prihoda tovariša Tita na čelo Partije v tem jubilejnem letu bomo naša prizadevanja strnili v dvoje temeljnih nalog: — razvijanje družbeno- ekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu in — krepitev družbeno- ekonomskega položaja delav- cev in celotnega samo- upravnega sistema. Pri uresničevanju teh nalog pa mora biti ZKJ, vsaka njena osnovna organizacija in vsak njen član, stalna gonilna sila, pobudnik za razvijanje druž- benoekonomskih in delegat- skih odnosov, vendar ne zunaj, temveč v okviru celovitega samoupravnega sis- tema, kot njegov sestavni, a najzavestnejši del. FF Ptujski sindikati za dedka Mraza otroke na podeželju v ptujski občini je letos dedek Mraz obiskal z nekoliko lažjim košem. Delovne orga- nizacije, ki imajo pokro- viteljstvo nad posameznimi šolami so sicer prispevale priložnostna darila, ponekod pa so na to kar „pozabili". ToUko večje pozornosti pa je bila deležna akcija občin- skega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj, ki je otrokom iz šol: Vitomarci, Tmovska vas, Juršinci, Naraplje, Stoperce, Žetale, Polenšak, Rodni vrh, Leskovec in Gmškovje, na- menil ob prihodu dedka Mraza po 1000 dinarjev. Obdarovani učenci se občin- skemu svetu ZSS Ptuj najlepše zahvaljujejo. MG Praznik občine Slovenska Bistrica MITJA RIBIČIČ, PREDSEDNIK RK SZDL BO DVA DNI GOST OBČANOV BISTRICE S praznovanjem 8. januarja praznika občine Slov. Bistrica so pričeli že 4. januarja, ko so v vseh Krajevnih skupnostih prirejali posebne kulturne prireditve in slovesnosti, katere so povezali s prevzemom nekaterih novih proiz- vodnih oddelkov, otvoritvami asfaltiranih cestišč in drugimi pridobitvamL Poseben dogodek za prebivalce občine Slov. Bistrica pa bo dvodnevno bivanje predsednika republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičiča med prebivalci te občine. Že jutri se bo pogovarjal s predstavniki družbe- nopolitičnega in gospodarskega življenja občine, popoldne pa si bo Mitja Ribičič ogledal še novo smučarsko središče pri Arehu, kjer bo imel širši razgovor s predstavniki Certusa. V soboto, na sam praznik 8. januarja bo v Oplotnici slavnostna seja skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacn. Na seji bodo predsedniku RK SZDL Mitji Ribičiču izročili plaketo častnega občana občine Slov. Bistrica. Dobro uro zatem pa bo še osrednja občinska slovesnost pri spomeniku padlih borcev NOV v Oplotnici, od tu se bodo udeleženci osrednje slovesnosti odpravili še k spomeniku padlega legendarnega Pohorskega bataljo- na pri Treh žebljih. V. Horvat RAZPRAVE NA SEJAH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Že v zadnji številki smo na kratko poročali o 27. seji zborov skupščine občine Ptuj, ki so se sestali 28. decembra 1976, najprej na skupni seji, potem pa loče- no. Delegati družbeno-poiitičnega zbora so najprej razpravljali o osnutku svojega poslovnika, ga sprejeli in zadolžili posebno komisijo, ki naj ob pomoči pravne službe občinske skupščine pripravi predlog po- slovnika in pri tem upoštevajo pripombe delegatov. Največ pozornosti so delegati namenili poročilu o izvajanju družbenega dogovora o enomiii m^t.z- -^^ ka- drovske politike v občini Ptuj. Poudarili so, da je na tem področju treba zaostriti družbeno-politično odgo- vornost in zlasti v dek)vnih organizacijah dopolniti plane kadrov, ki so nujno potrebni za nadaljnji razvoj. To mora najti ustrezno mesto tako v letnih pianih kot v srednjeročnem, saj je plan kadrov najpomembnejši del celotnega samoupravnega plani- ranja, /bor je sprejel tudi določila o uskladitvi statusa sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa- mozaščito ter imenoval njegove člane. Delegati zbora združenega dela so se razživeli zlasti v razpravi o predlogu rebalansa proračuna občine Ptuj za leto 1976, dočim je bilo poročilo o gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije v 9 mesečnem obdobju leta 1976 v ptujski občini sprejeto brez pri- pomb. V zvezi z rebalansom občinskega proračuna so bila vprašanja predvsem glede povišanja osebnih dohodkov delavcev v negospodarskih dejavnostih. Nekateri delegati so tudi menili, da bi naj rebalans sprejeli šele po bilanci, tako kot je to praksa v organizacijah združenega dela. Ker je bila obrazloži- tev na vsa vprašanja utemeljena, je bil predlog rebalansa proračuna sprejet, le dva delegata sta se glasovanja vzdržala. Delegatskih vprašanj na seji ni bilo-.r.- Seje zbora krajevnih skupnosti seje od 45 delegatov udeležilo 42 in je bila tudi tokrat med vsemi zbori tu udeležba najboljša. Sklepanje o posameznih točkah dnevnega reda je teklo brez bistvene razprave, le v zvezi s predlogom družbenega dogovora o komunal- nih dejavnostih posebnega družbenega pomena je delegatka KS Kidričevo vprašala, kako bo v prihodnje s sredstvi, ki jih občani zberejo s samoprispevkom in kako s prispevkom od mestnega zemljišča. Ob obrav- navi osnutka odloka o prekrških zoper javni red in mir *je delegat iz KS Destrnik predlagal nekatere dopolnit- ve, izhajajoč pri tem iz problemov, ki se dnevno pojavljajo na terenu in iščejo občani ustrezno pomoč. Nekoliko živahnejšo razpravo je bilo pričakovati ob obravnavi osnutka odloka o določitvi kmetij po zako- nu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Za ta odlok bi morali biti kmetje v naših krajevnih skupnostih še kako zaintere- sirani, (eprav je bilo o tem že dosti razprav po krajev- nih skupnostih, bo v zvezi z osnutkom še treba temelji- tih razprav, z namenom, da bo v njem zajet celovit družbeni interes. Med delegatskimi vprašanji je le de- k>gat iz KS Ciorišnica vprašal, kako bo s kmetijskimi zemljišči, ki jh zajema gradnja hidroelektrarne SD II med boriskim mostom in Forminom. Po končanih sejah so se delegati vseh treh zborov udeležili še novoletnega sprejema, ki ga je pripravil predsednik skupščine občine Ptuj, Branko (.ORJLP, ki je zaželel vsem delegatom veliko delovnih, ustvar- jalnih uspehov v novem letu. Zahvalo za plodno sode- k)vanje v zborih in čestitke k novemu letu pa so že prej izrekli delegatom predsedniki posameznih zborov skupščine občine Ptuj. MG, ND, šm. . . Je sneg ustavil uporabnike? Na ptujskih ulicah sneg ni bistveno oviral prometa Foto: zki Prejšnjo sredo bi moralo biti prvo ^upno zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samo- upravne interesne skupnosti za komunabie dejavnosti za območje občine Ptuj. Po polurnem čakanju so se zbra- ni delegati razšli, ker zbor uporabnikov ni bil sklepčen. Manjkali so predvsem delegati! iz krajevnih skupnosti. Dogo- vorili so se, da bo ponovno zasedanje jutri 7. januarja. Upajmo, da bodo izvajalci do takrat s čiščenjem sn^a omogočili uporabnikom iz krajevnih skupnosti prihod na zasedanje. L kotar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 6. januarja 1977 - XEDItfIli TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK Za lepšo, trdnejšo družbo Spomin hiti nazaj, nazaj v leto 1976. To leto je bilo za ptujsko občino plodno, saj smo v temletu naredili skok iz manj razvite v srednje razvito občino. Ta ugotovitev je za nas izrednega pomena, saj smo dosegli takšen nivo, da se bomo v bodoče lahko še hitreje razvijali Leto 1976 je za namL Za nami so ostali vsi tisti svetli ^.enutki in tudi problemi, ki so nas razveseljevali ali pa nas delovno in drugače mobilizirali. V letu 1976 smo imeli veliko uspehov, imeli pa smo tudi veliko vprašanj in želja, ki se nam še niso uresničile. Z letom 1976 končujemo tudi 35 letno obdobje od vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Za sabo imamo več kot 30 let svobode in razvoja samo upravne in neuvrščene politike socialistične Jugoslavije. Z letom 1976 smo zaključili več kot četrt stoletja našega samoupravljanja. V tem letu smo sprejeli s tega področja zelo pomemben zakon o združenem delu. Prav samoupravna politika na notranjem in neuvrščena politika na zunanjem področju sta nam bili temelj izgradnje naše socialistične poti, s tem pa tako hitrega in burnega razvoja. Ugotoviti moramo, da je bila to politika ZKJ in tovariša Tita, ki so jo nenehno podpirale delovne množice, - od delavcev, kmetov do inteligence. Leto 1976 je za nas jubilejno, svečano in zgodovinsko. To leto bo zapisano v knjigi zgodovine vstaje naših narodov in narodnosti pred 35. leti. Temelj, ki smo ga zgradili v tem obdobju je tako močan, da ga ne bomo pustili razrušiti nobenem.u sovražniku. Ta temelj je nem materialna in duhovna osnova za naš še hitrejši nadaljnji razvoj. V letu 1976 smo dokaj močno stabilizirali naše gospodarstvo in v celoti odpravili nelikvidnost. V tem letu smo na novo zaposlili prek 700 občanov. Na območju občine smo zgradili na desetine km asfaltnih cestišč. Gradimo vodovod v Haloze in v Slovenske gorice s pomočjo naše mladine in iz naporov delovnih kolektivov in občanov. Nadaljujemo z gradnjo zdravstvenega doma in ptujskih toplic, gradimo tovarno furnirske e mbalaže in mesno irvdustrijo. Zgrajen je novi motel v Podlehniku in šola v Vitomarcih. Melioriranih je nad 1.200 ha zamočvirjenih z&nljišč. Z saditvijo HC SD II. gradimo tudi potrebne komunalne in čistilne naprave. V gradnji je nov samopostrežni paviljon v Gorišnici in prostori oddelka milice v Podlehniku. Zgrajenih je na stotine stanovanj v Ptuju in v drugih krajih na območju občine. Na Tumišču je v gradnji ogromen kompleks silosov za nekaj tisoč vagonov žitaric, razširja se tudi tovarna močnih krmil za potrebe perutninarstva in kmetijstva. Občani so zgradili vrsto poti, cest, gasilskih in drugih krajevnih objektov in to s svojimi prispevki Dograjena je modema opekamiška industrija, ki beleži največje rezultate v občini V minulem letu beležimo še dva zelo pomembna rezultata. Naši občani so vpisali toliko posojila za modernizacijo cest, da spada naša občina v sam vrh šestdesetih slovenskih občin. Občani so s tem pokazali visoko zavest in podprli naš samoupravni razvoj. Zlasti pa so zavestno podprli naš samoupravni sistem z referendumom za zgraditev srednješolskega centra v Ptuju in šolskega prostora v občini Vse to so dosežki, ki nas zavezujejo, da sredstva čimprej in čimbolj smotrno naložimo. Razvoj poklicnega in usmerjenega srednjega šolstva nam zagotavlja v bodoče več kadrov, kadri pa hitrejši razvoj. Samozavestna odrekanja danes, pomenijo jutri za nas vse boljše življenjske pogoje. Prav zaradi tega je leto 1976 za našo občino še zlasti pomembno leto, ki bo prišlo v zgodovino občinskega razvoja. Enotnost občinskega vodstva, podpora in visoka zavest občanov izpričujeta uspehe na gospodarskem in družbenem področju. Vse to pa nas zavezuje za še temeljitejše delo pri premagovanju vsakovrstnih problemov. V novem letu 1977 nas čaka boj za večjo proizvodnjo, štednjo in aktivno delo na vseh delovnih mestih. Zlasti v gospodarstvu nas čaka več prizadevanj za odpiranje novih investicij in s tem novih delovnih mest. Čaka nas boj za dosego večje produktivnosti v združenem delu in v zasebnem kmetijstvu, skratka povsod. Naša dolžnost je, da razvijamo produktivnejše delo ob večji samoupravi in ob razvijanju delegatskega sistema. V letu 1977 bomo morali nadaljevati začrtano pot, ki smo jo sprejeli z našimi srednjeročnimi plani, dogovori in sporazumi Ta pot je predvsem krepitev našega gospodarstva in urejevanje delegat sko-samoupravnega sistema kot skupnega odnosa med ljudmi Vsa konkretna dejanja si bomo morali dogovorno začrtati. Le tako si bomo z združevanjem sil in sredstev lahko gradili lepšo, vendar stabilnejšo družbo. V letu 1977 si želimo uresničiti vsaj glavne osnove planov, ki so del naših skupnih naporov in dogovorov. V to leto moramo zreti s ponosom in optimizmom, vendar delovno in odgovorno, če hočemo hitrejši napredek in razvoj. Hitrejši razvoj pa moramo doseči, kajti drugače bomo imeli še vrsto težav pri zaposlovanju in večji storilnosti dela. Več kot 30 let po vojni smo gradili v miru, zagotoviti moramo, da bomo tako gradiU tudi v letu 1977 in v prihodnje. Naj vam, spoštovani in cenjeni občani, izrazim v imenu skupščine občine Ptuj, družbeno političnih organizacij in tudi v svojem imenu najlepše želje, srečo in zadovoljstvo, blagostanje in mir v letu 1977; ob želji, da bi nas naš ljubljeni predsednik, ^ovariš TITO še dolgo vodil po poti miru in naše svobodne ustvarjalnosti! BRANKO GORJUP TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK S 30. seje izvršilnega odbora KBIVIaribor, podružnice Ptuj S statutarnim sklepom, o katerem je med drugim tekla' razprava na 30. seji, so opre- deljena medsebojna razmerja, pravice in obveznosti v plani- ranju v banki. Ko je tekla razprava o osnutku srednje- ročnega plana Kreditne banke Maribor za obdobje 1976-80, smo tudi slišali, da v sistemu samoupravnega družbenega planiranja, zavzema posebno mesto tudi planiranje v banki. Cilji, ki jih le-to zasleduje pa niso opredeljeni samo v krat- koročnem ali dolgoročnem gibanju, obsegu in strukturi sredstev, ki se bodo združe- vala v banki in njihovi raz- poreditvi, temveč se kažejo v obliki načrtovanja uresniče- vanja funkcije banke kot posebne samoupravne asoci- acije na področju denarnega gospodarjenja v procesu ne- posrednega povezovanja orga- nizacij združenega dela oz. povezovanja njihovega dela in sredstev za uresničevanje nji- hovih razvojnih interesov, ka- kor tudi interesov celotne RADIAPTUJ v nedeljo, 2. januarja 1977 je poteklo natanko 14 let, ko se je radio Ptuj prvič predstavil svojim poslušaleem z lastnim programom. Z njim je potem redno nadaljeval, skraja le ob nedeljah, čez 9 mesecev je začel še z mladinskimi oddajami ob četrtkih, februarja 1964 pa je že razširil program še na torek popol- dne. S kadrovskimi okrepitvami je z letom 1965 začel oddajati svoj program dnevno po dve uri, razen ob sredah. V teh okvirih oddaja še Vrh 55 m visokega antenskega stolpu Folo: Ozmcc tudi danes, čeprav je program vsebinsko mnogo zahtevnejši in pestrejši, kot je bil v začetku. Ne bo odveč, da se ob tem jubi- leju spomnimo na to, kako je sploh prišlo do ustanovitve. Pobudo za ustanovitev je dal takratni občinski odbor SZDL Ptuj, katerega pred- sednik je bil Branko GORJUP, se- kretar pa Franc TETICKOVIC. Občinski odbor SZDL je v letu 1%2 prodal službena avtomobila (službene avtomobile so pri DPO takrat odpravili), ja izkupiček pa so nabavili najnujnejša osnovna sredstva za lokalno radijsko posta- jo. Pri tehnični izpeljavi zamisli je pomagalo društvo ptujskih radioa- materjev, katereua predsednik je bil Mihael GOBEC, ki je tudi osebno vodil vsa tehnična dela in še več let potem skrbel za vzdrževanje radio-oddajnih naprav. Tako je po svojem oddajniku radio Ptuj začel že oktobra 1962 prenašati prvi ra- dijski program RTV Ljubljana, 2. januarja 1963 pa je začel z lastnim poskusnim programom. Od takrat, dalje je radio Ptuj v celoti izpolnjeval namen ustanovi- telja: sproti, objektivno, pravočas- no in celovito obveščati občane o aktualnih družbenih problemih. Pri tem si je kolektiv nenehno prizadeval za vsebinsko izboljšanje s|x)reda dnevnih oddaj. Ptujski občani, proizvajalci in samouprav- Ijalci so radijsko postajo sprejeli lol svojo, nudili so neposredno materialno pomoč pri ureditvi in i)picmi novega studia, novega oddajnika in postavitvi antenskega stolpa, ki je tudi okras F^tuju. V letu 1975 je radio Ptuj začel (xldajaii tudi na IJKV, pri tem so bile nekaj časa motnje, zato je sedaj \alo\na dolžina prestavljena na 88,9 mHz, pra\ tako se nam v kratkem obeta nov srednjevalovni (xJdajmk, kar vsč bo zboljSalo slišnost na širšem območju. Poprečno ima radio Ptuj letlensko 15 ur lastnega programa ali letno 750 ur. Za redno pripravo tega programa bi bilo potrebno najmanj 5 novinarjev, 2 tehnika in vsaj 3 upravno-administrativni delavci. Pomoč RTV Ljubljana je v tem, da plačuje 2 programska delavca in vzdržuje tehnične napra- ve. Ostali dohodki kolektiva so le iz lastne ekonomsko-propagandnc dejavnosti, ki ne zadostujejo, zato je bila vedno potrebna tudi dodatna družbena pomoč. Da bi lažje reševali kadrovske probleme, predvsem pa, da bi zboljšali in pocenili obveščanje, se je kolektiv Radia na referendumu, K), februarja 1976, soglasno izrekel za združitev s Tednikom v enotni zavod Radio-Tednik Ptuj. Uspehi združitve so vidni na vseh področ- jih, trenutno še sistemsko neurejen problem materialnega položaja sredstev javnega obveščanja, je združitev le ublažila, z ustanovit- vijo samoupravnih interesnih skup- nosti za obveščenje pa bo tudi ta problem rešen. V leto 1977, petnajsto leto svojega obstoja stopa Radio Ptuj z novim, nekoliko izpopolnjenim programom, ki gaje sprejel izdaja- teljsko programski svet skupnega zavoda. Pri tem velja posebej omeniti nedeljsko oddajo, ki bo odslej pestrejša. Po šestih letih bomo spet imeli nekoč izredno priljubljeno oddajo ,,iz vasi v vas", ki bo na sporedu vsako drugo nedeljo, izmenično s humoristično- zabavnim programom. Omenimo naj še magnetofonski zapis ,,ogledalo tedna", ob četrtkih oddajo ,,od Drave do Vardarja" itd. Ob nedeljah pripravlja uredniš- tvo v letošnjem jubilejnem letu, ko se spominjamo 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo Partije, 40. obletnico ustanovnega sestanka KPS in 35. obletnico usta- novitve in poslednjega boja Lacko- ve čete, posebne spominske oddaje ,.l/ koledarja NOB in ljudske revo- lucije". Posebno skrb bomo namenili tudi domačim pevskim zborom in glasbenim skupinam. Že doslej se je s svojim programom Radio Ptuj uvrščal med večje lokal- ne radijske postaje v Sloveniji, s svojim izpopolnjenim programom pa si bo ta položaj še bolj potrdil. FF Posebno mesto planiranja v banki družbene skupnosti, kot je to na seji med drugim povedal Darko Tolar, direktor direkci- je računovodstva, analiz in sredstev KB Maribor. O programu uresničevanja srednjeročnega plana Kre- ditne banke Maribor, podru- žnice Ptuj v letu 1977 je na seji govoril Dušan Toplak. Izhajal je iz doseženih rezul- tatov s področja uresniče- vanja srednjeročnega plana kreditne banke Maribor, po- družnice Ptuj v tekočem letu. Po predvidevanjih bo podru- žnica v letu 1976 dosegla 1.229 milijonov bilančne vso- te, kar pa je za 28 odstotkov več kot v letu 1975. Občuten porast beležijo tudi sredstva prebivalcev, ki bi naj po oceni dosegla 36 odstotni porast. V tem porastu pa je s pomem-! bnim deležem zastopan pre- nos osebnih dohodkov na hranilne knjižice — 98 odstot- kov vseh zaposlenih prenaša svoj osebni dohodek na hra- nilne knjižice. Za dolgoročne naložbe v osnovna sredstva je banka v minulem letu odobri- la 126 milijonov dinaijev, tudi krediti prebivalstva so se po- večali v istem obdobju za 62 milijonov dinarjev. Z daja- njem kreditov vseh oblik je banka vrnila prebivalstvu 58 odstotkov njihovih sredstev; s tem pa se je tudi povečala kupna moč prebivalstva. V programu uresničevanja srednjeročnega plana podru- žnice v letu 1977, ki je izdelan na podlagi srednje- ročnega plana Kreditne baiucel Maribor, programov orga-i nizacij združenega delain reso- lucije o politiki uresničevanja družbenga plana občine Ptuj v letu 1977, bo podružnica, kot je to zapisano z uresniče- vanjem n^og, zbrala v svojem potencialu dodatni 201 mili- jon dinarjev, bilančna vsota bi naj zabeležila 15 odstotni porast. Sredstva prebivalstva pa naj bi se v tekočem leul povečala z večjim varčeva- njem kmetov in z vključeva- njem izplačil pokojnin na hranilne knjižice. Povečanje pa bodo zabeležile tudi ostde postavke v planu. V predlogu sprememb tarife obrestnih meril in nadomestil j so zastopani cilji tarifne poli- ' tike iz leta 1973. Naj- ; pomembnejše izhodišče pa je razbremenitev gospodarstva oz. kreditojema Icev. Ob tem naj povemo še to, da se javij^o teze, ki se zavzema jo za odpravo obresti na sred-1 stvih delovnih in drugih orga- nizacij v banki; s tem pa bi se znižale aktivne obresti. MG Živinorejsko-veterinarski zavod in veterinarska postaja Ptuj odslej v novi organizaciji: Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Delavci živinorejsko-veteri- nar^ega zavoda in veterinar- ske postaje Ptuj so se na referendumu 29. decembra 1976 izrekli za združitev. V novi delovni organizaciji, ki bo nosila inie Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo, bodo obliJc ovali TOZD za napredek živinoreje in TOZD za zdravstveno varstvo ter delovno skupnost skupnih služb. Pričujoča združitev bo prinesla novo kvaliteto v delu strokovnih kadrov, saj jim bo dala dejanske možnosti v povezovanju v funkcionalno celoto, ki se bo kot taka lahko učinkoviteje vključe- vala v razreševanje narašča- jočih zahtev na področju zdravstvenga varstva živali, reprodukcije in selekcije, diagnostike in tehndogije ter higiene živalskega izvora. Ena izmed bistvenih ugo- tovitev ob združitvi, ki je zapisana tudi v elaboratu o ekonomski upravičenosti združitve pa je povezana z nujnostjo ustanovitve novih služb. Službe bi se naj oblikovale tako, da bodo zapolnile vrzeli na področju surovinske baze za bodoče predelovalne obrate živilske industrije na našem območju. S specializacijo služb pa bi omogočfli preprečevanje stal- nih gospodarskih izgub, ki jih povzročajo zajedalci pri do- mačih živalih. Iz elaborata je med drugim razvidna tudi bodoča samo- upravna organiziranost nove delovne organizacije, ki je prilagojena novemu zakonu o združenem delu. 'MG Zakaj naraščanje brezposelnosti Zmanj!«ana možnost zaposlovanja se odraža v na- raščanju brezposelnosti. Povprečna devetmesečna brezposelnost, ki znaša 3.331 oseb, je za 29 % nad povprečjem v enakem obdobju lani. Na tako visoko povečanje vpliva 55,9 "^'o porast nezaposlenosti v ma- riborski občini, ptujska občina pa je v podravski regiji z 18 "'0 pod povprečjem. Kje iskati vzroke za porast brezposelnosti? Naj- pomembnejše je število delovnih mest, da porast pa je vplivalo tudi vračanje delavcev iz začasnega dela v tujini, saj jih je med iskalci zaposlitve kar 11 '^o. Med drugimi vzroki pa so še prijavljanje strokovnih kadrov suficifarnih poklicev, poklicna in prostorska neusklajenost med iskalci zaposlitve ter potrebami or- ganizacij združenega dela itd. Hkrati s povečanjem brezposelnosti narašča tudi število upravičencev do socialne varnosti. V 10 mesecih leta 1976 je prejemalo denarno nadomestilo povprečno 174 oseb, kar je za celih 42 "^o več kol v enakem obdobju lani. Denarno nadomestilo prejema le 5,2 <^'o vseh nezaposlenih v mariborski regiji, zdrav- stveno zavarovanih pa je 34 ''^n. V devetih mesecih letos je povprečno nadomestilo znašalo 1.742 dinarjev, mesečni izdatki za zdravstveno varstvo pa znašajo 168 dinarjev na osebo. l>a bi situacijo na področju zaposlovanja in brezpo- selnosti izboljšali, bo strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Maribor nudila iskalcem zaposlitve vso potrebno strokovno pomoč, zavzemala se bo za uveljavljanje načela o enakih pravicah in dostopnosti delovnih mest ne glede na spol in upoštevala varstvo žensk glede na njihove psihofizične in biološke last- nosti. Strukturna neskladja med ponudbo in povpra- ševanjem na področju dela bodo odpravljali s pospe- ševanjem prostorske in poklicne mobilnosti, s čemer bodo zmanjšali število nezaposlenih ter krili potrebe po novih delavcih. Presežke delavcev, do katerih bi prišlo zaradi eko- nomskih ali tehnoloških razlogov bodo pravočasno ugotavljali ter delavce preusmerjali na področja, kjer bo pomanjkanje. Zagotavljali bodo tudi socialno varnost delavcem, ki bodo postali brezposelni brez svoje krivde in bodo izpolnjevali vse z zakonom predpisane zahteve. N. D. TEDNIK — 6. januarja 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 NA KRATKO O GOSPODARSKIH! GIBANJIH Inclusirijska ptoi/vodnja jc v za- četku leia 1976 ka/ala v/pocibiidne re/iilialc, saj jc v pr\eiii trimesečju dosegla v resoluciji /ačtiano stopnjo rasti 9 odstotkov. Po šesl- niesečiiili podatkih smo lahko ugo- to\ili, da je bil t'i/ični obseg indu- strijske proi/vodnje le še nekoliko nati ravnijo leta 1975 i indeksom 101.1 (\ SRS 98,9). Deveimescvni |X)dalki ti/ičneea obsega ka/ejo, da seje stanje nekoliko i/boljšalo, siij se je industrijska proizvodnja povečala za 3,5 »o, v SRS pa 1^- za 0,8 odstotka. Najbolj se je povečala industrij- ska proizvodnja v MAP Opekarna Ptuj, ki je za 28,2 "^o višja od proizvodnje dosežene v lanskih de- vetih mesecih. Na tako visoko po- večanje je predvsem vplivala proizvodnja votle luknjičaste ope- ke z indeksom 150,7 in stropni no- silci MAP z indeksom 134,5. Nižja je bila le proizvodnja polne zidne opeke in to za 9,6 odstotka. Ugoden obseg proizvodnje je bil dosežen tudi v tekstilni industriji. V primerjavi z 9 meseci leta 1975 jc bil dosežen indeks 120,7, v tem TVI Majšperk 131,4. Skokovit po- rast proizvodnje je bil pri volneni česani preji, saj je le-ta porasla od 90,1 efektivnih ton v lanskih deve- tih mesecih na 241,6 efektivnih ton v enakem obdobju leta 1976. Ta proizvod je v skupni proizvodnji udeležen s 37,3 %. Nižja proiz- vodnja je bila dosežena le pri vol- nenih tkaninah iz česane preje. V kovinski industriji je bil dose- žen indeks 113,2, na kar je v veliki meri vplivala višja proizvodnja v delovni organizaciji AGISA z indeksom 115,7. Obseg proizvodnje v živilski industriji se je gibal 10,3 % nad ravnijo prvih devetih mesecev leta 1975. Znotraj panoge so bili dose- ženi ugodni rezultati pri Intesu, obrat Mlini Ptuj (indeks 117,9), Mesokombinatu Perutnina Ptuj (indeks 112,6) ter TOZD Mlekarna KK Ptuj (indeks 107,6). Kljub tem zelo dobrim rezulta- tom fizičnega obsega proizvodnje pa lahko sklepamo, da ne bomo dosegli z resolucijo predvidene stopnje za leto 1976. Ob predvide- ni rasti proizvodnje za leto 1976 so namreč nekatere delovne organiza- cije računale na dvig proizvodnje z novo vpeljani-ii proizvodi, katerih proizvodnja pa je izpadla. Tako je npr. bilo v programu, da naj bi v letu 1976 stekla proizvodnja furnirske embalaže pri Lesu Ptuj, vendar bo poskusna proizvodnja lahko stekla šele v letošnjem letu in to zaradi zastojev pri uvozu opreme. Gostinsko turistična dejavnost je v devetih mesecih leta 1976 dosegla ugodne rezultate. Promet v gostin- stvu je bil nominalno višji za 31,6 odstotka (v SRS za 17 %) kot v enakem obdobju leta 1975. Ce upoštevamo, da je znašalo pove- čanje cen v gostinstvu 15,6 po- tem je realna rast gostinskega pro- meta dosežena z 14,9 %. Najpo- membnejšo postavko v strukturi gostinskega prometa tvori iztržek /ii hrano, kar 40 v celotnem prometu, vrednost iztržka od prenočitev pa je za 25,1 % višji kot leto poprej. Investicijska vlaganja so po po- datkih SDK — podružnice Ptuj znašala v devetih mesecih leta 1976 kar za 37,1 "7o več kot v enakem obdobju leta 1975. V skupnih investicijah so bile investicije v go- spodarstvu udeležene s 73,3 %, v stanovanj s k o-komunal ni dejavno- sti z 20,8 % in v družbenih de- javnostih s 5,9 Najbolj so bile povečane investicije v gospodar- stvo, kar za 58,9 "/o v primerjavi z letom poprej. V devetih mesecih leta 1966 jc liilo v ptujski občini skupno /aix>- slcnih 14.966 občanov, kar je za 5,1 "/o več kol leto poprej. S icm smo nekoliko prekoračili rast, predvideno v resoluciji, kjer je bila v družbenem sektorju planirana 5 ixlstotna rast zajioslovanja. V go- spodarskih dejavnostih jc bila /aposlenosi višja za 4,8 "o, \ ncuos|iociarstv u pa za 6,7 %. Skupna masa neto osebnih do- hodkov je v devetih mesecih leta 1966 porasla za 24,8 "'n v pri- merjavi z enakim obdobjem leto poprej. Nominalna rast OD na zaposlenega je bila 18,8 "/o, kar je znatno več, saj je bilo v letni reso- luciji planiran le 8 % porast, ker je bil upoštevan le prenesen vpliv cen v višini 6,5 "'o. Tudi v Sloveniji je bila rasi nominalnih OD višja od planirane, znašala je 16,4 %, v republiški resoluciji pa je bila predvidena le 7,6 %. Sklepi in stališča za nadaljnje izvajanje enotne kadrovske in štipendijske politike v občini Ptuj Vsi Irije /hori skupščine (»hčine Ptuj so na skupnem zasedanju, 2K. decembra 1976, poslušali uvodni retVral Milana ( učka, v«>djo ka- dr<»>ske slu/he SO l*tuj, k skrbno pripra\ljenemu gradivu o en«>lnih osn«)\ah kadro>ske politike v obči- ni Pluj. l>ek-(ialom o/iroma nji- ho\im dele^ucijam so bili že prej predlo/eni tudi sklepi in stališča za nadaljnje i/vajanje kadrovske in štipendijske politike. Predl(*ženi sklepi so bili re/ullat razprave na skupni seji koordina- cijskej^u odbora /a spremljanje iz- vajanja družbenega dogovora o ka- dr«)>ski politiki pri občinskem sve- tu /SS Pluj, koordinacijskega od- h«ira /a kadrovska vprašanja pri OK SZDl. Pluj, k«)misije /a v<»lit- ve, imenovanja in kadrovska vpra- šanja pri SO Ptuj in kadrovske ko- misije pri komiteju OK ZKS Ptuj. V razpravi o predloženih sklepih v temeljnih delegacijah ni bilo bi- stvenih pripomb, dana pa jim je bila enotna podpora, /ato so tudi vsi Irije /buri občinske skupščine na ločenih sejah potrdili brez pripomb te sklepe in stališča, kijih objavljamo v celoti: 1. Prizadevanje za uresničitev, ustavno opredeljenega mesta in vloge delovnega človeka kot oblikovalca in realizatorja kadrov- ske politike v socialistični samo- upravni družbi je osnovna naloga vseh podpisnikov družbenega dogovora o enotnih osnovah ka- dr(»>ske p«)lilike \ O/D. 2. Zavzemanje vseh nosilcev družlK-nega planiranja v ()/J>, SIS in sploh DPS za hitrejše «)dpra\lja- nje kadrovskih deficitov, nevskla- jenosli v strukturi kadrov in od- pravljanje ekstenzivnega zaposlo- vanja ter prizadevanja za preusme- ritev mladine v poklice, ki jih v občini najbolj p(»t rehujemo, morajo biti temelj uresničevanja ciljev srednjeročnega družbenoeko- nomskega razvoja občine Pluj. 3. Načrti kadrovskih potreb, plani izobraževanja in štipendira- nja ter načrti urejanja stanovanj- skih razmer delavcev m(»rajo biti sestavni deli razvojnih načrtov de- lovnih organizacij tako v gospo- darskih kot družbenih dejavnostih. Potrebno je pospešiti izdelavo in sprejemanje kadrovskih planov v vseh listih OZD kjer še ti ne obsto- jajo. Skupnost za zaposlovanje in kadrovska služba SO pa morata načrtovanje kadrov spremljati in nuditi OZD pri pripravi njihovih kadrovskih planov vso potrebno pomoč. 4. Dolgoročne potrebe gospodar- stva in družbenih dejavnosti mora- jo biti osnova štipendijske politike, zato morajo delavci v OZD zagoto- viti izvajanje družbenega dogovora o štipendiranju in bolj dosledno planirali sredstva za kadrovske šti- pendije. 5. Skupni razpisi štipendij, kijih naj objavlja občinska komisija podpisnikov samoupravnega spo- razuma o štipendiranju bodo pove- čali preglednost razpisnih kadrov- skih štipendij, celoviteje informi- rali javn(»st o potrebah po kadrih, nudili pa tudi osnovo za natančno in tekočo evidenc«* o štipendileljih. Prav tako je potrebno še nadalje javno objavljati podatke o štipendistih, da bi tako zagotavljali realnost podatkov, ki so osnova za podelitev štipendij, hkrati pa tudi uspešneje preprečevali anomalije, ki se pri tem podeljevanju pojav- ljajo. 6. Vključiti se moramo v priza- devanja republiške skupne komisije podpisnic družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, za določitev nove zgornje meje dohodka na člana družine oziroma prosilca štipendi- je, kajti sedanji senzusi presegajo materialne pogoje oziroma sredst- va, ki se oblikujejo na osnovi 0,5 "/'n prispevka od bruto OD. Prav tako hi bil4» nujno spremeniti metodolo- gijo za izračun faktorja od kmetij- skih dohodkov (katastrski doho- dek) ker le-ta ne daje realne osnove iz kmetijstva. 7. Zaradi splošnega družbenega pomena enotne kadrovske politike je p«»lrebno v vseh OZD, ki zapo- slujejo več kot lOU delavcev, usta- novili kadrovske službe oz. za to področje dejavnosti konkretno za- d<»lžiti posamezne delavce. Razvoj in dejavnost kadrovskih služb mora spremljali koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora o kadr<»vski politiki pri občinskem sindikalnem svetu, njihovo delo pa koordinirali in usmerjati ustrezno razvita kadrovska služba pri SO Pluj. X. Dokumente o kadrovski in štipendijski politiki je potrebno vskladiti z novimi družheno-eko- nomskimi <»dnosi na podr«)čju kadrovske in štipendijske politike ter v njih bolj poudariti odgovor- nost do posameznih nalog, p<»sebno do plačevanja prispevkov, solidarnostnega prelivanja sredstev ter stimulativnejšega vrednotenja prizadevnosti in kvalitete študija, ter hkrati ustrezno sankcionirati posamezne podpisnike, ki sprejetih dokumentov ne izvajajo. 9. Celotna kadrovska in štipen- dijska problematika mora hiti najširše obravnavana v vseh samo- upravnih in družheno-političnih strukturah v TOZD in v krajevnih skupnostih. Iz bogatega življenskega studenca Karla Žmavca So trenutki v življenju posa- meznika, h katerim se le-ta vedno rad vrača, ko obrača pogled v minulost. Življenje piše mejnike... 3S-0BLETNICA JLA Za dosežene uspehe na pod- ročju obrambnih priprav v TO je ob minulem praznovanju dneva JLA — 22. decembra, prejel pri- znanje tudi Kari 2mavc, predsed- nik občinskega odbora ZRVS Ptuj in predstavnik občinskega štaba TO Ptuj. ,,Priznanje sem prejel ob jubi- leju 35-obletnice JLA, njene epo- peje iz časa NOV, osvoboditeljice naših narodov in narodnosti, varu- ha samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, ki je v teh 35-tih letih prerasla v idejno pre- kaljeno skupnost in sodobno obo- roženo silo nove Jugoslavije", je ob tej priložnosti povedal Kari Žmavc. Že kot mladenič se je prosto- voljno vključil v enoto NOV in ta- ko prispeval svoj delež pri osvobo- ditvi naše domovine. Nepozaben je spomin na dneve osvoboditve, v času zaključnih operacij je sijalo z obrazov borcev nepopisno veselje; vzpostavljala se je nova ljudska oblast, oblast delovnega človeka. Dosežena vojaška zmaga proti okupatorju in istočasno politična zmaga zoper stari izkoriščevalski družbeni sistem sta utrdila pot na- šim delovnim ljudem, da so pričeli samostojno graditi in dopolnjevati naš samoupravni socialistični družbeni sistem. Skozi borbe pa se je kalila tudi osebnost našega so- besednika. V svobodi se je izgrajevala naša stvarnost, naš razvoj. Vsak je gra- dil, prispeval v mozaik obnove. Obdobja po osvoboditvi so pri- nesla v življenjsko kroniko Karla Zmavca različne delovne zmage, ki so nenehno zahtevale novih moči in ustvarjalnosti. Kje je danes? Poleg tega, da je njegova aktivnost zabeležena na najrazličnejših pod- ročjih dela in življenja v ptujski občini, sta njegovo delo in ustvar- jalnost danes v pretežni meri vtka- na v delo občinskega štaba TO SO Ptuj. Samoupravni socialistični družbeni sistem, kakršen je naš, je nadaljeval Kari Žmavc, poleg ostalega med drugim omogoča, da združeni proizvajalci in občani or- ganizirajo obrambne sile družbe kot svoje lastne sile s ciljem, da branijo pridobitve narodno-osvo- bodilnega boja in socialistične re- volucije. Proslava ob 22. decem- bru mora zato v bodoče postati pregled moči splošne ljudske obrambe, bratstva in enotnosti na- rodov in narodnosti Jugoslavije, njihove pripravljenosti, da neneh- no- izpopolnjujejo in dograjujejo obrambni sistem kot garancijo neodvisnosti in teritorialne integri- tete naše države, samoupravnega socialističnega razvoja in neuvršče- ne politike. Ob proslavi dneva JLA so se oznanili tudi vedno večji uspehi enot teritorialne obrambe SO Ptuj, ki so zabeleženi predvsem pri utr- jevanju borbene sposobnosti, pri idejno-politični in strokovni vzgoji ter pri vključevanju velikega števi- la mladincev in mladink prosto- voljk v TO. Ze v začetku preteklega leta se je OSTO Ptuj vključil v tekmova- nje — izberimo najboljšo enoto v letu 1976 in po besedah Karla Zmavca je uspeh presegel pričako- vanja. Prejel je tri prehodne zasta- vice in osvojil tri prva mesta. Zveza rezervnih vojaških stare- šin, katere predsednik je prav tako Kari Žmavc, je v sestavi oborože- nih sil Jugoslavije vključena v pro- ces izgradnje samoupravne socia- listične družbe, družbeno-poii- tičnega dela in življenja; še posebej pa je aktivnost ZRVS razvidna na področju obrambnih priprav. Vse osnovne organizacije ZRVS so se vključile v tekmovalni pro- gram: na občinskem tekmovanju je največ uspeha žela ekipa ZRVS : iz Kidričevega. Na taktično-orien- j tacijskem pohodu bratstva in pri- ' jateljstva sosednjih slovenskih in | hrvatskih občin je članska ekipa j občinskega odbora ZRVS Ptuj za- j sedla drugo mesto. Z enakim re- zultatom je bila zabeležena ude- ležba na tekmovanju podravskih občin; mladinci pa so zasedli tretje mesto. Ekipa ZRVS Ptuj se je od- lično izkazala tudi na republiškem taktičnem orientacijskem pohodu, kjer je zasedla 7. mesto, mladinska ekipa pa p)eto mesto. Kari Žmavc je ob tej priložnosti tudi povedal, da je organizacija re- \ zervnih vojaških starešin za svoj ustvarjalen pristop na področju krepitve sposobnosti v naši občini prejela zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. Naš sestavek pa ne bi bil popoln, če ne bi zapisali, da je OŠTO Ptuj ob jubilejni proslavi dneva JLA, dobil malo plaketo JLA. MG Vprašanja urejanja In vzdrže- vanja spominskih obeležij v temeljnih delegacijah za posamezne zbere skupščine občine Ptuj je bil v razpravi tudi osnutek oziroma predlog odloka o urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč in grobov ter o varstvu spomenikov in drugih spomeniških djeležij občine Ptuj. Ta osnutek je bil izdelan na podlagi pooblastila v republiškem zakonu iz leta 1973. Toda v letu 1975 je bil sprejet zvezni zakon, ki v celoti ureja vprašanje vzdrževanja pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških m tujih armad v Jugodav^i, zato bo predvidoma v februarju letos republiška skupščina sprejela nov zakon, ki bo urejal vprašanja z njenega področja pristojnosti Po tem zakonu bo predvidoma občina pooblaščena izdajati le predpise za urejevanje in vzdrževanje grobov borcev NOV in njihova spomeniška obeležja. Da bi se izognili ponovnemu razpravljanju in spreminjanju odloka, ki ureja to področje, so zbori skupščine občine Ptuj sprejeli predlog izvršnega sveta in umaknili z dnevnega reda seje predlog odloka o urejanju in vzdrževanju vojaških grobov ter o varstvu spomenikov in spomeniških obeležij na območju občine Ptuj. O njem bodo sklepali po izidu novega republiškega zakona. Soglasje k povečanju obsega dogovorjene porabe za posamezne samoupravne interesne skupnosti Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razpore- janju dohodka za leto 1976 v občini Pluj, je na podlagi razprave o uskladitvi dogovorjene porabe v posameznih samoupravnih inte- resnih skupnostih, soglašal s predlaganim postopkom valori- ziicijc le pri občinski izobraževalni skupnosti in regionalni zdravstveni skupnosti. V skladu s tem je odbor pripo- ročal zborom občinske skupščine, občinski konferenci SZDL Ptuj in občinskemu svetu ZSS Ptuj, da kot udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Ptuj za leto 1976 dajo soglasje k povečanju obsega dogo- vorjene porabe pri omenjenih dveh skupnostih. Že pri sklenitvi družbenega dogovora jc bilo ugotovljeno, da obseg dogovorjene porabe ni pri vseh samoupravnih interesnih skupnostih zadovoljivo zago- tovljen. Predvsem so ostala odprta v prašanja: a) pri občinski izobraževalni skupnosti glede zagotovitve finančnih sredstev za ustrezno saniranje osebnih dohodkov uči- teljev in za naloge iz razširjenega programa; b) pri občinski zdravstveni skup- nosti za denarne dajatve v času izostankov z dela zaradi bolezni, ki so glede na zakonsko določene osnove za 35 •^'o višje kot leta 1975, kar je imelo za posledico, da je ostajalo za neposredno zdravstveno varstvo le 5 % več sredstev od potrošenih v letu 1975. Dosedanja gospodarska gibanja so tc probleme še bolj zaostrila, kar JC terjalo nujno rešitev, da ne bi prišlo šc do večjih zaostritev. O icm JC podrobneje razpravljal tudi i/vršni svci skupščine občine Ptuj, ki je predlagal zborom občinske skupščine tudi konkretni sklep, kar so zbori na svojih 27. rednih sejah tudi sprejeli. Jako je skupščina občine Ptuj, kot udeleženec družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, dala soglasje k pove- čanju obsega dogovorjene porabe občinski izobraževalni skupnosti za znesek 6,378.798 dinarjev, ki ga pokrijejo iz pričakovanega pre- sežka v okviru veljavne prispevne siopnjc, razliko pa iz povečanih sredstev skupnosti. Ta povečan obseg porabe gre izključno za valorizacijo osebnih dohodkov. Za obdobje 9 mesecev leta 1976 so namreč znašali bruto osebni dohodki na pogojno nekvalifi- ciranega delavca v osnovnem šolstvu v ptujski občini 2.326 din ali indeks 100,0, poprečje za osnovne šole v republiki pa je izraženo v indeksu 106,5, negospo- darstvo v ptujski občini indeks 111,7 in poprečno gospodarstvo v ptujski občini 3.016 din bruto osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca ali v indeksu 129,6 v primerjavi z osnovnim šolstvom. Z dogovorje- nim zneskom 6,378.798 din bodo lahko valorizirali OD v šolstvu za 12 "o, kar pomeni, da bo znašal bruto osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2.610 din. Regijski oziroma občinski zdravstveni skupnosti je občinska skupščina dala soglasje v tem, da sc obseg dogovorjene porabe za to skupnost poveča za 3,8 milijona dinarjev, kar se pokrije iz pričakovanega presežka v okviru veljavne prispevne stopnje. Zdravstvena skupnost bo porabila ta sredstva za pokritje izgub v iAajalskih zdravstvenih organiza- cijah (bolnišnice, zdravstveni domovi) in izgube v sami zdravstveni skupnosti. • Kljub pozitivnim rezultatom stabilizacijskih prizadevanj zdravstvena skupnost ni mogla zadržati porabe v planiranem obsegu. Na to so vplivali zlasti izdatki za zdravstvene storitve, opravljene v organizacijah zunaj območja zdravstvene regije. Te storitve mora zdravstvena skupnost poravnati po obračunani ceni v zakonskem predpisnem roku, ne glede na razpoložljiva sredstva in sprejet program zdravstvenega varstva. V sklepu o soglasju je tudi določilo, da se povečan obseg porabe v obeh navedenih samo- upravnih interesnih skupnostih v letu 1976 šteje v osnovo za ugotavljanje dogovorjenega obsega porabe za leto 1977. V ostalih samoupravnih interesnih skupnostih na območju ptujske občine ni bilo tako perečih primerov, da bi morali povečati obseg dogovorjene porabe. f , 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 6. januarja 1977 - XEDNIK Kako S programom obnove lokalnih cest v letošnjem letu Razprava na seji lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj Na četrti seji zbora uporabni- kov in zbora izvajalcev skupščine lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, ki se je sestala v četrtek, 30. decembra 1976 v Ptuju so obravnavala poročilo o izvršitvi programa dela v letu 1976. Povezano s tem so tudi sprejeli rebalans ali spremembo fmančne- g3 načrta za lansko leto. V letu 1976 je bilo na območju ptujske občine moderniziranih cestnih odsekov v skupni dolžini 21 km in 717 m. Od tega na obmoau krajevne skupnosti Trnovska vas 4681 m, Vitomarci 3492 m, Rogoznica 5224 m, Podlehnik 3520 m, Leskovec 2 km, Ptujska gora 1 km in Majšperk 2 km. Obračunska vred- nost teh del je znašala 13,185.403 dinarjev, od t^ je znašal delež lokalne skupnosti za ceste 8,593.000 din in delež krajevnih skupnosti 4,592.400. Poleg tega so krajevne skupnosti Cirkovce, Ptuj, Rogoznica in Videm s samostojnimi akcijami asfaltirale 4,2 km cestišč v obračunski vrednosti 1,830.978 din, od tega je sofinancirala lokahia skupnost za ceste dobro šestino ali nekaj nad 360.000 din. Položen je bil tudi asfaltbeton na cestah Ptuj-Dornava-Mo3canjci v dol- žini 6790 m in Videm-Suha veja v dolžini 35090 m. Obračunska vrednost del je znašala Proslava v Trnovski vasi, ko je bila v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprta asfaltirana cesta Tmovdca vas—Vitomarci Foto: Ozmec 1,982.076 din in jih je v celoti krila lokalna skupnost za ceste. Iz spremembe finančnega na- črta za lansko leto je razvidno, da so bili dohodki skoraj v celoti realizirani. Večji izpad je bil le pri organizacijah združenega dela iz gospodarstva, kjer se je nabralo za 1,2 mihjona dinarjev manj kot je bilo planirano iz naslova združe- nih sredstev gospodarstva. Neko- liko več denarja je bilo zbran^a iz pristojbin za cestna motorna vozila, nadalje iz proračuna občine in nekateri manjši presežki iz drugih v finančnem načrtu predvidenih dohodkov. Ker je bilo opravljeno delo treba plačati je lokalna skupnost za ceste morala najeti nekaj nad 33 milijona dinarjev kredita. Tako so biU v finančnem načrtu planirani skup- ni dohodki 16,845.100 dinarjev, sprejeta sprememba ah rebalans pa predvideva, skupno s krediti 18,823.915 din in prav toUko izdatkov. V sklepu o začasnem financi- ranju v prvem trimesečju leto- šnjega leta pa je določena poraba največ do ene četrtine lani porabljenih sredstev. To je bila tudi osnova za razpravo o izhodiščih programa dela v letošnjem letu. Pri tem je treba zlasti poudariti izpad dohodka iz naslova občinskega proračuna. Iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti je namreč treba izločiti vse tiste dejavnosti zadovoljevanja skupnih potreb, ki v proračun ne spadajo, temveč jih je treba zagotoviti s svobodno menjavo dela z združenim delom. Ce upoštevamo, da je lokalna skupnost za ceste dobila v letu 1976 iz proračuna 3,4 mihjona dinarjev, pomeni, da bo lokalna skupnost za ceste letos dobila okrog 20 do 25 odstotkov manj sredstev, kar bo nedvomno vplivalo na uresničitev zastavlje- nega programa v letošnjem letu, če ne bo najdena ustrezna rešitev financiranja modernizacije in vzdrževanja lokalnih cest. f V spomin Karlu Perteklu Na mestnem pokopališču v Ptuju so se 29. decembra 1976 številni Ptujčani za vedno poslovili od svojega sodelavca, prijatelja in znanca, Karla Pertekla. Rojen je bil 2. novembra 1895 v Ljub- ljani kot sin kmečkih staršev s Turjaka na Dolenjskem. V Ljubljani je preživel kot šolar in pozneje učiteljiščnik ter sod- ni uslužbenec. V tem času si je izbral društvo sovrstnikov, Preporodovcev, ki so napredno gledali na dogajanja zunaj šole po domovini in po svetu. Njegovo mesto je bilo tudi v dijaški in študentski stavki ob 5(X)-lctnici ustoličenja zadnje- ga koroškega vojvode, ker te obletnice na podlagi prepovedi z Dunaja niso sme- li proslavljati, zato je Kari Pertekel moral skupno z drugimi dijaki zapustiti 2. letnik učiteljišča. Po tem se je znašel v vojnem metežu 1. svetovne vojne. V Galiciji je avgusta 1916 prišel v rusko ujetništvo, udeležil se je /.ačetka oktobrske revolucije, avgusta 1918 pa se je vrnil v domovino. S seboj je prinesel mnogo vtisov in izkušenj. Po kratkem bivanju v Ljubljani je moral spet na italijansko fronto pri Pijavi. Po zlomu Avstro-Ogrske je odšel z drugim slovenskim planinskim polkom na Koro- ško, kjer se je kot Majstrov borec boje- val do septembra 1919. Oktobra 1919 se je zaposlil pri okraj- nem sodišču v Ljubljani, točno po enem letu pa je bil premeščen na okrajno sodi- šče v Ptuju, kjer je ostal vse do novem- bra 1950, ko je bil upokojen. V času med obema vojnama se je v Ptuju društveno udejstvoval pri Sokolu, pri Jadranski straži in pri Rdečem križu, bil je član Či- talnice zveze Majstrovih borcev in pri za- drugi državnih nameščencev. V vseh teh organizacijah in društvih je opravljal vrsto funkcij kot tajnik, blagajnik, gospodar, odbornik itd. Po nacistični okupaciji so ga gesta- povci, enako kot druge zavedne Ptujča- ne aretirali in zaprli na Borlu, od tam pa skupno z družino 13. junija 1941 izgnali v Srbijo. Okupacijo je preživel v Parači- nu, Zaječaru in Kikindi pri izvrševanju tajniških poslov slovenskih izgnancev in kot uslužbenec okrožnega sodišča, sode- loval je z NOB. Po osvoboditvi Kikinde, 6. oktobra 1944 je prevzel razne odgo- vorne funkcije, julija 1945 pa se z druži- no vrnil v Ptuj, kjer je delal v raznih organizacijah in društvih, v OF oz. SZDL, v sindikatu civilni zaščiti, fizkul- turnem in turističnem društvu. Tudi po upokojitvi ni miroval. Vestno je izvrševal vse naloge v društvih in orga- nizacijah kot funkcionar ali član, pov- sod so ga cenili in spoštovali. Znal je sve- tovati in pomagati. Muzeju ljudske revo- lucije v Ptuju je prispeval precej zgodo- vinskega materiala. Za svoje družbeno delo je prejel števil- na priznanja, med drugim na proslavi 50-letnice oktobrske revolucije priznanje IS SRS za sodelovanje v oktobrski revo- luciji. Predsednik Tito gaje odlikoval z redom zasluge za narod s srebrno zvez- do, prejel je odlikovanje civilne zaščite in številna priznanja. Jože v rabi s SKUPŠČINE TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI PTUJ Na redni seji skupščine Telesno kulturne skupnosti občine Ptuj, bila je 27. decembra 1976, so delegati uvodoma razpravljaU o prailogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja telesne kulture v naši občini za obdobje 1976-1980. V tem času bo skupnost za svojo redno dejavnost, dodatni program (to je investicijska dejavnost) ter za soMdarnost in skupne naloge v okviru republiške Telesno kulturne skupnosti potrebovala 20,832.000 din. Skupnost bo ta sredstva namenila za gradnjo pokritega streUšča pri športni dvorani Mladika, ureditev športnih igrišč v krajevnih skupnostih. V razpravi so delegati opozorili, da glede na to, koliko dobimo vrnjeno s strokovno pomočjo, odvajamo preveč sredstev za soUdarnost in skupne naloge v okviru republflce. Prav tako niso seznanjeni o namenu in porabi teh sredstev. Predlagah so, da se ta sredstva oziroma njihova višina, določijo na podlagi zbranih sredstev in ne od bruto osebnih dohodkov. DodaU so tudi, da je do 15. januarja čas, da krajevne skupnosti, ki še niso zajete v programu investicij, pošiljajo pismene predloge skupnosti. V osnutku programa dela skupnosti za prihodnje leto so zajete naslednje dejavnosti: - razvoj množičnosti in rekreacije in s tem večje vključevanje delovnih ljudi in občanov v osnovne telesnokulturne organizacije; - izobraževanje strokovnih delavcev; - izboljševanje nekaterih materialnih pogojev za to dejavnost; - razvoj tekmovalnega in vrhunskega športa in - obveznosti Telesno kulturne skupnosti občine Ptuj. Na tem področju v republiki nekatera vprašanja še niso jasna. Tu mislimo na opredelitev splošne telesne vzgoje in rekreacije ter vrhunskega športa, deUtev sredstev za množičnost in vrhunski šport in same tekmovalne sisteme. Prav tako bomo morali tudi v sami občini zbrana sredstva bolj sorazmerno razdeliti po krajevnih skupnostih. V razpravi o devetmesečnem poročilu dela skupnosti so opozorih da je sestavljanje tega poročila oteženo, ker osnovne telesnokulturne organizacije skupnosti ne poročajo o svojem delu. Ob koncu seje so delegati spregovorih še o razporeditvi preseženih sredstev za to leto ter jih namenUi za obnovitev prostorov bodočih skupnih služb interesnih dcupnostih in za nove investicije. L kotar GLASOVI IZ »ELEGATSKE BAZE Pobuda za uvedbo delovnega popoldneva Delovni človdc in občan ptujske občine se večkrat sprašuje, zakaj ne bi občinska uprava in druge javne in ushižnostne dejavnosti svoj delovni čas prilagodile tako, da bi bilo možno vse opravke (praviti tudi še v popoldanskem času. Vsakodnevna gneča, ki jo opažamo ob uradnih dnevih v naših ustanovah, ki opravljajo javno službo za naše občane je neznosna. Večina zaposlenih občanov, ki delajo v gospodarstvu ah drugje in imajo kakršenkoli opravek v naših ustanovah je že sedaj prisiljena, da ga opravi samo v dopoldanskem času. S tem p a se še povečuje v OZD izgubljen delovni čas, ko delavec ne dela ah pa, če pride delat, storilnost ni taksnaC ol bi morala biti. Res je, da do zdaj v naših ustanovah, ki opravljajo dejavnost za naše občane, imajo v svojem delovnem tednu že ob sredah delovni popoldan. Vendar je vse to premalo, če se zavedamo koliko časa porabi naš občan v dopoldanskem času, da opravi vse svoje opravke, obenem pa se izgubi jajo dragocene ure ali dnevi, kar se v OZD krepko pozna. Pobuda je v tem, dar je tudi jasno zapisano v resoluciji o izvajanju družbenega plana, da bi občine, banke in druge dejavnosti uvedle v svoj delovni teden še dodatni delovni popoldan. Rešitve, kako bo to izvedeno še zaenkrat ni, vendar pri tem moramo biti prepričani, da bi se dalo vse službe, kijih občan p otrebuje prilagoditi nj^ovemu delovnemu času. Zlatko Novak, Gregorčičev drev. 11, Ptuj „ Tam dol na ravnem polji..." Problcni propadajočega gradu pn Kiingoti na Dravskent polju jc naši javnosti že dobro znan, saj je o tem cesto kaka vest ali fotografi- ja v lotu ali onem časopisu. Žal pa sc picnialo ukvarjamo s predlogi, kako problem rešiti. Zaradi tega sem sc odločil, da vam predlagam konkretno rešitev, za katero smatram, da bi bila uresničljiva, |X)iicbnojc le malo razumevanja. Predlagam namreč, da bi naj propadajoči del nekdanjega belega gradu pri Kungoti na I^ravskem polju prenesli v lastništvo katerega od večjih delovnih organizacij, bodisi ptujske občine ali od dru- god, konkretno predlagam TGA ,,Uoris Kidrič" Kidričevo. Vemo, da spomeniško varstvo nima de- narja /a obnovo in vzdrževanje vrste gradov na Slovenskem, toda /akaj ne bi leh gradov prev/ele posatne/ne delovne organizacije? V njih bi lahko uredili domove za rekreacijo svojih delavcev. če gradimo oziroma iščemo ustrezne lokacije za gradnjo počit- niških domov, zakaj potem ne bi izkoristili lokacij, kjer so nekoč fevdalci postavljali gradove. Z ustrezno ureditvijo bi to lahko postali še kako privlačni in lepi rekreacijski centri za delavce, ki žele uživati sredi narave, ki skriva v sebi tudi čar preteklosti. Upam, da moj predlog ne bo naletel na gluha ušesa. I. O. Hajdina Krajevni zgodovinski centri Izliajani iz primera v Juršincih. Skupno z vsctni družbenopoli- tičtiimi organizacijami, šolo, kra- jevno skupnostjo, prosvetnim in turističnitii društvom smo orga- nizirali v letu 1976 ,,Mesec kultu- re, čistoče in cvetja" med drugim smo v dveh razredih osnovne šole pripravili razstavo: Zgodovina Juršinec, ki so si jo ljudje ogledali z zanimanjem in v velikem številu. Pri tem gre posebna zahvala prof. Vrbnjakii iz zgodovinskega muzeja v Mariboru, ki jc kot klasični zgodovinar veliko pripomogel k tiačrinetmi zbiranju in opremi. Marsikje se namreč datics trosijo družbena sredstva za matij po- metnbnc ali potrebne družbene zadeve. Zato priporočam, da bi del družbctiih sredstev po krajevnih skupnostih in vaških centriii usme- rili v zbiranje arhivskih podatkov o svojem kraju, da bi v vsaki kra- jevni skupnosti ustanovili tak ar- hivski center. To bi bilo po- membno za vsakega krajana, saj je prav, da vsak občan pozna zgodo- vino svojega kraja. Klasična ustna izročila so danes žc povsem zamrla, prevelik jc selil\eni pr(X'cs. i.i/voj tehnike ic prega/il vaško tradicionalnost. Zato je nujno, da ohranimo vaške kronike, da še zapišemo, kar še ljudje pomnijo in vedo, da odslej načrtno zapisujemo in hranimo v teh vaških centrih. Res je, da imamo zgodovinske arhive, muzeje, kjer so napolnjene police. Toda krajan zelo malo lahko zve iz tistega, ker je tisto giadivo bolj za zgodovinarje. Krajana pa česio zanima, kaj in kako se je kje gradilo, ustvarjalo, napredovalo v njegovem kraju. Tudi šole bi morale, tako kot nekoč zopet polagali več skrbi v to, da bi generacije učencev |X)drobneje seznanjale z zgodovino svojega kraja. O teh vprašanjih bi naj več spre- govorili tudi v naših časopisih. Ne bi bilo odveč, če bi v kratkih cxllomkih objavljali zgodovino posameznih krajev in tako s|X)dbujali ostale. Vedeli namreč nn>iamo, da je napisana beseda danes vse pomctnbncjša, da vse več zaleže. Za to nalogo bi se naj bolj zavzela tudi vodstva družbe- nopolitičnih organizacij in društev. Iranček Holc. .luršinci Živahno na seji skupščine izobraževalne skupnosti za osnovno šolski prostor v Ptuju Na štiri ure trajajoči deseti seji skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj, v petek 24.,decembra je bilo 33 delegatov obeh zborov, od skupno petdesetih, kolikor jih imata zbor izvajalcev in zbor upo- rabnikov skupščine izobraževalne skupnosti. Na dnevnem redu so imeli dva- najst točk, posebno pa je bilo ži- vahno ob razpravi o samouprav- nem sporazumu o temeljih plana izobraževalne skupnosti v obdobju do leta 1980. V razpravi seje ogla- silo precejšnje število delegatov in gostov, ki so imeli pripombo pred- vsem na četrti člen samoupravnega sporazuma o temeljih plana izo- braževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1976—1980, kjer je govo- ra o pridobitvi prostorov za osnovno šolo v mestu Ptuju. V različnih planskih dokumentih in drugih uradnih listinah je bila vseskozi nakazovana potreba po dozidavi osnovne šole Ivana Spo- lenjaka, ki jo dokumenti omenjajo vse do leta 1971 dalje, izvršni odbor izobraževalne skupnosti pa je na eni izmed svojih sej črtal iz besedila osnovno šolo Ivana Spo- lenjaka ter zapisal ,,za pridobitev prostorov za osnovno šolo v mcslu Ptuj". V razpravi je bilo jasno po- vedano, da gre v tem primeru za osnovno šolo I ranea Osojnika. K razpravi se je oglasil tudi se- kretar komiteja občinske konfe- rence ZKS Ptuj Lojze Gojčič, kije poudaril, da gre v tem primeru z.a grobo kršenje satnoupravnih spo- razumov in dogovorov. Nihče še do danes ne ve, kako bo s prostori sedanje ekonomske šole in gimna- zije, ko bo zgnjen srednješolski center, niti nima nihče točnega pregleda nad potrebami ene in druge šole, čeprav je stanje v obeh glede prostorov že sedaj zaskrblju- joče. Povedal je, da je stališče družbenopolitičnih organizacij, da se zapiše prvotni predlog in da se s strokovno analizo šolskega okoliša in drugih razmer, ki to vprašanje pogojujejo ugotovi, kakšna bo dinamika rasti prebivalstva na po- sameznih območjih. Tudi stališče občinskega odbora sindikata de- lavcev vzgoje in izobraževanja je, da se Spolenjakova šo\i\ ponovno vnese v program do leta 1980. Omenjeni predlog je podprla ve- čina prisotnih delegatov, nakar je bil izoblikovan tudi ustrezen sklep o tem in imenovana lO-članska ko- misija, ki bo pripravila temeljito analizo. V komisiji naj bodo pred- stavniki izobraževalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in zavoda /a šolstvo, ob tem pa naj sodeluje tudi samoupravna delavska kon- trola in preveri, kako je s celotnim postopkom. V pre)gramu izobraževalne skup- nosti za prihodnje leto so prisotni enoglasno podprli predlog delegata iz Desternika, da bi v ta program vnesli tudi vprašanje centralnega ogrevanja na destrniški šoli, kjer je v hladnejših dneh le dobrih 12 stop. C, zato morajo biti učenci in učitelji v plaščih, ker stare lončene peči več niso sposobne ogrevati šolskih razredov. V ta namen v Desterniku že zbirajo sredstva in tudi ob prihodnjem glasovanju za samoprispevek v letu 1978, bodo precejštiji delež namenili prav za to investicijo. Delegati so na skupščini sprejeli še vrsto samoupravnih sporazu- mov, rebalans finančnega načrta za leto 1976 in ob koncu zastavili še delegatsko vprašanje: KDO Jt KRIV, da je tako v kratkem roku potrebno popravilo strehe na osnovni šoli Martina Koresa v Pcxllchniku, na kar zahtevajo tudi |x>drobnejši odgovor. Nekaj po 12. uri pa se jc sestala tudi skupščina skupnosti otroškega varstva s podobnim dnevnim re- dom kot skupščina izobraževalne skupnosti. šm... Slovenska Bistrica Seja vseh zborov skupščine občine v torek, 28. decembra 1976 so se v Slov. Bistrici zbrah delegati vseh zborov skupščine občine na svoji zadnji 21. sejL Na njej so obravnavah in sprejeh nekatere pomem ne samoupravne in druge akte, med njimi: predlog resolucge o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije in občine Slov. Bistrica za razdobje 1976-1980 v letu 1977, predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merUih za podeljevanje priznavalnin udeležencev NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi in program dela skupščine občine Slov. Bistrica za obdobje od 1. januarja do 31. jul^a 1977. S posebno pozornostjo so na skupni seji občinskih zborov obravnavah tudi predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Slov. Bistrica za leto 1976 in predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za prvo trimesečje 1977. V nada^evanju sta skupno zasedala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki sta obravnavala predvsem samoupravni sporazum o osnovah plana SIS preskrb ovalnega območja Elektro Maribor za obdobje976-80, odlok o financiranju SIS za varstvo pred požari občine Slov. Bistrica ter p^redlog odloka o spremembi in dopohiitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Zbor združenega dela pa je posebej obravnaval še predlog za izdajo zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za repubhški davek iz dohodka TOZD v letu 1977. V. Horvat TEDNIK — 6. januarja 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 27. december - praznik KS Kog Praznflc krajevne skupnosti Kog je posvečen ^minu na narodnega heroja Jožeta Kerenčiča, doma iz Jastrebcev pri Kogu. 27. decembra leta 1941 so ga ustrelili Nemci in zato že vrsto let KS Kog praznuje na ta dan svoj kr^evni praznic. Praznovanje krajevnega praznika so kr^ani zaključili pre- tekli ponedeljek, ko so se v prosvetni dvorani zbrali številni domačini in gostje. O dogodku, ki spominja na praznik KS Kog, je govoril predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Kog Martin Čurin. Pred bogatim in dobro pripravljenim kulturnim programom je sekretar osnovne organizacije ZKS Miiko Kuha- ric še razglasil imena najboljših literarnih ustvarjalcev, ki so pisali spise o kulturnem dognanju v preteklosti. V kulturnem programu so sodelovali recitatoiji iz Ormoža, mo^i pevski zbor prosvetnega društva Ormož ter mladi in pionirji iz krajevne skupnosti Kog, ki so pripravili recital partizanskih pesmi. zk Janko Petrovič: , Tržne viSce prodamo obratu za koopera^ cijo" Janko Petrovič ima svoje pose- stvo v Novi vasi pri Markovcih. Ko sva s kolegom fotoreporterjem zavila na dvorišče, se je vračal iz hleva in se kot dober gospodar hitel opravičevati zaradi dvorišča, češ, da je na njem preveč blata. Nama se je zdelo to povsem Na obisku pri Petrovičevih v Novi vasi pri Markovcih normalno, saj je prejšnje dni deževalo in so kolesa traktorja nanesla blata. Janko naju je povabil k ogledu gospodarskega poslopja in moram priznati, da je v hlevu bilo kaj videtL Kol^a pa je med staro šaro opazil nekaj starih predmetov, ki se danes že zelo redko uporabljajo in jih seveda takoj ovekovečil na filmski trak. O tem, kaj pridelujejo na kmetiji je Janko povedal nasle- dnje: „Na naši kmetiji predvsem pri- delujemo koruzo in krmo za živino, ker se v glavnem ukvarja- mo z živinorejo, nekaj posejemo tudi pšenice in krompirja. Osnov- na kultura je koruza, ker daje največji pridelek in dohodek ter je spravilo najlažje, večino del pa opravimo s pomočjo kmetijske mehanizacije. V kooperacijskem odnosu sodelujem s Kmetijskim kombinatom, obratom za koope-' racijo." - Bi lahko kaj več povedali o tem sodelovanju? „Z obratom za kooperacijo imamo sklemene pogodbe in tudi vse tržne viace prodamo njim. V zameno pa dobivamo vsa potrebna gnojila, semena in zaščitna sred- stva. Ce je potrebno nam odobrijo tudi kredite. Za leto 1976 sem imel sklenjene pogodbe za pitanje govedi in to za šestnajst pitancev, prodal pa sem tudi nekaj ton krompirja. Več ne pridelam, saj se že spomladi ugotovi približno koliko lahko pridelam in tako tudi sklenem pogodbe." - Kakšna pa je bila letina? , Letina je bila, tako, srednje dobra. Za pomanjkanje sena je največji krivec susa, ker imamo polja in travnike na peščenih tleh. Pridelek koruze je bil še kar zadovoljiv. Naše posestvo meri približno devet hektarjev." - Mislite že na kakšne spre- membe? „Zaenkrat mislim samo na su&l- ne naprave za seno in preusmeri- tev lanetije predvsem na proiz- vodnjo mleka.' Razgovor smo nadaljevali v zgradbi, bolje rečeno v kuhinji, kjer se nam je pridružila tuidi Petrovičeva matu Ko nam je postregla z domačim sirovim kola- čem je razgovor naenkrat prene- hal. 21akaj je bilo tako pa sami uganite! L kotar USPEHI PROIZVODNJE V KOOPERACIJI RAZGOVOR Z MIRANOM GLUŠICEM, DIREKTOR- JEM OBRATA ZA KOOPE- RACIJO KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, PRI- PRAVIL FRANCI GOLOB. Na vprašanje, kako so gospoda- rili v letu 1976, je Miran Glušič odgovoril: ,,Izteklo se je leto, ki ga z go- spodarskega stališča ocenjujemo za izredno uspešno, z družbenega in samoupravnega področja pa izredno aktivno, saj je bilo spremljano s poglobljenimi razpravami o osnutku zakona o združenem delu, ki hkrati, ob vzpostavljanju novih odnosov v združenem delu, prinaša po- membne in vsebinske novosti or- ganiziranja zasebnega kmetijstva in le-tega prek raznih oblik združe- vanja dela, sredstev iil zemlje v združeno delo." Kaj lahko poveste o sami kooperacijski proizvodnji? ,,V obratu za kooperacijo KK Ptuj je blagovna tržna proizvodnja realizirana v okviru planskih predvidevanj na ra\ni proizvodnje v preteklem letu. Kljub neustrez- nim vremenskim razmeram, zlasti občutni letni suši, je znašala proiz- vodnja: 750 ton sadja, 62()0 hI vi- na,-1.100 ton krompirja, 6,800.000 litrov mleka, 3.750 glav mlade pi- tane govedi in 4.5(X) mesnatih pra- šičev, kar poleg še vrste druge tržne proizvodnje predstavlja po- memben delež k naši nacionalni prehrambeni bilanci." To potrjuje, da ste dosegli lepe uspehe, kako pa se je obrat vklju- čil v načrtovanje proizvodnje za v b(xloče? ,,Obrat kooperacije se v polni meri vključuje v srednjeročni razvojni program kmetijstva za obdobje 1976—1980. Ob tem smo že v prvem letu izvajanja tega pro- grama dosegli eno od najpo- membnejših nalog, to je uspo- sabljanje zasebnih zemljišč s hidro in agromelioracijami ter zložbo zemljišč in skupno rabo v kmečko- proizvodni skupnosti, to jc v prvim pristopom v Levajncih. Vključili smo se tudi v poskusno proizvodnjo sladkorne pese, v pri- delovanje vrtnin za industrijsko predelavo, pristopili smo k orga- nizirani kompleksni obnovi vino- gradov in s tem v zvezi k organizi- ranju in oblikovanju raznih kmečkih proizvodnih skupnosti. Omembe vredno je tudi področje investicijskih vlaganj, ki jih je obrat vključil z urejanjem kmečkih trgovin za oskrbo kmeto- valcev z reprodukcijskim mate- rialom in sodobnejši odkup kme- tijskih pridelkov, med katere sodi novi prodajni center na Vidmu pri Ptuju, ki jc tik pred otvoritvijo." Kaj lahko rečete še o nalogah 1977, v katerega smo pravkar sto- pili? ,,l eio 1977 pomeni že drugo leto i/vajanja srednjeročnega pro- grama razvoja kmetijstva, ki nas zavezuje z izredno zahtevnimi na- logami. Pred kratkim sprejeti za- kon o združenem delu nas zavezu- je, da v tem letu vzpostavimo do- hodkovne odnose med OZD, to pa navezuje takšno samoupravno organiziranost, ki bo zagotavljala v rcproduksijskih celotah izpolniti zahtevne proizvodne naloge. Reso- lucija o politiki izvajanja družbe- nega plana SRS za obdobje do leta 1980 za področje kmetijstva in ži- vilstva za leto 1977. nalaga kmetij- skim organizacijam družbenega in zasebnega sektorja in vsem njenim združbam takšne naloge, ki bodo kmetom in delavcem v združenem delu zagotavljale večjo ekonomsko in socialno varnost. Iz tega izhajajoč se tudi pred kmete ptujske občine postavlja v tem tem letu pravica in dolžnost, da se tvorno vključijo v obliko- vanje in organiziranje takšne samoupravne oblike, ki bo njim in združenemu delu najbolj ustrezala, hkrati pa bo tudi najracionalnejša. Ustrezna organizacija, v katero naj bo vtkana sodobna tehnologija, znanje na višji ravni, ob opuščeni stari miselnosti, vse to nas bo pri- vedlo k uspeširtjšemu in boljšemu jutri. Za konec naj v imenu samo- upravnih organov KK Ptuj in medzadružnega sveta podravske regije, kakor v svojem lastnem imenu želim vsem kmetom, koope- rantom z območja" ptujske občine in vsem organiziranim zasebnim proizvajalcem podravske regije ter vsem kmetijskim delavcem sirom naše domovine — uspešno leto 1977!" „V glavnem se ukvarjamo z živinorejo, krave so včasih tudi trmaste." Foto: R Za občinski praznik občine Slovenska Bistrica - 8. januar 1977 - čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem naše občine ter jim želijo veliko delovnih u^ehov: 1943 1977 Skupščina občine Slovendca Bistrica in njen izvršni svet, Komite občinske konference ZKS Slov. Bistrica, Občindca konferenca SZDL Slov. Bistrica, Občinski odbor ZB NOV Slov. Bistrica, Občin^i svet zveze sindikatov Slov. Bistrica, Občin^a konferenca ZSMS, Občinski odbor RK Slov. Bistrica, Občinska zveza DPM Slov. Bistrica; občinske samoupravne interesne skupnosti: Skupnost socialnega varstva, Skupnost otroškega varstva, , Skupnost socialnega skrbstva. Samoupravna stanovanjska skupnost, Temeljna kulturna dcupnost. Temeljna telesnokultuma skupnost, Občinska zdravstvena skupnost, Samoupravna komunalna skupnost, Skupnost požarnega varstva, Zemljiška skupnost. Skupnost za pospeševanje kmetijstva, Pokojnin^o-invalidska skupnost. Skupnost za zaposlovanje; organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela: OZD IMPOL Slov. Bistrica, OZD Tovarna olja Slov. Bistrica, GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Oplotnica, GG Maribor, Obrat za kooperacijo gozdarstva Slov. Bistrica, Stavbar Maribor, TOZD Bimes Hoče - Opekama Pragersko, Konstruktor Maribor, TOZD Granit Slov. Bistrica, Steklarna Boris Kidrič Rog. Slatina, TOZD Slov. Bistrica, Lesnina Ljubljana, TOZD EMMI Slov. Bistrica, LIP Slov. Konjice TOZD LIO Slov. Bistrica, TOZD LIO Poljčane, TOZD LIO Sp. Polskava, TOZD LIO Oplotnica, TOZD LIO Slov. Konjice, OZD EMI Poljačne, Koloniale Maribor TOZD Planika Slov. Bistrica, TOZD Preskrba Poljčane, INGMAG, TOZD Cezlak Oplotnica, Kmetijski kombinat Slov. Bistrica: - TOZD Lastna kmetijska proizvodnja in skupne službe, - TOZD Mesnine, - TOZD Kmečka proizvodnja, OZD Gradbeni servis Slov. Bistrica, OZD STAN BIRO Slov. Bistrica, Ljubljanska banka, podružnica Slov. Bistrica. MOTNJE V KRVNEM OBTOKU MOŽGANOV (3. nadaljevanje in konec) Že zvišan krvni tlak sam po sebi povzroča bole- zenske spremembe na ožilju v možganih, ko žile zgubljajo svojo važno la.sinost elastičnosti, da posta- nejo okorele in nagibajo k natrganju. Poleg drugega pospešuje poapnenje žilnih sten, poapnelost pa zopet dviga krvni (lak in tako imamo opravka z zaključe- nim začaranim krogom bolezenskega dogajanja. Možganske kapi, ki so posledica zvišanega krvne- ga tlaka, oz. arlerioskleroličnih sprememb, NASTO- PAJO OBIČAJNO TRKNUTNO. Takorekoč kot strela z jasnega. Zato je treba opozoriti na nekatere predhodne znake, ki lake kapi napovedujejo: znači- len pritisk v glavi, omotice z vmesnimi prehodnimi občutki praznine v glavi, opazno zmanjšanje dušev- nih, pa tudi telesnih sposobnosti, vidno je zmanjšana sposobnost duševne zbranosti, zmanjšana pa je pred- vsem pomnivosl. Taki so ZNANILCI PRETEČE KAPI. Krvavitve v možganih nastopajo (udi še pri neka- terih drugih obolenjih, med drugim npr. pri različnih krvnih boleznih, predvsem pri leukemijah. Pri možganskih kapeh velja nekakšno pravilo, ki sUtni seveda na opazovanjih, daje verje(no neposred- na smrtna nevarnos( začasno mimo, če se tekom ene- ga tedna ne pojavijo nove krvavitve. Včasih že po ne- kaj dnevih, včasih pa tudi šele po preteku nekaj ted- nov, se nagne na holjc in se zavedanje začne poC-asi, takorekoč tipaje, vračati in is(očasno se počasi pre- bujajo (udi k funkcionalnemu življenju po ohromU- vah prizaded udje. Posebno zaple(eni postanejo lahko primeri, ko se dalj časa pojavljajo, včasih tudi po več let, (akoime- novani epilepoidni, božjastni bolezni povsem podob- ni napadi, ka(erim nepričakovano sledi kr>avi(ev v možgane s popolno sliko možganske kapi. Takemu obolenju so običajno vzrok bolezenske spremembe na možganskem ožilju, ki se pojavljajo tudi že v mlajših letih, ko sicer kapna — apopk-ktična obolenja še niso pogostejša (aneurizmatične izbokline žilnih sten. luetična spolna bolezen i.pd.). Taka obolenja mladih ljudi radi zaradi podobnosti čes(okrat napak uvršča- mo med možganske kapi, ker osnovna bolezen ni razkrita. V poglavju možganskih kapi so posebno značilne tiste, ko trenutno nastopijo izdatnejše KRVAVITVE V PROSTORU ZUNAJ MOŽGANSKE MRENE. Bolezensko sliko tega obolenja je razmeroma lahko razpoznati: Trenutni nastop hudega, včasih neznos- nega glavobola, kateremu zelo hitro sledijo znaki pri- zadetosti in zgubljanja zavesti z vzdraženjem možganskih open, z bruhanjem, oz. s siljenjem k bruhanju. Že sama DRAMATIČNA NAGLICA NA- STANKA omenjenih znakov pojasni razpoznavo diferencialne diagnoze proti ostalim vne(nim spre- membam možganskih mren. Preiskava hrb(enične tekočine — liquorja z znaki krvavitve nedvoumno pojasni bolezen. ZDRAVUENJE MOŽGANSKIH KAPI Je naj- bolje prepustid posebnemu oddelku v bolnici. Zelo važno je preprečujoče zdravljenje; redno in trajno uravnavanje krvnega (laka in predvsem higiensko dieielični ukrepi v celo(ni prehrani in vsakodnevnem življenju; povsem mirno in uglajeno življenje, ko naj bodo novice in novosd le itobre in razveseljive; nega- tivne in žalostne stvari pa naj ostajajo čimbolj prikri- te in omiljene. Nič kaditi, evenluelne alkoholne pija- če uživati le v zdravilnih količinah. Uživanje živalskih maščob omejiti na najmanjšo možno mero in Jih na- domestiti z nezasičenimi maščobami, kot so č-nično in olje iz buč-nih kali. Za razčiščevanje ir a-- maslitev krvi pa vsak dan mnogo presnih solat in mnogo presnega sadja, predvsem Jabolk, ki so s ^:vo- jo kislino in mineralnimi snovmi posebno v strrr ti najboljše naravno zdravilo, k (emu pa pridruži(i še mno(oje žarke na zemljo. Tedaj je jeknil prvi strel. Streli so nenadoma začeli parali zrak. Puške so pokale, granate so grmele, ljudje so umirali. Partizani so se kljub premoči borili hrabro. Nemci so jih pozivali naj sc predajo. Odgovor pa je bil smeh in kup rafalov, ki so v oku- patorjoih očeh vzbujali sovraštvo in srh. (irojja je hrabro poveljeval. Bil- ko je zaključil Šarhov sin, ki se je zgrudil z drevesa. F.dini borec, ki so ^a ujeli živega, je bil Franc Kunaver-Sulc, ki se ni mofjel sam ustreliti, saj je imel obe roki prestreljeni. Beli sneg je bil prepojen s krvjo, drevesa pa raz- a'lrana. Prava podoba smrti in uroze. Sredi bojišč-a med mrtvima sinovo- ma je ležal stari Šarh. Prej nasmejana in vedra partizanka Silva Breznik je sedaj ležala liho in nem(». Iz sovražnikovih oči je (jledalit občudovanje do svetlolase Sonje, ki sije sama vzela življenje. Med borci sta obležala partizana Rado in komisar Kajk<». Pogumni komandant droga je obležal v skupini trupel zraven zdravnika dr. Mroža, ki je še v zadnjih trenutkih reševal življenja. Mlada borka V ejica je obležala ob debelem deblu smreke, na obrazu je imela braz- gotino, skozi katero je obtekala temnordeča kri. lega zimskega dne je na Pohorju padlo 69 borcev Pohorskega bataljona. Na vseh mrtvih obrazih je bila zapisana želja po svobodi in miru. Toda te želje se borcem nikoli niso izpolnile. Metka Čefoular, 8. raz., OŠ Laporje Tednikov razgovor s Francem Zadravcem Posvet o arheoloških raziskavah in druge strokovne ustanove. Razgovora so se udeležili najvid- nejši predstavniki strokovnih ustanov s tega področja, predstav- niki skupščine občine in družbeno- političnih organizacij. Konkretnih zaključkov nismo sprejeli. Zagotovili so nam, da bo že v sredini januarja sestanek arheologov Slovenije, na katerem jih bodo s problemi seznanili. Dogovorili smo se za ustanovitev skupne komisije, ki bo poskušala te probleme rešiti." — Je ta posvet korak naprej v vaših prizadevanjih? ,,Da, vendar bo potrebno naredi- ti še več takšnih korakov. Težko je delo nas, ki moramo izvajati spre- jete programe v korist naših delov- nih ljudi in občanov, prav tako pa so v težavnem položaju arheologi, ki morajo po sedanjih zakonskih predpisih raziskovati zemljišča. To usklajevanje bo zelo težavno. Pred- lagali smo, da bi prostor za bloka B—3 in B—4 samo sondirali in podrobneje raziskovali ostalo. Tu Franc Zadravec mislimo na zemljišča, ki so uvršče- na v prvo kategorijo zaščite. Našega predloga niso sprejeli. Ven- dar bomo morali najti skupno reši- tev. V nasprotnem primeru v letu 1977 ne bomo uresničili programa, ki predvideva okrog 170 novih sta- novanj /a naše delovne ljudi." — Sle na posvetu spregovorili tudi o sredstvih za raziskave, ki jih sedaj prispevale sami o/iroma naši delovni ljudje? ,,Problem, ki nastopa v Ptuju je ta, da sredstva zagotavljamo iz takoimenovanega stanovanjskega dinarja in tudi stari del mesta moramo vzdrževati s pomočjo zbranih sredstev. Menimo, da de- lovni ljudje in občani Ptuja nismo Foto: zk dolžni sami vzdrževati tega spome- nika, ki ni samo lokalni ampak, kot trdijo strokovnjaki, je jugoslovan- skega in evropskega pomena. Zato mislimo, da bi Kulturna, Razisko- valna in sorodne skupnosti morale pomagati s sredstvi, da ne bo vse ostalo na naših ramenih. Naloga skupne komisije bo tudi ta, da v tem pogledu najde najboljo reši- tev." 1. kotar Amatersko gledališče Ptuj uprizori v nedeljo, 9. januarja 1977 ob 15. uri OGRAD, v Gra- jeni v Domu Franca Osojnika, v sredo, 12. januarja 1977 ob 19.30 OGRAD v ptuj- skem gledališču. Vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni, dan pred predstavo od 15—17 ure, na dan predstave od 15—17 ure, ter uro pred predstavo. 8 - NAŠiDOPiSiMiKi 6. januarja 1977- TEDNIK M II l<> M .11 POM ()\ IIO S(aro Icio sc jc poslovilo, siopili smo v leio 1977, ki smo ga že vsi težko pričakovali. Upamo, da bo tudi v tem letu veliko lepega. Ob koncu starega leta smo imeli raz- redno proslavo. Takrat smo si pri- nesli gramoton in gramofonske plošče. Tudi plesali smo. Učilnico smo lepo okrasili, tudi tablo. Na njo smo narisali dedka mraza, ki stoji ob okrašenem novoletnem dreveščku in polaga darila. Ob tej risbi smo z velikimi tiskanimi črkami napisali: SRECNO NOVO LETO 1977. Vse je bilo v najlepšem redu četudi brez novoletnega dreveščka. Nainesto novoletne jelke smo imeli ikebano. Klopi smo razporedili v obliko podkve. Ob prijetni glasbi in slaščicah smo pozabili na novo- letno jelko. Vsi tisti, ki hodimo k recitacijskemu krožku, smo bili zadolženi za program. Sestavili smo spis, ki ga je eden prebral. Helena je na ksilofon zaigrala tri pesmice. Imeli smo tudi napovedovalca, ki je pri vsaki recitaciji povedal, kdo bo nastopil, katero pesem bo povedal ali zapel ter kdo je pesem napisal. Določili smo tudi člane za igrico. Igrica ni bila dolga in ne prekratka. Za to igrico smo dolo- čili člane, ki znajo živahno pri- povedovati. Nekateri imajo smisel za šaljivke, ti pa so bili zadolženi, da nas zabavajo. Smeh in veselje sta pregnala čas. Vsega lepega je bilo kmalu konec. Voščili smo si SRECNO novo leto 1977. in se razšli. Tako smo se v letu 1976 zadnjič videli in se od njega tudi poslovili. Darja Leionja, 5/c, 0§ Toneta Znidariča, Ptuj ARMADA SMO Ml VSI Mnogo spominov nas veže na dni, ko so v borbi za domovino, za lepšo prihodnost mladih izgubili življenja ljudje, ki so se borili do zadnjega izdihljaja, borili so se za mir, za svobodo, za ljubezen med narodi. v začetku so bili to posamezniki, nato pa so začele delovati prve brigade. 22. decembra 1941 so v Rudu ustanovili prvo proletarsko brigado. Na planini Igman se je začela borba, junaško so se borili ljudje, ki sedaj več ne živijo in ne občutijo lepega življenja, marsikdo je v borbi izgubil življenje in je sedaj pozabljen v veliki množici borcev za svobodo. Zaradi žrtev so se bri- gade razredčevale. Proti koncu vojne se je armada povečala in postala mnogoštevilna. Zaradi nasilnežev so se borci zadrževali po planinah in odročnih krajih, kjer so živele revne družine, a še vedno tolikd bogate, da so med sebe sprejele borce in jim tako prihra- nile lakoto in nemirno življenje. Da, bila je borba za lepšo pri- hodnost, ki jo sedaj uživamo in srečni in ponosni smo na ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja za nas. Prišla je težko pričakovana svobo- da — 9. maj 1945. Sedaj, ko je svoboda, je naša tesna povezanost z JLA ne- razdružljiva. In kot dobri prijatelji so nas prišli obiskat v šolo, z njimi smo se pogovarjali kot s prijatelji. Za zabavo nam je igral vojaški ansambel, ki nas je razveselil. Cas je neusmiljeno tekel in morali smo misliti tudi na slovo. Razšli smo se kot dobri prijatelji z željo, da nas še obiščejo in nam tako dokažejo zvestobo. Romana Stih, 0§, Poljčane, 8/d TAKRAT PRED PETINTRIDESETIMI LETI Minuli sreče so in slave časi. . . Ob tej Prešernovi pesmi se zamislim. Da, takrat pred petintridesetimi leti je bila naša zemlja spet pod tujo ramo. Z letali in tanki jo je sovražnik rušil in teptal. V teh težkih dneh se je v ognju in krvi rodila JLA. Rosno mladi, v najlepšem razcvetu svojega življer\ja, so pozabih svoje sanje, norčavost in brezskrbnost. Cez noč so odiasU, poštah borci in borke. Njihova borba je rodila sadove. Pregnali so sovražnika, iz krvi in pepela pa je rastla mlada Jugoslavija. Vedno, še posebno pa ob obletnicah JLA občudujemo njeno voljo in borbo. Spoštujemo in ljubimo našo vojsko, ki dan in noč bdi nad mejami naše domovine. Vsako leto obiščejo našo šolo predstavniki JLA. Tudi letos smo z njimi doživeli lepe trenutke. Toplo in prisrčno smo se z njimi pogovarjali. Pestro so nam prikazah svoje življenje in delo. Še in še bi se pogovaijah z | njimi, a dolžnost jUi je klicala. Poslovih so se. Mi pa smo se potolažih z mislijo: »Odhajate, a nam ostane lep spomin m srčne želje." Milojka Vihtehč, OŠ Laporje, 7. razred ] OBISKALI SO NAS VOJAKI 22. december je dan JLA. Ker imajo na ta dan v garniziji vojaki svojo proslavo, so okoliške šole obiskale nekaj prej. Na našo poljčansko šolo so prišli v sredo, 8. dec. Seveda smo se jih vsi raz- veselili. Se kolikor toliko disciplinirano smo prišli v avlo, kjer smo posedli po vrsti od prvega do osmega razreda. Nekaj jih je bilo tudi po hodnikih. Vojaki .so nam pripo- vedovali o svojem življenju. Vsta- jajo že ob petih, kar smo si vsi verjetno najbolj zapomnili, saj vemo, kako hudo nam je že vstali uro in pol pozneje. Nadalje so vprašanja postavljali učenci, voja- ki pa so nanje odgovarjali, kolikor jim je dovoljevala vojaška tajna. Povedali so nam tudi, kakšne vrste vojaških šol so in kako se v šole vpišejo. Povedali so tudi, da za sedaj še ni vojaških šol za deklice, pač pa se lahko izučijo poklica za zdravnike ali medicinske sestre in se potem zaposlijo v garnizionu. Predvajali so nam tudi film ,,Belih zastav ni", kar pomeni, da ni predaje, film nas je zelo zanimal. Spored je zaključil ansambel iz vo- jašnice. Vsi smo se ob moderni glasbi razživeli ter spremenili avlo kar v plesišče. Vsi smo s tega srečanja odnesli vsaj trohico zadovoljstva, da je naša armada tako povezana z ljudstvom. Mislim, da bi bilo v redu, če bi bilo še dosti takih sre- čanj. Marija Pepelnak, 7/a, Poljčane PROSLAVA JLA Bližal se je 22. december, dan JLA. Učenci in učitelji naše šole so pripravili proslavo že v četrtek, 16. decembra. Vsi učenci smo se zbrali v telovadnici. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi, recitatorji pa so pripravili daljši recital. Pionirčki prvega razreda so zapeli pesmico ,,Jaz bom vojak". Po kratkem sporedu so se nam predstavili trije predstavniki ptujske vojašnice. Prvi, mlajši vo- jaški starešina, je povedal marsi- katero iz življenja v vojašnici. Razložil nam je, kam se lahko usmeri odličen ali prav dober uče- nec, ki se želi vojaško udejstvo- vati. Drugi, že starejši mož je še bolj natanko razložil, kar je že povedal starešina. Tretji, bivši borec proletarske brigade je povedal vrsto parti- zanskih zgodb. Po načinu govor- jenja se mu je poznalo, da ni Slo- venec. Ko je večkrat iskal pri- merno besedo, se je izrazil kar v* srbščini. Ko je odšel z odra, smo mu vsi navdušeno ploskali. Za tem je tovarišica Golobova s kratkim nagovoroin zaključila proslavo. Iz telovadnice smo odšli glasno se pogovarjajoč o zgodbah, ki nam jih je povedal bivši partizan. Po proslavi smo imeli vsi učenci šestih, sedmih in osmih razredov možnost, da si ogledamo film o vojaškem življenju in šolanju za poklicnega vojaka. Tatjana Kovačič, 6/b, OS Majšperk PRIPOVEDOVAL MI JE OČE 11. januarja 1945. Strupeno mrzlega jutra tega dne je trideset gestapovcev vodilo deset izmuče- nih ujetnikov - talcev, ki so jili pripeljah iz Ptuja skozi Šikole v Cirkovce. To je bilo za talce zadnje mučno potovanje. V Cirkovcah, kjer stoji zadružna hiša, zraven pokopališča so ustrelili deset talcev, ker so bili zavedni Slovenci in so ljubili mojo domovino. Ob tej priložnosti so gestapovci zagnali v kup večino Cirkovčanov, da so morah gledati njihovo gnusno dejanje. Po končanem nečloveškem opravilu so se vračali iz Cirkovc skozi Pongerce v Šikole, kjer jih je čakal tovornjak na parni pogon, ker jim je primanjkovalo bencina. Ker gestapovci niso hoteli gaziti debele plasti snega, so prisihh tri pongorske kmete, da so jih s sanmi peljah v Šikole. Ko so se peljah skozi Pongerce, so trije fantje, med katerimi je bil moj ata, opazovah njiliovo vračanje. Ob tej priložnosti je moj ata zakhcal: „Zvrni te hudiče v potok!" V nagUci m nervozi ni pomishl, da so med gestapovci tudi Slovenci. Posledica tega je bila, da so očeta aretirah, ker zaradi velikega snega ni bilo možnosti za beg. Najprej od Šikol so se peljah z avtom, očeta so zvezah z drugimi Zaradi velikega snega je avto obstal in ujetnike so odvezah in so morah odmetavati sneg, ker pa to ni uspelo, so nezvezani nadaljevah pot peš proti Ptuju. V noči se je ponudila v kidričevskih gozdovih edina mož- nost na pobeg. To je tudi moj ata izkoristil. Ko so se u taborih, se je ata oddaljil ostalim. Hitro je začel teči, kohkor je mogel. Dolgo ni bilo nič sUšati in ostalo je vse tiho. V dcrilju teme se mu je drzni podvig posrečil. Ko je v jutru prispel domov, se je javU svojemu očetu in materi ter zajahal konja in odšel v Pohorski bataljon. In tako še sedaj živi. To je resnična in tudi žalostna zgodba. Takšnih si več ne žehmo. Zato čuvajmo s krvjo priborjeno našo ljubo domovino. Franc Horvat, 6/a, OS Cirkovce STRGANE HLAČE Ko pridem k stari mami v Zamušane, kjer živi moj bratran- ček Ivo z mamico in očkom, je moje prvo vprašanje: ,,Kje je Ivo?" Z Ivotom sva velika prijatelja, ki dostikrat ,,ušpičiva" kakšno ,,ta pravo". Nekega popoldneva sva šla na sprehod po vasi. Lep čas sva se že sprehajala, ko mi je Ivo rekel: ,,Mojca, greva se vozit po tazadnji po hribu navzdol. Seveda sem bila takoj za to in že sva drvela po klancu. Pozabila sva na uro in tako sva se do mraka nenehno kotalila po bregu navzdol. Kot da bi treščil, se Ivo ni hotel več voziti: ,,Kaj pa je?" sem ga vprašala. Povedal mi je, da ima na zadnjici strgane hlače. Začela sem se mu na ves glas smejati. Obrnila sem se in se hotela še enkrat peljati, ko mi je rekel: ,,Mojca, zadaj pa imaš hlače strgane!" Najprej sem pogledala njega, ki se je na ves glas krohotal, potem pa še svoje hlače, ki so bile podobne njegovim. Obraz se mi je zmračil in nisem vedela, kaj naj storim. ,,Ivo, greva domov?" sem ga s tresočim se glasom vprašala. ,,Ja!" Odšla sva proti domu in .se držala za hlače. Ljudje so se nama smejali. Ko sva prišla domov, sva se pritihotapila do sobe, kjer so bile najine stvari. Smola pa taka! v sobi je sedela stara mama in šivala. Ko sva ji povedala, kaj se nama je zgodilo, se je od srca nasmejala, midva pa sva se od sreče in veselja razjokala. Hitro sva se preoblekla, stara mama pa nama je takoj zakrpala hlače. Sedaj nosiva zakrpane hlače na ,.zadnji plati" in če naju kdo morda vidi, ki je to prebral, naju bo zlahka prepoznal. Mojca Erjavec, 8/c, OS ,.Boris Kidrič", Kidričevo NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Zuna je imnila in pričela se je pomlad. Na poljih in v vinogradih se je pnčelo delo. Ljudje so pošteno prijeli za lopate in motike, da jih narava ne bi prelutela. Tudi moja mama se trudi m dela za nas otroke. Vsak dan dela na polju, v vinogradu in opravlja vsa gospodinjska dela. Njene roke so žuljave in hrapave. Vendar znajo negovati in božati, v njenih očeh vedno sije radost in veselje. Ljubezni nikdar le zadrži zase, ampak jo daje nam otrokom. Kadar smo zdravi, smo vsi v družini veseli. Ce mama zboli, nastopijo težki trenutki. Koraki okrog hiše in delo zamre. Shšijo se le tihe stopinje nas otrok in stare mame. Namesto mame že opravim nekaj glavnih del, vendar še to zdaleč ni nadomestilo za mamino delo. S staro mamo skuhava kaj za pod zob, vendar liliče ni lačen, ker smo v skrbeh zanjo, ki jo imamo tako radi, in ki nam toliko pomeni. Takrat se zamislim, da morda ne bi zbolela če ji včasih ne bi ugovarjala in ji iBgajala. A kar je, je. Napak se ne th popraviti, vendar imam vselej drobec upanja, da mi tega ne bo zamerila. Ko ozdravi, posije spet sonce v naše življenje in naš dom spet oživi. Kadar zbolim jaz, se na maminem obrazu zarišejo gube 2askrbljenosti in sijaj v njenih očeh ugasne: Zares, dobra je moja mama. Ona je edina, ki ji lahko vse zaupam, ji povem svoje težave in se z njo posvetujem. Vedno ima zame pripravljene lepe besede in ini tudi pomaga v težavah, če je le mogoče. Tudi jaz čutim do nje spoštovanje in ljubezen. Ne morem si predstavljati, kako bi tilo, če ne bi imela mame. Nihče mi ne bi pomagal. Sama bi morala ^ozi življenje, vendar bi nu prej ah slej spodrsnilo in lahko bi padla v prepad izgubljenih. Nekoga moraš imeti rad. Rada imam svojo mamo. Jožica Svenšek, 7. b Osn. š. Martin Kores Podlehnik NOVOLETNA V zaton je staro leto šlo nikdar več vrnilo se ne bo vsa žalost, trpljenje in hudo je z njim odšlo. Veliko je ljudi, še pred letom zdravi in veseli, a danes niso več med živimi. Vse izgine in mine, tako tudi staro leto vzelo je slovo. Na pragu leta 1977 kot kristal belo dete stoji iri srečno novo leto nam želi. Mar je tka Eberl, 4. razred, OŠ Ptujska gora naSa armada Leva, desna, leva, desna, izza ovinka se filasi, a že v naslednjem hipu, prikažejo se čete tri. Z balkonov, s streh in oken vseh, zastave v vetru plapolajo, gledalcev srečnih obrazi se smehljajo. Po cesti pa kolona se premika vojakov strumnih v.seh, oči žare, na ustnicah nasmeh, na t i tov ki pa žari, rdeča zvezda kakor kri. Iz Bosne, Črne ^ore, Slovenije, Srbije, Hrvatske, Makedonije, v vojsko to, so združeni mladenči vsi, ponosni, da domovini smejo slutiti. Jožica Verhek, 7. razred, OS Laporje PIONIRJI V VOJNI Že zelo dolgo berem knjige, gledam filme in tovarišica nam pripoveduje, kako je bilo med vojno. Takšni pionirji kot smo danes mi, se niso ustraših sovražnikovega orožja. Šli so kamor so biU poslani, pa naj je bil sovražnikov obroč še tako trd-močan. Gledali so smrti v oči. Mnogi so padh ob grdem fašističnem nasilju, ki so ga naši borci partizani komaj premagah. Ce bi bila vojna danes, bi tudi mi priskočili na pomoč in se borih za našo prelepo domovino, kot so se naši hrabri partizani in kurirji - pionirji. Dragica Toš, OŠ Vinko Jurančič, Vitomarci NAŠA ŠOLA v počitnicah so našo šolo obnovili, stene so bile umazane. Tla so bila pokrita s starimi črvivimi deskami. Tudi stranišča niso bila urejena in ni bilo central- ne kurjave. Table so bile stare in po njih smo zelo težko pisali. Tudi od zunaj je bila šola grda. Sedaj imamo lepo, svetlo in čis- to šolo. Imamo nove kabinete, prebeljene stene, pobarvana okna in vrata. V vsakem razredu imamo nove table. Ob tablah so luči. V v.sakem razredu je parket. Vsi učenci naše šole si zelo želi- mo telovadnico. Zgradili bi jo, a je premalo denarja. Evgenija Pulko, 2/a, OŠ HAJDINA MOJE UCITELJEVANJE Torek, druga ura. Stojim pred tiziklanim katedrom in čakam tovariša. Prevzela bom njegovo delo. ,,Ali bo ura uspela? ' se sprašujem. V notranjosti shšim dva glasova. Prvi pravi: ,J^e!" drugi pa me bodn: ,JDa!" »Zma- gati mora drugi!" preganjam strah. Pri vhodnih vratih zazvoni zvo- nec. Zdi se mi, da me hrabri: ,,Bodi pogumna! Ne boj se!" Po stopnicah prih^a tovariš. Bolj ko se bhža, bolj mi je tesno pri srcu. „.Ali te je k;g strah? " me vpraša. „Malo že," odgovorim z glasom, v katerem je čutiti rahel nemir. S krgigami pod pazduho stopim v razred. Učend lepo pozdravgo. Ko stopam proti tabh, so noge težke kot svinec. Sedem za mizo in v dnevnik zapišem snov. Potem vstanem, srce mi razbija kot po nakovalu. Spreleti me strah. Postaja mi vroče, čez trenutek pa me zazebe. Ko začnem govoriti, se mi jezik skorg zaplete. Kmalu premicam začetne težave in se sprostim. Učend me pridno poslušno, dvi- gujejo roke in lepo odgovarj^o. Tako pozabim na prostor in čas. Zazvoni. ,J<.^ že? " se začudim, obenem pa oddahnem. Ko stopam iz razreda, x mi zdi, da me učenci mrico gledqo. Tesno mi je pri srcu, pa potlačim nemir in se napotim v eno izmed učilnic. Nihče od učencev mi ne vošči niti besede. V prsih me žge. ,J.e zakaj tako molčijo? K^ sem storila napak? " me muči. Na moja vprašanja vsi moičgo. Težko ča- kam na konec pouka. Oddahnem si, ko zvonec naznani konec šeste ure. Zame je bil dan samoupravljanja zelo koristen. Spoznala sem, kako težko dela učitelj in kako nehva- ležni so včasih učend. Želim, da bi tudi tisti, ki tega pctkUca n^bc4j ne spoštu_^jo, spoznah, daje le-ta vreden vehko spoštovanja. Mira Kostanjevec, 8a OŠ Franca Belšaka Gorišnica CELODNEVNI POUK Radi bi celodnevni pouk. Na naši šoh je to nemogoče, ker je premalo učilnic in drugih prostorov. Ce bi imeli celodnevni pouk, bi lahko delah naloge v šoli, v šoli bi pustih šolske potrebščine, se igraU in tovarišice bi nam pomagale pri nalogah. Ko bi zvečer priSi domov, bi lahko pomagaU staršem. Bilo bi lepo. Anica Bedrač, 3/a, OŠ Videm pri Ptuju MOJI PAPIGI Mi imamo doma dve papigi: samico in samca. Samici je ime Miška, samcu pa Piki. MiSca je zelo nagajiva, zmiraj Pikiju nagaja, ga kljuva in preganja po kletki. Kadar sem prosta se ukvarjam z njima. Imam ju zelo rada, ker lepo žvrgohta m znata izgovarjati besede. Dajem jima hrano in vodo. Tako skrbim za moji papigi. Brigita Marinič, 2/b, OŠ, Sela Zapriseglo je 40 mladih teritorialcev Na nedavni slovesnosti, v okviru praznovanj Dneva JLA, se je v Slov. Bistrici pred komandantom teritorialne obrambe in predstavniki družbenopoUtičnega ter gospodarsk^a življenja občine zapriseglo prek 40 mladincev in mladink iz te občine. S tem so se pridružih že številnim mladim, kateri razen študija ah ustvarjanja v TOZD, kakor tudi v drugih sredinah budno skrbijo za varnost naše sociahstične ureditve in ohranjanja tradicij NOB. V tej smeri se tudi strokovno izobražujejo. V. Horvat Podaljšano silvestrovanje dvema Ptujčanoma Silvestrovanje je za nami. Preživeli smo ga tako ali drugače. Gotovo pa je zanimivo, da je bilo več takih, ki so bili preveč veseli, tako, da se je začelo njihovo vese- lje spreminjati v strahovanje in razbijanje. Tako sta bila 1. januarja pridržana do iztreznitve pod nadzorstvom dva mlada Ptujčana. Prvi, M. D. roj. 1958. leta, je bil pripeljan na postajo milice že ob 2. uri in 50 minut. Imenovani je pri- šel nasilno skozi kuhinjska vrata grajske restavracije v Ptuju in se hotel pretepati v lokalu. Nujna je bila intervencija miličnikov, ven- dar se je korajžni fant le tem uprl in je med ruvanjem brcnil milični- ka v nogo ter ga s tem lažje telesno poškodoval. Miličnik je uporabil spretnostni prijem, nakar je bil vročekrven mladenič prepeljan v prostore milice, kjer se je ohlajal do 12. ure. Drugi intervencijski ukrep ptuj- skih miličnikov je bil ob 9. uri zju- traj v kavarni hotela Peotovio, kjer je N. A. rojen 1955. leta iz Mariborske ceste v Ptuju, razbijal steklenice in jih metal po lokalu. Imenovani je bil priveden v prostore postaje milice Ptuj, kjer je bil obdržan do 16. ure popol- dan. Obema vročekrvnežema želi- mo sreče in mirne krvi v Novem letu 1977. — OM S tem prept^ečite dražjo gradnjo in se rešite dilem podražitev. Pri LES Ptuj je možna nabava od opeke do ostrešja na enem mestu in to v garantirani kvaliteti. Oglejte si gradbeni material, stavbno-mizarske izdelke in razne plošče. Strokovnjaki v naših poslovalnicah vam bodo s strokovnimi nasveti omogočili racionalno porabo materiala in način gradnje. OBIŠČITE NASI TEDNIK. ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Žlahtni amaterski ustvarjalci Ta posnetdc je nastal v Prvencih v hiši št 2. Može in ženske smo zmotili pri igri Finžgarjeve Verige. Ugotovili smo, daje to prvo ^edališče v hiši v naši občini. Igralci in igralke so se zbrale v sobi režiserja Ivana Galuna (dmgi z leve) in kar pričeli. Kaj bi čakali na prostor, „prostorje tukaj", so rekli Tesno je v sobi, a važno je, da v srcu ni tesnoba. Igralcem pa srečno 1977! Besedilo: zk Foto: vš PO SLEDEH SILVESTRSKE NOČI Težko je, pa tudi lahko in enostavno komentirati prehod iz starega v novo leto. Tisoč stvari se je zgodilo, tisoč želja in tisoč misli porodilo v eni sami noči. Kako vseh teh tisoč misli in želja izpolni- ti in v kakšen okvir jih dati. Ah v trikotnega ali štirikotnega, srebrnega, rdečega ali zelenega. No, šalo na stran. Kako smo preživljali zadnje dneve v pravkar minulem letu? Pogled v denarnico nam v trenut- ku naslika ves maneverski prostor slabega in dobrega. V mislih ima- mo seveda obdaritve, novoletne čestitke, nakupe, živčne vojne v trgovinah, slabo in dobro voljo v gostilnah itd. No, na koncu kon- cev pa ugotovimo in vidimo, da je bilo v naši denarnici vedno več praznega prostora in darilo je bilo pripravljeno, pričeska urejena, srajca zlikana in začelo se je. In tako smo pričakali novo leto. Seveda brez smreke tudi tokrat ni šlo. Pogledati je bilo potrebno v sosedov log in tam na hitro odrezati najlepši vrh smreke, jo doma okrasiti in si reči: pa brez zamere. Na škodo, ki jo vsako leto povzročamo s sekanjem novoletnih simbolov pa v teh prazničnih dneh niti ne pomislimo. Le zakaj? Pozneje, ko ugotavljamo in dela- mo obračune praznikovanja pa spet znova in znova navajamo podatke o nastali škodi, pa še to le za statistične nenasitneže, za koga pa drugega. Tudi to bomo prežive- li. Polnočna ura se bliža. Nekateri še vedno iščejo prostor, kjer se bo- do poveselili, se poljubili in si v intimnem okolju zaželeli srečno in zdravo 77. V Ptuju in bližnji okolici smo lahko silvestrovali skoraj povsod, le 2(X) do 400 dinarjev je bilo treba odšteti 7a veselje. Dan pred novim letom smo več ali manj preživeli v brezdelju. Maligani so v glavah naraščali, vsak je hotel le nazdravljati, le delati nobeden. Stare grehe bomo pa tako in tako poravnali v novem letu, z novimi močmi in taka je bi- la tudi naša tolažba. Pet minut do pol noči. Ob zvo- kih take ali drugačne glasbe smo se v taktu začeli vrteti v novo koledarsko leto s tisoč in eno željo: delati bolje, veliko zdravja, polne denarnice za malo dela in še kup drobnih reči. Ob žvenketu kozar- cev, ob svečni svetlobi in v prijetni družbi je naša misel zajadrala v novo, 1977 leto. Le kaj nam prina- ša to novo super moderno, avto- matizirano leto, se je vprašal marsikdo izmed nas. Po prečuti noči se je marsikdo od nas srečal tudi z mačkom. Malo glavobola v novem toliko v obetajočem letu pa res ne škodi, kljub temu, da so nam razni vseve- di podarili kopico nasvetov, kako se oborožiti pred novoletnim mačkom. Ko smo si znova nabrali moči, je marsikoga spet vrglo na- zaj na blazino ob pogledu v prazen prostor včasih bogate in polne denarnice. Zato bomo mesec januar preživeli bolj na kratko in na hitro, še sreča, da so zaloge ozimnice tako bogate. Pa končaj- mo naše misli še z nekaj podatki silvesterske kronike: enakoprav- nost že na pragu novega leta, ro- dilo se je šest dečkov in šest deklic; na podaljšanem silvestrskem biva- nju sta ostala le dva nadobudneža; hujših nesreč pa v prazničnih dneh ni bilo; ptujski lokali so bili veseli in neveseli, prav tako tudi ljudje v njih. Važno je, da so ljudje imeli priložnost in da so si sami po svoji milivolji napravili silvestersko vzdušje. V ta zajetni koš vseh slabosti in dobrot lepega in grdega še naša skromna želja, da januar mine čimprej, da pa preostale mesece preživimo srečno, uspešno in zdra- vo ter, da ne pozabimo na razvoj naše občine. MG-zk TEMEUNI DELEGAT Dober den, drogi Prleki, Haložani, Kujleki, Polenci, Prekmenci no fsi drugi, ki se me še spomgate z mojega rezerviranega kota, ki sen van ga Ked leti v nafem Tainiki fsoki tjeden doj zaflflca. Vete jaz sen tisti leski Lujzek, ki van je fčosik tak kaj po domačen vun sprava, vas razveselija ali pa van tudi kisle ksihte nareda. Joj, dcoro bi pozaba- Najpret van moren fsen fkup, storin, mlodin, ekonomsko stabihziranim no socialno »dislociranim' srečno novo no zadovolno 1977 leto povošitL S^ ven kaj te si zaj mislili: »Totemi trotlni seje čista zmešalo, da nan je začeja z nekšimi stabiliziranimi no dislociranimi tujkami pamet soUtL" Vete to so temeljite posledice, mojega temeljitega dela v teme^ni delegacgi v kero sen ba zvoljeni no pod težo papirnatega materjola doj zasipani. Zato me neje blo tak dugo na spregled. Zaj sen se vun skopa, porkrot po delegatski mizi doj vdara no sklena, da mo van od cajta do cajta kaj napisa. Pohvola mo tisto kaj de dobrega no kritizira kaj de slabega. Že v naprej se van moren doj opravičiti, če moja špraha nede čista prleška, ^h tak kak naša delegatska gradiva, ki so fčosik boj v nekšnem mednarodnem kak pa v slovensken jeziki napisana. No, nemren ^ trditi, da se stvari ne obračajo na bojše, v začetki mojega delegatskega mandata, pa sen resen moga slovarček tujk poleg meti, da sen lahko kaj razmga. Moji ženi Mici, ki me od cajta do cajta okoU voglof nattrovle je zaj strašno dugi cajt pri kočL Fort naprej sen na sestaricih delegatske baze. Orjemo, sejamo pa tudi poželi smo že dosti Moren van povedati, da smo na naš Suhi breg električni štrom napelali, zgrodli smo si vodovod, zaj pa smo že v akciji, da bi tudi na naš breg blatsfaltno cesto naiedh. Rečen van, če naši ludje floip stopijo, v roke plunejo no v mošje segnejo, ga nega problema, ki ga nebi rešiU. Tejko sen van hteja povedati za gnes. Vidite, da sen živi no že tudi motorizirani Kupa sen si kosilnico, s kero mo van nakosa fsoki tjeden nekaj plevela za prežvekuvaje. Vaš Lujzek Nova samoupravna organiziranost TOZD Panonija v Merkatorju - Tozd Panonija se v novem letu 1977 uveljavlja nova samoupravna organiziranost. Tako je sedaj uveljavljena reorganizacija delovne organizacge Merkator v SOZD Merkator in sedanji TOZD Panonga postaja delovna organizacija s tremi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Panonijo sedaj sestavljajo Tozd Veleprodaja, Tozd Maloprodaja in Tozd Zaščita. Vsekakor ta nova organiziranost prinaša več prednosti. Panonija se bo tako še hitreje in kvalitetneje razvijala, racionaliziralo se bo delo, smelejša bodo investicijska vlaganja, boljše samoupravno odločanje o politiki razvoja, prav tako bo tudi racionalnejše izkoriščanje osnovnih sredstev in drugo. zk Vračamo se v plesne dvorane Ples nas spremlja že od vseh za- četkov civilizacije. Stari narodi so na ta način klicali dež, rodnost, /mago, častili božanstva in še mar- sikaj. V današnji moderni družbi se je ta pomen seveda popolnoma spremenil. Ples nam služi za razve- drilo, sklepanje novih poznanstev, ohranjanje kulturne dediščine in Ix-)dobno. V tem članku vam bomo skušali predstaviti delo plesne in športne sekcije, ki deluje v okviru DPD Svoboda v Ptuju. Strokovni vodja sekcije je Aleksander Glalz, ki je nosilec A razreda, s športnim plesom pa je živel celih osem let. Delovna sezona sekcije sc je pri- čela ob koncu septembra. Organizi- rali so plesne tečaje za mladino in odrasle, letos prvič pa so uvedli v program modne plese in izpopol- njcvalno obliko standardnih in latinsko-ameriških plesov. Udelež- ba na teh tečajih je bila največja v ziidnjih osmih letih. To potrjuje, da se mladina vrača v plesne dvo- rane. Program, ki ga učijo, je določen s svetovnim plesnim programom. To pomeni, da so osnovne oblike plesov enake v vseh državah. Aleksander Glatz V želji, da bi ples približali tudi mladini na podeželju, so pripravili nekaj tečajev v krajevnih skupno- stih. Da bi ples približali širokim množicam, so pripravili tečaj za odrasle in za zakonce, razmišljajo pa tudi o plesnih prireditvah, ki bi bile ob nedeljah in na katerih bi Icvajniki in ostali lahko sproščeno plesali ob kvalitetni plesni glasbi. Njihova dejavnost jc razdeljena v Iri skupine. V prvi spadajo tečaji, osnovni, nadaljevalni in izpopol- njcvalni. V drugo štejejo ples za rekreacijo, to bodo plesne priredi- tve in kot irctjc so športni plesi. Kol jc marsikomu znano, smo imeli pred leti v Ptuju nekaj zelo kvalitetnih športno plesnih parov, ki so sc uveljavili doma in v tujini. Trenutno imajo Ic dva para, upajo pa, da jih bo po končanih izpopoinjcvalnih tečajih še več. l/popolnjcvalni in tečaj modnih plesov sc bo pričel v torek 11. januaija, nam je ob koncu razgo- vora povedal Aleksander Glatz. 1. kotar fotoOzmec PROGRAM PRAZNOVANJA 8. JANUARJA 1977, PRAZNIKA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V dneh od 4. do 9. januarja 1977 so v krajevnih dcupnostih v občini Slovendca Bistrica številne proslave, za katere so zadolžene krajevne konference SZDL, dcupaj s krajevnimi dcupnostmi: Petek, 7. januarja - ob 8.00 - odhod partizanske patrole na bojišče Pohordcega bataljona, izpred stavbe družbenopoUtičnih organizacij. - ob 9.30 - razgovor Mi^e Ribičiča, pred^nika republiške konference SZDL Slovenije, s predstavniki družbenqpoUtičnih organizacij, samoupravnih organov in skupnosti ter drugimi predstavnici javnega in kulturnega živ^enja občine Slov. Bistrica, v sejni sobi SO Slov. Bistrica - ogled Impola in EMI. - ob 16.00 - brzopotezni šahovski turnir krajevnih skupnosti občine Slov. Bistrica, za prehodni pokal občinskega praznika - hotel Planina Slovenska Bistrica. - otvoritev likovne razstave v Likovnem paviljonu - grad Slovendca Bistrica. - ob 17.00 — sprejem svojcev padlih borcev Pohordcega bata^ona- v hotelu Planina Slovenska Bistrica. - ob 19.00 — gostovanje maribordce opere — Gotovac: ERO z onega sveta - dom kulture Slov. Bistrica. Sobota, 8. januarja - ob 9.30 - slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacg občine Slovenska Bistrica - v Kinodvorani v OplotnicL - ob 10.00 - tradicionalno pionirsko tekmovanje judoistov Slovenije za memorial Pohordcega bataljona — dom TVD Partizan Slovenska Bistrica. — ob 10.30 - Osrednja svečanost pri spomeniku padlih borcev N0\ v Oplotnici: - polaganje venca - igra godba na pihala Impol - poje oktet LIO Oplotnica - ča.stna salva Po končani proslavi odhod na Osankar'co. - tradicionalno občinsko meddružinsko in medobčinsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal 8. januar in prehodni pokal TTKS Slov. Bistrica - na OsankaricL - ob 12.30 - spominska svečanost pri spomeniku padlih borcev Pohorskega bataljona na Osankaiici - prihod partizanskih patrulj in sprejem raporta - zapoje moški pevski zbor KUD Svoboda Slov. Bistrica - govor - Jože Kodelič - pola.ganjc venca - Recital - partizanski golaž pri planinskem domu za udeležence proslave - ob 17.00 - koncert sindikalne godbe na pihala Impol Slov. Bistrica - v Kinodvorani v Oplotnici 1 Nedelja, 9. januarja > - ob 9.00 uri — občinsko prvenstvo v namiznem tenisu i - medobčinsko lovsko strelsko tekmovanje na glinaste golobe za \ prehodm pokal občinskega praznika - športno strelišče v Zgornji Polskavi - ob 10.00 uri - tradicionalno člansko tekmovanje judoistov Slovenge za memorial Pohorskega bataljona - dom TVD Partizan Slov. Bistrica. Za potek posameznih prireditev bo izdan šc poseben program ter protokol za vse goste. Na obisku pri invalidskem športnem društvu „Borec"Ptui Leto 1975 je pisalo 25. obletnico telesno-vzgojne aktivnosti sloven- skih invalidov in 20. obletnico ustanovitve zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije. Tovariš Tito je ob tem jubileju naslovil invalidom poslanico, v kateri med drugim pravi: ,,Dobro "li je znana aktivnost in pa pomembni uspehi, ki ste jih v niinulih dveh desetletjih dosegli na torišču telesne kuUure invalidov... imam v mislih posebno poslan- stvo telesne kulture invalidov, njen rekreacijski, socialno zdravstveni in humani pomen, potem menim, je potrebna stalna in organizirana skrb vseh dejavnikov za dosego kar se da ugodnih gmot- nih in drugih pogojev pri njenem nadaljnjem uspešnem razvija- nju..." Ob tem jubileju je nekdo zapi- sal: ,,Nič ni težjega kot ob jubileju pisati o ljudeh, ki so notranje trd- ni. Invalidi-športniki vseh vrst — so ljudje take vrste. Kako bi sicer zmogli napore, ki se jim Se zdravi, če le morejo izognejo. Osnovno vodilo naše ustave je dejaven člo- vek. Nihče ne bi smel biti žrtev manipuliranja, še najmanj pa invalidi, katerim smo dolžni omogočiti, da se kar najbolj dejavno in enakopravno vključuje- jo v vse, zlasti pa tiste odločitve, ki zadevajo njihovo osebno in družbeno življenje. Na tej poti pa so invalidske organizacije opravile že veliko delo. Ob enakopravnem vključevanju invalidov v vse pore družbenega življenja in dela pa še vedno premagujemo stare nazore in prakso, obenem pa postavljamo trdna tla bodočega dela..." Med tistimi športnimi invalidskimi društvi, ki so zaživela v letu 1954, je tudi invalidsko športno društvo Ptuj. Srebrni ju- bilej bo slavilo v letu 1979. Društ- vo si je med najpomembnejše cilje zapisalo prizadevanje za psihofizično krepitev invalidov in starejših borcev ter utrjevanje njihove preostale delovne sposo- bnosti. V svojih vrstah združuje člane Zveze borcev, vojaških boj- nih invalidov, delovne invalide in druge. Skozi obdobje svoje aktivnosti so posamezni člani društva dosegali zavidljive športne rezultate. Kot zanimivost naj povemo, da že vrsto let v društvu dela 78-letni Martin Kostanjevec, ki je verjetno tudi najstarejši aktivni tekmovalec pri nas. Na minuli letni skupščini društ- va so člani prizadeto govorili o tem, da se njihove vrste v zadnjem času redčijo in da je aktivnost v primerjavi s preteklostjo, precej padla. Najbolj živahno jc Se vedno v kcgljiSki sekciji. Za kegljanje je vedno rezerviran ponedeljek, ta- krat pa po navadi steče tudi pogo- vor o nadaljnih in drugačnih obli- kah dela društva kot celote. Med člani sc znova oglaša misel, da bi bilo potrebno ponovno ustvariti pogoje za delovanje namiznolcni- Ske, šahovske in strelske sekcije. Skupščina jc med svojim delom sprejela še program tekmovanj in prijateljskih srečanj z drugimi društvi iz Slovenije ter sklep, da je treba delo društva tesneje povezati z delom invalidskega društva Ptuj. MG Ptuj bo sprejel okrog 200 strelcev v organizaciji strelskega društva „Iože Lacko" Ptuj, občinske strelske zveze Ptuj in Telesno kulturne skupnosti Ptuj, bo v nede jo, 15. januarja v športni dvorani Mladika, že 7. republiško prvenstvo s standardnim zračnim strelskim orožjem. Med 200 strelci, ki bodo sodelovah na letošnjem prvenstvu, bo tudi Franc Peternel, naš najTjoljši olimpijec - strelec. MG IZBRALI BOMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE Na zadnji seji izvršnega odbora Telesno-kulturne skupnosti občine Ptuj so sc med drugim dogovorili, da bomo najboljše športnike za leto 1976 izbrali ta mesec. Datum in kraj izbiranja še nista dokončno določe- na. Posebna komisija bo na podlagi predlogov osnovnih telcsno-kulturnih organizacij izbrala najboljše športnike v tehničnih in ostalih športih. Re- zultate pa bodo objavili na sami prireditvi. L. Kotar Dedek Mraz že letos pod streho samoupravnega sporazuma v akciji prizadevanj, da bi vsi otroci dobili ob praznova- nju dedka Mraza, enak sladek paket, smo ponovno zatajili. Dedek Mraz je še vedno hodil naokrog z različno obloženim košem in delil naključno. Se- daj, ko je opravil svojo nalo- go, ga bomo pustili spati vse do decembra ali pa se bomo zbudili že prej, da bomo pravočasno pripravili samoupravni sporazum, po katerem bomo sredstva za ded- ka Mraza združevali na enem mestu in jih delili za vse otroke enako. MG Darilo dedka Mraza v drhteče ročice cicibana Foto: R 10-ZA RAZVEDRILO 8. januarja 1977- TEDNIK TEDNIK OG LASI iN OBJAVE - 11 Upokojenci SO Ptuj se zahvaljujejo Kakor prejšnja leta, smo bili tudi letos upokojenci MLO oz. SO Ptuj vabljeni na tovariško srečanje, ki je bilo v sredo 29. decembra 1976 v dvorani na magistratu. Navzoče je pozdravil predsednik osnovne organizacije sindikata SO Ptuj Milan Masten nato pa predsednik izvršnega sveta ing. Franjo Gnilšek. Oba sta orisala delo uprave skupščine in tudi zadovoljstvo nad uspehi. Zato je potrebno, da se spomnijo bivših aktivnih uslužbencev, katerim sta zaželela mnogo sreče, zdravlja in osebnega zadovoljstva ter izrazila upanje, da se bomo spet srečali prihodnje leto. V imenu upokojencev se je Stane Sprah zahvalil za pozornost in isto tako želel predstavnikom SO Ptuj in sindikata SRECNO IN USPESNO NOVO LETO. J- D. NOVOLETNI OBISK V PTUJSKI BOLNIŠNICI V PR VIH 24 URAH NO- VEGA LETA JE PRI VE- KALO NA SVET 12 NOVOROJENČKOV 6 DEKLIC IN 6 DEČKOV Medtem ko je večina od nas dočakala prihod novega leta v družbi, ob prižganih svečkah ali doma ob televizijskem sprejemniku, se veselila, plesa- la in prepevala, je v bolnišnici dr. Jožeta Potrča teklo delo normalno. Na porodniškem oddelku ptujske bolnišnice pa je bila najdaljša noč v letu še posebej naporna. Od polnoči pa do šeste ure zjutraj, 1. januarja, je privekalo na svet 5 novorojenčkov. Prvi je bil deček, na svet pa Srečna, presrečna mamica, Nevenka Dobljekar, s svojo deklico Majo v naročju. FOTO: M. OZMEC je prikukal le pet minut čez polnoč. Rodila ga je Marija Predikaka iz Lovrenca 80, na Dravskem polju. Deček je te- žak 3350 g, dolg pa 52 cm. Druga je bila deklica, rojena ob 1. uri 35 rninut. Njena mamica Ljuba Šestan je doma v sosednji republiki Hrvatski, občina Cestica. Kot za nalašč je bil tretji spet deček, ki ga je rodila ob 3. uri in 15 minut Marija Golob i/ Slovenje vasi 69. Za njo je ob 5. uri in 20 minut Terezija Jeza iz Stane- čke vasi 7, rodila deklico. Pe- ta pa je bila spet dekhca, rodi- la jo je naša novinarka, Neven- ka Dobljekar iz Trubarjeve 7 v Ptuju. Zaupala nam je tudi ime, ki sta ga izbrala z mo- žem: , MAJA naj bo." Do 24. ure je bilo rojenih še 7 majhnih „štručk". Vsi poro- di so bili normalni, brez kom- plikacij, vse mamice so zdrave in srečne (o očetih podatkov nismo dobili). Ostane nam sa- mo še, da vsem skupaj zaže- limo čim več zdravja, sreče in zadovoljstva in pa seveda, da bi mamice s svojimi dojenčki čim prej zapustile bolnišnico. -OM Prve tri mamice z dojenčki v rokah. Od leve: Marqa Predikaka, Ljuba ^stan in Marija Golob. Iskrene čestitke! FOTO: KOSI Takole nam je požiralo prvfli 8 „Stničk*', ki so privekaie na svet 1. januarja 1977. Prvi je bil deček, ki ima v povoj zataknjeno smrekovo vejico. FOTO: M. OZMEC Dva simbola nerazvitih območij To ni koš, ki ga je odvrgel kakšen ,4eddc mraz", ob njem ni narava, ki bi simbolizirala zakonski jarem, temveč sta to delovna pripomočka, še vedno nepogrešljiva v hribovitih predelih Haloz, Pohorja in Slovenskih goric. Koš je marsikje v bregovih pomembno „transportno sredstvo", ki zahteva napor človekovih mišic, predvsem pa utrjena ramena in hrbet. Jarem ali „telega" , ustrezno prilagojena vratu vprežnega vola pa tudi krave in junice, sicer „guli" tilnike delovni živini, vendar zagotavlja „vamo vožnjo" po strminah. Foto: R Vreme in letina v letu 1977 NAPOVEDUJE ALOJZ CESTNIK Leto 1977 je Merkurjevo leto. Sončni krog je 28. Leto bo rodovitno za žita, olje in grozdje. Jesenske poplave (oktobra) bodo naredile veliko škodo. Zdravstveno stanje pri ljudeh se bo na jesen poslabšalo. Leto bo bolj suho kot mokro in bolj hladno kot toplo. V juliju in avgustu bo nekaj izredno vročih dni. Poglejmo, kakšno vreme bomo približno imeli po posameznih mesecih. Januar: do 4. mraz, nato od 5. do 8. sneg in vetrovno. Snežilo bo dva dni, v sredini januarja, od 16. do 26. bo lepo in mrzlo. 27. in 28. sneženja, sneg bo verjetno 28. januarja prešel v dež. 30. in 31. bo lepo vreme. Febmar: lepo bo še do 5. februarja. Sledi vetrovno in snežno vreme do 8. februarja. 10. in 18. sneg, od 19. do 23. bo spremenljivo: lepo, dež in sneg. Od 24. do 28. bo lepo vreme in precej oster mraz. Marec: do 6. še lepo. 7. in 8. dež ali sneg. Od 9. do 14. bo vetrovno, 15. in 16. dež, nato hladno, zamegljeno. 25. in 26. marca bo spremenljivo, nato do 31. lepo vreme. April: do 6. spremenljivo z grmenjem in plohami. Posamezne plohe se bodo pojavljale do 16. aprila. V drugi polovici meseca aprila bo v glavnem lepo. Okrog 25., 29. in 30. aprila bodo plohe in manjše nevihte. Maj: do 16. bo držalo lepo vreme. 11. ohladitve, od 12. do 16. hladneje v nočnih urah. 19. in 20. nevihte. Sledi lepo in že vroče vreme vse do konca meseca. Sicer bo ena nevihta 28. maja, ne vemo pa nad katerimi kraji. Jim^: od začetka vroče. 6, in 7. rahel dež. Nato do 17. lepo, 18.. 21., 23., 25. in 30. bo spremenljivo. Vse ostale dni bo lepo in prav toplo. Julq: 1. in 2. lepo. 3. nevihte, 4. dež, za tem bo od 5. do 19. juUja lepo, suho in vroče. 21. nevihte, 22. dež, od 23. do 30. vroče in soparno, 30. nevihte, za tem dva deževna dneva. Avgust: 1. in 2. deževno, sledi lepo in vroče do 16. avgusta. 17. bodo močne nevihte, nato 18. in 19. hladno in dež. Od 20. do 26. ponovno vroče. Od 28. do 31. lepo. September: Slabo vreme bo predvsem okrog 6. do 9,, okrog 12., 22. in 30. septembra. Ostalih 23. dni bo lepo in toplo. Oktober: Do 5. vetrovno in oblačno. Od 6. do 10. deževno. Nato bo tri dni lepo vreme. 13. ali 14. bodo nevihte z nalivi. Sledi lepo do 23., ko bo spet padlo veliko dežja. Od 26. do 31. bo lepo. November: začne z meglo in občasnim rosenjem do 6. Od 7. do 11. bo hladno, a lepo vreme v višinah in sneženje v planinah. Od 13. do 28. bo lepo. 29. in 30. dež. December: začne z lepim in mrzlim vremenom 12. bo vetrovno z dežjem 13. in 14. sneg. Snežilo bo še okrog 22., 29. in 30. decembra. Pomniti pa je, da smo tud za letošnji december imeU planirano več snega, pa kaj nam pomaga? Sneg je odšel v Bosno, Makedonijo, Črno goro in v Srbijo, kjer ga imajo ponekod do 1 metra, mi pa nič, le za konec meseca in leta smo ga dobih. Še zmeraj drži taktika: Kdor ima, mu bo dano. Kdor ima malo, se mu še to odvzame. Morda bo decembra 1977 malo drugače. Preveč verjetno pa nL Dragi bralci z današnjo številko stopa naš TEDNIK v jubilegno 30 leto svoje» izhajanja. Predstavlja se vam po ob&^u večji, po vsebini pa nekoliko spremenjen in pestrejši. Tak vas želi obiskovati vsak teden z eno samo željo, da bi bil po vsebini še bolj zanimiv, še bolj vaš, resnično tak, kakršnega si večina bralcev žeU, kakršnega potrebuje naša socialistična samoupravna družba. Ce hočemo to doseči je toliko bolj potrebno vaše neposredno sodelovanje. Zato, dragi bralci, pišite nam o vsem, kar se v vašem okolju dogaja, kako si urejate delo in življenje v svojem kraju, v krajevni skupnosti, v delovni organizaciji in skupnostL Sporočite nam tudi, kako vam je všeč nova razporeditev vsebine, kaj bi bilo treba še dopolniti, spremeniti, zamenjati. Upamo tudi, da boste ostali še naprej naši zvesti naročniki, da ga boste priporočali svojim znancem in prijateljem. UREDNIŠTVO STRAN ČRNE KRONIKE Ob pogledu na razMtine, dovek ne bi veijel, da je voznik nesrečo oreži- vd. Foto: M. Ozmec V tednu od 27. decembra 1976, do vključno 3. januarja 1977 je bi- lo na območju ptujske občine 27 prometnih nesreč, ki so povzročile skupaj 186.000 dinarjev materialne škode. Na srečo pa ni bilo nobene smrtne žrtve. Ena oseba je bila hu- je, štiri pa lažje telesno poškodovane. Glavni vzroki nesreč so bili: prehitra vožnja, neprevid- nost pri vključevanju v promet, iz- siljevanje prednosti, prekratka varnostna razdalja ter delno tudi vinjenost. Kljub velikemu številu prometnih nesreč, ki so v glavnem rezultat neizkušenosti voznikov ali malomarne vožnje, lahko rečemo, da so minili novoletni prazniki brez hujših nesreč in da je tako stanje bilo delno tudi pričakovati, kljub zasneženim in delno zaledenelim cestiščem. Večina voznikov se je tokrat le držala pravila, ki pravi, da je treba na zasneženem cestišču pozornost pri vožnji podvojiti. Teče,teče,rdeča - Pepsi kola Na cesti v Hajdini (pod nadvo- zom magistralne ceste), se je 28. decembra 1976, zgodila prometna nezgoda, ki je terjala materialno škodo 40.000 dinarjev. Voznik tovornega avtomobila LJ 140-48 Rudolf Pivec iz Leskovca 12, občina Litija je vozil v smeri proti Ptuju, nasproti pa je vozil Branko Marin iz Maribora, tovorni avtomobil, MB 347-15, ki je bil naložen z zaboji pepsi kole. Voznik Pivec se je hotel umakniti osebnemu avtomobilu, vozečemu pred njim. Pri tem je zavil v levo. Ko je zagledal naspro- ti vozeči tovornjak je hotel zavreti, a mu zavore niso delovale. Trčenje je bilo neizogibno. Voznik Pivec je s .sprednjim levim delom trčil v sprednji levi del nasproti vozečega tovornjaka, tako, da se je ta prevrnil na bok. Pri nesreči je bil voznik Marin lažje telesno poškodovan, na obeh vozilih pa je škode za 40.000 dinarjev. Pepsi kola, je v ,,potoku" tekla po cesti- šču. Sreča je le, da to ni bila kri. — OM Huda prometna nesreča, zaradi nepravilne hitrosti Na cesti izven naselja Kidričevo, se je 1. januarja 1977 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna škoda pa znaša 30.000. din. Voznik osebnega avtomobila LJ 972-18, Drago Vurušič ob Sotočju 10, občina Mos- te-Ljubljana je vozil s sopotnico Darinko Vurišič v smeri iz Šikol proti Ptuju. V bližini Kidričevega mu je nasproti pripeljal neznan voznik zastave 750, od katerega je vrglo snežno brozgo na vetrobran- sko steklo Vurišičevega avtomobi- la. Ta je zaradi tega začel zavirati. Naglo je obrnil volan na desno, a ga je vseeno zaneslo na levo stran cestišča, preko jarka v gozd, kjer je treščil v drevo. Sopotnica Darinka Vurišič je dobila hujše telesne poškodbe in je bila prepeljana v bolnišnico. —OM Zaradi vinjenosti trčil v vozilo na levi strani cestišča Na mariborski cesti v Ptuju se je zgodila 3. januarja 1977 ob 20. uri in 10 minut zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani, na vozilih pa je materialna škoda za 25.000 dinarjev. Udeleženca nesre- če sta voznik osebnega avtomobila MB 530-06 Stane Kroflič iz Ptuja, Rimska cesta 11, ki je bil lažje telesno poškodovan ter voz- nik osebnega avtomobila MB 505-69, Milan Purg iz Ptuja, Stritarjeva pot št. 5, ki je bil prav tako lažje telesno poškodovan. Krotlič je vozil po mariborski cesti proti Mariboru. Ko je pripeljal do kilometrskega kamna št. 87 je nenadoma zavil v levo in s prednjim levim delom udaril v prednji levi del osebnega avta voznika Purga. Do nezgode je pri- šlo zaradi vožnje po levi strani cestišča in vinjenosti voznika Krofliča, ki mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, odrejen pa je bil tudi odvzem krvi. —OM osebna kronika RODILE SO: Marija Ambrož, Muretinci 32 — Danila; Štefanija Kamcnšek, Slape 25 — dečka; Marija Irgl, Jane- /ovci 6/a — dečka; Zinka Kralj, Krcmpljcva 4 — dečka; Kristina Horvat, Muretinci 33 — Klemen- tino; Marija Ran ti. Borovci 20 — dečka; Marija Mlakar, Kidričevo 36 — Mitja; Lrika Belšak, Spuhlja 16/a — deklico; Milena /nidarič, Stojnci 106 — Ksenijo; Ana Holc, Dornava 2/a — dečka ; Olga Fri- daiier, Sp. Leskovec 13/a — Kse- nijo; /vonka Kumer, Trgovišče 12 — Slavka; Darinka Mlakar, Ivanjkovci 1/b — dečka; Tcrc/ija Plohi, Bratislavci 27 — dečka; Ve- ra la/ar. Središče 39 — dečka; Majda /elenko, Sakušak 33 — Briuiio; Marija Vergič, Krčcvina 23 — Vesno; Tere/ija Babšek, Sestrže 45 — Klavdijo; Jožica Be/jak, Nova vas 18 — dečka; Marija Jakob, Desternik 26 — Marijo; Irma Hrastovcc, Abrami- čcva 4 — Ksenijo; Marta Pccuh, Btxlkovci 7 — Branko; Marija So- deč, Draženci 59 — deklico; Štefa- nija Horvat, Rucmanci II — deklico; Vitoslava Cafuta, Juršinci 19/a — Stašo; Marija Goričan, Pobre/je 84 — deklico. POROKE: Anton Plajnšck, Langusova 13 in Milena Gabrovev", Langusova 13; Jakob Kojc, Sedlašck 3 in Ivana Podgoršek. Dežno pri Podlehniku 4; Janez Krajnčič, Zabovci 27 in Stanislava Strucl, Pobrcžjc 152; I rane Brus, Podvinci 54 in Neža Viher, Sp. Velovlak 16; Jožef Vr- šič, Polenci 28 in Marija Cvetko, Bratislavci 59; Ivan Hliš, Tržeč 21 in Darinka Emeršič, Strafelova 14; Jo/cf Gajser, Dolcna 6 in Sonja Purg, Slogovci 44 Anton Ivančič, Vareja 13 in Aloj/ija Rojht, Brati- slavci 47; Janez Toplak, Kukava 65 in Marija Flos, Kukava 60; Marjan Muršec, Lovrenc na Dr. polju 9 in Ana Žuran, Medribnik 12; Vladimir Fras, Hlaponci 25 in Marija Cagran. ?,amenci 6; Dušan Pajnkihar, Rodni vrh 13 in Angela Jercnec, Dolcna 53; Ivan Gabro- vcc, Vrhnika, Ljubljanska n. h. in Dragica Korošec. Bre/ovec 58; Srečko Siumberger, Bišečki vrh 1 in Marica Lešnik, Biš 2; Stanislav Petrovič, Slojnci I 14 in Dragica Zupanič, Muretinci 37/b; Jakob Hcrcog, Tržič, Kurnikova pot 1 in Mihaela Jcršc, Tržič, Kurnikova pot I; Aljoša Pižmoht, Murkova7 in Helena Kovačič. Prešernova 35; Jo/cf Bračck, Svetinci 17 in Marija Betiko, Ločič 28; Jovo Vujnovič, Grajena 46 in Justina Kozel. Gra- jena 46. Konrad Preložnik, Krčcvina pri Vurberku 13 in Šte- fanija Mesarec. Grajenščak 74; Leopold Petrovič, Mežica, Leska K) in Hedvika Sirovnik, Rodni vrh 18. UMRLI SO: Neža Macun, Nova vas pri Ptuju 114, roj. 1907. umrla 29. dec. 1976; Ljudmila Košir, Volkmerje- va 7, roj. 1931, umrla 25. dec. 1976; Anton Ribič, Selška cesta 46, roj. 1927, umrl 29. dec. 1976; Hinko Magdalene, Zupančičeva 4, roj. 1905, umri 30. dec. 1976. TEDNIK TEDNIK izdaja zavod za čaiopit- no in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjakova 5, poStni predal 99. Ureja uredniiki odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio- Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celotna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun sDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mari- borski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu speda TEDNIK med proizvod«, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.