------ 436 ------ Grof Badeni in narodna jednakopravnost. Nobena stranka brezpogojno ne zaupa novi vladi. To se je pokazalo v dolgi debati, ki se je bila začela o vladnem programu. Skoro nobeden govornikov ni ugovarjal vladnemu programu, večina je bila ž njim jako zadovoljna, a vsak je dal razumeti, da se z vladnim programom vjema le v slučaji, ako se bode izvajal v tem smislu, kakor njegova stranka želi. Stališče Slovencev je pojasnil dr. Ferjančič in na vel naše slovenske težnje, ki se vse dajo izvesti v sedanjih državnopravnih mejah, in katerih izvrševanja ne ovirajo denarne težave in so tudi popolnoma primerne razvoju slovenskega naroda. Grofu Badeniju se je zdelo, ko je videl, da se njegove besede4različno tolmačijo, v seji v ponedeljek dati nova pojasnila. Rekel je, „da ne trdi, da bi bil vladni program popolno neizpremenljiv. Sicer mora hvaležno pripoznati, da se je že od drugih zborničnih stranij culo mnogo vspodbudnih besedij, akoravno se je iz njih zamoglo zajemati samo pogojno zaupanje. Govornik seveda ne more preklicati tega, kar je govoril, in tega tudi ne more dovoliti tem manj, ker se je izrecno izjavil proti vsakemu ugovoru. On je vedno mislil, in v tej misli ga je potr- dila tudi zadnja debata v zbornici, da je namreč v interesu zbornice, kakor tudi vseh zastopanih narodov, ako se poskuša, zasledovati po ministerskem predsedniku označeno pot. Po govorniko7em prepričanji ni močna, na nobeno stranko navezana vlada prav nič nevarna za parlament, marveč je nasprotno porok za njegovo moč in njegov ugled, to pa zato, ker je vspeh jednega faktorja odvisen od posredovanja in pomoči drugih. Vsled tega ne more najti govornik v svojih besedah nobenega parlamentu škodljivega načela, marveč upa, da se bodo prav gotovo pokazale zgorej omenjene posledice, namreč mo6 zbornice, ako bode vlada rešila svoje naloge. Zbornica ima do konca postavodajalne perijode dovolj časa, da dokaže s povoljnim patrijotičnim sodelovanjem za to potrebno popolno zmožnost. S tem bodo ob veljavo vsi po-miselki, ki so se poslednje dni pojavili v tej zbornici. Ako bode pa visoka zbornica rešila gotova vprašanja v označeni smeri z objektivnostjo, prijaznostjo in pravičnostjo in s tem pokazala svojo polno moč in bode delala na to, da se za državo in vse ljudske slojeve ugodno rešijo tnujna gospodarska vprašanja, tedaj bode gotovo ta vspeh plodonosno vplival na razmerje mej ljudskimi zastopniki in ljudstvom samim. Ako bode visoka zbornica hotela, postopati po vladi označeni smeri lojalno in brez prevzetnosti, tedaj se bode vedno manj moglo govoriti o kaki oholosti, preziranju parlamentarizma ali celo o protektoratu nad strankami. Proti vladi, ki je popolno jasno označila svoje misli glede na narodnosti v smislu državnih osnovnih zakonov in si je za svoje geslo izvolila pravičnost, torej nasproti taki vladi so nemogoča očitanja, češ, da prezira kak narod ali, da se ne ozira na jednakopravnost vseh narodov. Svojo nalogo smo pričeli resno in premišljeno, na lastne koristi se ne oziramo. Svojih dolžnosti] nimamo samo pred očmi, ampak so nam usajene tudi globoko v srca (pohvala), in zato nas pri izpolnjevanju teh dolžnosti) ne bodo ovirale nobene teoretične razprave. Mi bodemo marveč srčno in energično korakali svojo pot z dobro vestjo, trdno vero in voljo, in, ker je naš cilj jasen in določen, in se bodemo do tega cilja posluževali le ravne poti, bomo tudi vsled tega s popolnim prepričanjem ostali pri naših idejah, katere sem si vam usojal pojasniti tu v zbornici pred tremi dnevi. Ako se mi gibljemo le v splošnosti, ne bodemo mogli storiti nič posebnega. Prosim vas, verujte mi, da se bodemo veliko bolj približali, ako zapustimo abstraktno polje in splošne nazore in nas bode vodilo življenje, njegove potrebe, živa politika in potrebščine. Vkljub raznim strankarskim geslom želim in upam, da se zjedinimo na polji konkretnega dela." Nas Slovence zanima posebno odstavek, ki se tiče narodne jednakopravnosti. če se bode ministerski predsednik zares držal državnih osnovnih zakonov, mi Slovenci moremo biti ž njim le zadovoljni. Narodna stranka ne ------ 437 ------ goji teženj, ki bi se ne dala izvesti v mejah sedanjih osnovnih zakonov. Te ministrove besede pa pri Nemcih niso vzbudile zadovoljnosti. Grof Badeni utegne v kratkem zadeti pri liberalcih na upor, ako bode hotel izvesti kar je obljubil. Veliko se govori o odločnosti novega ministerskega predsednika, in te odločnosti mu bode treba, ako bode hotel izvesti, kar je obljubil. Zares železne roke mu bode treba zato. Grof Taaffe je tudi obetal narodno jednakopravnost, a je imel "premalo odločnosti in dobre volje, da bi jo izvel. Upamo, da bode grof Badeni v tem oziru pokazal več odločnosti. Manj če se bode oziral na upor Nemcev, tem ložje bode izhajal. Liberalna stranka se mu ravno ne bode upala upirati, ako bode se z vso odločnostjo opiral na ustavo, ker hoče biti varuhinja ustave. Seveda nemških nacijonalcev ne bode Badeni pridobil nikdar za svoj program, a mislimo, da nanje ne računa. Čehi se že trideset let branijo priznati centralno ustavo. Priznali niso Schmerlingove ustave, in tudi ne priznavajo sedanje. Vedno zahtevajo obnovljenje češkega prava. Po našem mnenji pa tudi ni nemogoče češkega naroda in zastopnikov njegovih pridobiti za ustavo. Do-sedaj le še nobena vlada ni porabila vseh sredstev, da jih pridobi za ustavo. Da se je ustava primrzila nekaterim narodnostim, je krivo jedino to, ker se je skušalo porabljati le za utrjenje nemškega prvenstva. Ko bi bila z Dunaja vedno razprostirala se le pravičnost do vseh narodnostij, in ne bi bile razne vlade delale le za ponem-čevanje, bi razni avstrijski narodi, zlasti Čehi se ne bili tako odtujili temu avstrijskemu središču. Ko bi se bila ustava zares popolnoma izvela, bi vsi narodi spoznali, da je jim v korist in federalistične težnje bodo polagoma izginile. Če bodo Čehi videli, da jih sedanja ustava nikakor ne stavi na nižjo stopinjo, kakor Nemce, pa se bodo z ustavo sprijaznili. Upamo, da bode grof Badeni v tem oziru popravil, kar so prejšnje vlade zamudile in, da tako za ustavo pridobi vse avstrijske narode in si tako zagotovi slavno ime v zgodovini avstrijskega parlamentarizma.