Prenovljen grob, kjer počivata slovenska dušna pastirja g. Janez Kalan in dr. Alojzij Starc na pokopališču Villegas v San Justu.
Foto Lučka Oblak Čop
Od zgoraj: Nekega dne, ko so imeli v Našem domu vajo z ^ Revček Andrejček, sta presenetila igralce s svojim obisk°n mons. Lojze Urbanč in njegov brat g. Franci. - Silvestrov® Našem domu v San Justu - Foto Lučka Oblak čop
Vseh šest Šmonovih iz Mendoze na Veliki planini. - Šmonovi pred »majno«, ki je last mamine domačije - Foto Angelca Šmon Bajda
UVODNIK
KDAJ BO NAS VSTAJENJA DAN?
JURE RODE
"V" "V" omaj malo več kot pred dvema mesecema smo se spominjali Jezusovega rojstva, mT na božič. Čez manj kot en mesec bo že "*■ A velika noč, največji krščanski praznik, sPomin Jezusovega vstajenja od mrtvih.
Božič, spomin Jezusovega človeškega rojstva za to življenje.
Velika noč, spomin Jezusovega vstajenja iz gro-^a- Vstal je k življenju pri Bogu.
Bog tudi nam želi rojstvo in vstajenje. Po ljubezni staršev nam je dal telo in kot Stvarnik nam °b spočetju ustvaril neumrljivo dušo. Po telesu umrjemo za ta svet, duši je namenjena večna Sreča pri Bogu - z našim sodelovanjem. Da nam je ^služil to milost, je Jezus hotel umreti kot človek vstati od mrtvih kot Bog.
Kot je vsako rojstvo hvalospev zemeljskemu živ-tienju, tako je naše posmrtno poveličanje hvalo-sPev nebeškemu življenju.
JEZUSOVO IN NAŠE VSTAJENJE
Resnica o Jezusovem vstajenju od mrtvih je temelj in najtrdnejša podlaga naše vere. Ta vera je razlog za naše upanje v Življenje po življenju, pesnica o Jezusovem vstajenju daje smisel življu in delu, osmišlja tudi našo smrt. Saj s teles-n° smrtjo se vernim življenje samo spremeni, ne P'a uniči, in ko razpade šotor našega bivanja na ?emlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v
Nebesih.
S smrtjo na križu je Jezus zadostil Bogu za ^reh prvega človeka. S smrtjo je premagal greh in Začetnika greha, Satana. Po grehu je prišla smrt Ila svet in zato je Jezus z zmago nad grehom pre-tudi smrt. Nismo več obsojeni na večno 8l^rt in na večno oddaljenost od Boga. Postali smo 0 Posinovljeni Božji otroci, Kristusovi sodediči, 2avljani nebes, Božji prijatelji in izvoljenci, k ^ri vsem tem nam je potrebna vera. Zastonj, rez osebnih zaslug smo jo prejeli in bili v njej sojeni. Prosimo zase, za domače, za sorodnike, Prijatelje, za rojake, za ljudi okoli nas, da bi v tej
veri rastli, napredovali, jo poglabljali in vztrajali v njej do konca življenja. Samo pristna krščanska vera more dajati smisel sedanjemu življenju in samo trdna vera v Jezusovo vstajenje more biti podlaga upanju na večno življenje.
VSTAJENJE V TEM ŽIVLJENJU
Da moremo in smemo zanesljivo upati na vstajenje k bolj srečnemu in večnemu življenju po smrti, je potrebno, da že v tem življenju duhovno vstajamo. Sveto pismo, Jezusovo pridiganje in zdrava krščanska modrost nas prosijo, da se vsak dan, vsak trenutek, z vsako mislijo, željo, besedo in dejanjem vedno znova odločamo za tisto, kar v srcu, v vesti pošteno vemo in čutimo, daje Bogu v resnici všeč. To pomeni, da se stalno prizadevamo za človeško in krščansko popolnost; da hočemo napredovati v človeških krepostih in v doslednem življenju po veri.
To velja za »vstajenje« posameznika, družine in naroda.
Osebno: tako da udejanjamo naravne kreposti (modrost ali pametnost, pravičnost, srčnost in zdržnost); da poglabljamo in utrjujemo kreposti, ki nas naravnost povezujejo z Bogom (vera,
KDAJ BO NAŠ VSTAJENJA DAN?
upanje, ljubezen); da pazimo na resnicoljubnost, ponižnost, čistost, plemenitost, molitveno življenje; predvsem, da se kljub vsem težavam skupnega življenja trudimo za iskreno in preprosto ljubezen do drugih.
V družinah: že s cerkveno poroko - ženin in nevesta -, ki sta odkrila, da se imata v resnici rada in na podlagi medsebojnega poznanja ter ljubezni začneta skupno življenje, s tem »vstaneta« k obliki zakonskega življenja, ki odgovarja načrtu Stvarnika.
Mož in žena vstaneta k življenju, ko se kot odgovorna starša odločita, da bosta z veseljem sprejela novega otroka. Zakonca vstaneta k duhovnemu življenju, ko se odločata za skupno molitev, za nedeljsko mašo, za prejem zakramentov. Vstaneta, ko si pomagata pri premagovanju težav (bolezni, pri delu, preživljanja itn.) in pri sprejemanju vsakršnega trpljenja. Katoliška zakonca vstaneta kot zakonca, ko se vsak dan znova odločita za zakonsko in družinsko življenje kot si gaje zamislil Stvarnik, to vključuje: neločljivo zvezo med možem in ženo z namenom, da imata in vzgajata otroke.
Katoliška Cerkev v Sloveniji je letošnje leto posvetila družini. Geslo je: Družina nosilka življenja in vrednot. Za prihodnost in obstoj naroda sploh si Cerkev še kako želi, da bi postajal vedno bolj resničen prvi del gesla, to, da je družina nosilka življenja. Kaj ali komu bo koristil ves gospodarski napredek in standard, če ne bo domačih otrok, ki naj bi uživali ter naprej razvijali sadove prednikov? Po Janezu Pavlu II. je družina prva šola, kjer otrok spozna in vzljubi človeške in Božje vrednote. Pri blagoslovu družin prosimo, da bi naše družine ob skrbi za telesni kruh ne zanemarjale duhovnih dobrin.
Narod: če se bo (ali naj bi se) v Argentini 90% in v Sloveniji 70% katoličanov odločilo, da hočejo »vstati« k versko in moralno novemu življenju, potem bo narod - argentinski in slovenski - vstal k nepredstavljivo lepšemu in neizmerno bolj srečnemu življenju. Mar ni v naši družbi veliko reči tako hudo narobe zato, ker katoličani ne sprejmemo velikonočnega sporočila in nočemo živeti kot vstajenjski ljudje?
60 VELIKIH NOČI V ARGENTINI
60. obletnica prihoda povojnih protikomunističnih beguncev v Argentino je nova priložnost, da skupaj, 1., 2. in 3. generacija obnovimo med nami vstajenjskega duha. Dobrih zgledov nam ne manjka. Izredno veliko število pokojnih in živih
prednikov nas pri tem podpira. Potrebno je, da vsak zase vstanemo k zvestemu življenju po veri. Da skrbimo za domačo in šolsko vzgojo po svojem pravilnem prepričanju, neglede na gospodarsko boljše ali slabše čase v deželi. Potreben nam je pogum, da spričo verske, moralne in miselne zmedenosti v družbi mislimo, govorimo in živimo po svojih načelih, tako kot vemo, daje prav, velikokrat drugače kot hoče družba.
MARIJA, VSTAJENJSKA KRALJICA
Cerkev pobožno razlaga in nam dopušča misel, da seje na velikonočno jutro Jezus najprej prikazal svoji materi, kraljici velike noči. Kot poje pesem: Razveseli se devica, o kraljica vseh nebes, čigar ti si porodnica, je iz groba vstal zares; grob je prazen in odprt, zmagan greh, končana smrt. Aleluja!
Marijo, vstajenjsko kraljico prosimo za naše vstajenje v tem življenju po stalnem spreobrnjenju in posvečenju. Prosimo jo predvsem za naše zadnje in dokončno vstajenje, ki bo začetek večnega življenja in večne sreče.
VSA CELICA JE POLNA ALELUJE...
MATI ELIZABETA KREMŽAR
Vsa celica je polna aleluje, raz stene se smehlja velika noč, na mojem oknu sonce zlate kuje, igra se z njimi cvet škrlatno vroč.
Velika noč me gleda dol z razpela ... Ne vidim več krvi, globokih ran, ne vidim krone trnove krog čela, kot sonce zdaj žari odprta stran.
Vsa celica je polna aleluje, le njega gledam, Kralja vse časti, ob praznem grobu duh se moj raduje, on, ki ga ljubim, Jezus, Bog živi!
BOG NAM JE BLIZU
v naši vesti, v svoji besedi, v svoji osebni navzočnosti v evharistiji
JOSEPH RATZINGER
Pridiga o 5 Mz 4,7
današnjem berilu je čudovita beseda, ki nam daje čutiti vso srečo Izraela nad odreše-
V
njem:
»Kajti kateri veliki narod ima bo-9°ve, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadarkoli ga kličemo?« (5 Mz 4,7)
Sveti Tomaž Akvinski je ta izrek Ponovil v razmišljanju na praznik Reš-niaga telesa in krvi. Tam nakazuje, Pa lahko kristjani v Cerkvi Nove zave-2e še bolj upravičeno in s še večjim Veseljem kot Izrael izgovarjamo to Milostno besedo. Tomaž pokaže, Pa je pomen te besede prej doživel čisto nepričakovano poglobljenost: ®°g je k nam resnično prišel prebi-vat v evharistiji. Postal je meso, da bi 'ahko postal kruh. Postal je navzoč v >>sadu zemlje in delu človeških rok«; tako sam sebe polaga v naše roke lri naše srce. Bog ni veliki neznanec, 0 katerem lahko samo ugibamo. Ni a® nam treba bati, kot poganom, da Di Pil Bog nestanoviten in neizprosen ali celo preveč oddaljen in prevelik, PQ bi nas poslušal. On je tu in večno vemo, kje ga lahko najdemo, 'ie se daje najti in kje nas čaka. Naj 0 danes naša duša napolnjena 3 to mislijo. Bog nam je blizu. Bog das pozna. Bog nas čaka v Jezusu nstusu v najsvetejšem zakramen-■ Ne pustimo ga čakati zaman! e Pojdimo zaradi raztresenosti in nobe mimo tega, kar je najpomem-nejše in največje, kar je podarjeno ašemu življenju. Naj nas današnje enlo spomni na čudovito skrivnost, Je navzoča v zidovih naših cerkva! 2 6 Pojdimo mimo, ne da bi bili po-rni na to! Med tednom si vzemimo S’ ko gremo mimo cerkve in vanjo opimo, postojmo za trenutek pred c°sP°dom, ki je tako blizu. Naše ^erkve čez dan ne smejo biti mrtve 9radbe, prazne in na videz brez ko-

risti. Vedno nam naslovijo povabilo Jezusa Kristusa. Naš sveti sosed vedno živi v njih. On nas vedno kliče in nas vabi. To je tisto, kar je tako dobro v naših katoliških cerkvah: v njih bogoslužje traja tako rekoč vedno, saj tam Gospodova evharistična navzočnost ves čas ostaja.
Kot drugo pa: nikoli ne pozabimo, da je nedelja Gospodov dan. Cerkev ne zahteva, da se udeležimo maše v nedeljo zaradi nekega samovoljnega merila. To ni od zunaj ukazana obveznost, temveč kraljevska pravica kristjana, da sodeluje pri velikonočni skrivnosti, pri velikonočnem občestvu z Gospodom. Gospod je svoj dan naredil iz prvega dne v tednu, dne, ko nam pride bliže, ko za nas pogrne mizo in ko nas povabi. Stavek iz Stare zaveze, o katerem tu razpravljamo, nas nauči, da Izraelci niso imeli Božje bližine za breme, temveč za razlog svojega ponosa in veselja. Pravzaprav nedeljsko občestvo z Gospodom ni breme, ampak dar, ki osvetljuje ves teden in sami sebe varamo, če se mu izmikamo.
»Kajti kateri veliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo?« Ta starozavezni stavek je v Gospodovi bližini našel svojo največjo globino. To mu ne jemlje predhodnega pomena, ampak ga očisti in razširi. Sedaj bomo to preverili, da bi bolje razumeli, kaj nam želi Gospod povedati. Poglavje iz Devte-ronomija, iz katerega je vzet ta odlomek, vidi Božjo bližino predvsem v Postavi, ki jo je po Mojzesu dal Izraelu. Prek Postave je tako rekoč vedno navzoč, da bi odgovoril na prošnje svojega ljudstva. Prek Postave je vedno na voljo zvezi z Izraelom; ljudstvo ga lahko pokliče in on odgovori.
Prek Postave daje Izraelu možnost vzpostavitve posebnega druž-beneg^rpolitičnega reda, ki kaže pot. )me$ postave Bog Izraelu daje
(fuuiijmll
M. J
iSJJ
SIMON DEWEY
modrost ter mu kaže, kako živeti, da bo živel pravično. V Postavi Izrael preizkuša Božjo bližino, ki je iz človekovega življenja odstranila zagrinjalo ugibanja in odgovorila na nejasna vprašanja ljudi vseh časov: Od kod prihajamo? Kam gremo? Kaj moramo narediti?
Preseneča nas sreča, ki nam je dana po Postavi. Postavo smo navajeni imeti za breme, ki človeka duši. Izrael je prav v svojih najbolj cvetočih obdobjih videl v Postavi osvoboditev zaradi resnice, osvoboditev od bremena negotovosti, milost poti. Danes zagotovo vemo, da človek propade, če mora neprestano najprej izmišljati samega sebe, če mora najprej na novo ustvarjati človeštvo. Božja volja ni za človeka zunanja sila, ki bi se nad njim uveljavljala od zunaj, temveč ustreza usmeritvi njegove lastne narave. Zato je razodetje Božje volje razodetje tistega, kar želi naše lastno bitje -milost. Ponovno se moramo naučiti hvaležnosti, da smo prejeli Božjo voljo in pomen našega življenja v Božji besedi. Božja navzočnost v Besedi in njegova navzočnost v evharistiji nerazdružljivo spadata skupaj. Sam evharistični Gospod je živa Beseda. Samo z življenjem v prostoru
BOG NAM JE BLIZU
Božje besede lahko razumemo in na pravi način sprejmemo evharistični dar.
Evangelij današnjega dneva potegne za seboj našo pozornost na še tretji vidik. Postava je postala breme v trenutku, ko je nismo več živeli iz notranjosti, ampak smo jo razkosali na številne zunanje obveznosti. Gospod ostro poudarja, da prava Božja postava ni nekaj zunanjega, ampak v nas, je tisto, kar vodi naše življenje iz notranjosti. Ustvarila in utemeljila pa jo je Božja volja.
Govori nam prek vesti. Vest je Gospodova notranja bližina, ki nas dela občutljive za njegovo bližino v evharistiji. Zato Peta Mojzesova knjiga, iz katere je vzeto današnje berilo, pravi na drugem mestu: »Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuješ« (5 Mz 30,14; prim. Rim 10,8). Vera v Kristusa samo sili jedro našega življenja, vest, da govori. Naš sveti oče Janez Pavel II. glede tega pravi: »V pokorščini do vesti je ključ velikosti človekove nravnosti in resnični temelj njegovega kraljestva. (...). Božje kraljestvo (= poslušnost vesti) za Kristjana prav tako oblikuje resnično udeležbo pri Kristusovi kraljevi službi. (...). Poslušnost vesti (...) naredi, da »služiti Kristusu« (...) pomeni kraljevati.«
Bog nam je blizu v naši vesti, v svoji Besedi, v svoji osebni navzočnosti v evharistiji: to je dostojanstvo in veselje kristjanov. Vzradostimo se in naj se naše veselje izraža v hvalnici Bogu! Danes vidimo, da Gospodova bližina vodi ljudi ene k drugim ter obojne zbližuje: ker imamo v Munchnu in Rimu istega Gospoda Jezusa Kristusa, smo nad vsemi mejami, eno samo Božje ljudstvo, povezani po občestvu z Jezusom Kristusom, povezani v hvalnici Bogu, ki je naša sreča in naše odrešenje.
Iz knjige Bog nam je blizu
Biti različen
MARKO KREMŽAR
TT Judje, ki zanikajo obstoj vsakega božanstva, so bili I v toku zgodovine vedno prisotni, tudi v družbah, kjer je večina verovala v duhovni svet in v nadnaravne sile. V antičnem grškem in rimskem svetu je ljudstvo častilo z večjo ali manjšo gorečnostjo celo vrsto bogov in polbogov, neverni pa so sledili mislecu Epikurju (341-270 pr. Kr.), ki v življenju ni videl drugega smisla kakor kopičenje užitkov, brez sleherne omejitve. Ni sicer zanikal možnosti, da bogovi obstajajo, a ker teh, če so, človek ne zanima, naj bi bilo vprašanje brezpredmetno. Značilnost teh ateistov starega poganskega sveta je bila, da so živeli v skladu s svojim prepričanjem, a da tega niso vsiljevali drugim. To je bil sicer skrajno individualističen način življenja, a ljudi takega mišljenja je vendarle povezovala neka filozofija, nekak skupen pogled na svet, ki so ga širili bolj z zgledom in spisi kakor na kak bolj naporen, agresiven način.
Z nastopom krščanstva so se pričeli ostriti filozofski in teološki spori glede resnice, spričo katerih je ateizem stopil za nekaj časa v ozadje. Posamezni ateisti, ki jih nikoli ni manjkalo, dolgo niso imeli vidnega vpliva v evropskem, krščanskem svetu, ki so ga bolj kot ti skrbeli v tistih časih razni heretiki in razkolniki. Značilnost teh pa je bila prej verska gorečnost in nestrpnost kot stara poganska brezbrižnost. Prav to nestrpno zavzetost pa so privzeli od vernikov in heretikov v novem veku ateisti. Do Boga niso bili brezbrižni kot nekdanji Epikurejci, marveč so ga sovražili kot nevidnega nasprotnika svoje svobode. Ker pa je težko gojiti sovraštvo do Bitja, ki je nevidno, so ga izražali moderni brezbožci z nasilno nestrpnostjo do ljudi, ki so verovali Vanj. Nastopil je čas borbenega ateizma.
Od osemnajstega pa do konca dvajsetega stoletja se je širil po
svetu ateizem, kije hotel iztrebiti vero in z njo pojem Boga iz vsega osebnega in javnega življenja-Sprva je hotel izvesti to nalogo s pomočjo nove vere v neomejeno svobodo in silo razuma, katero je širil z veliko zavzetostjo najprej na kulturnem polju, zadnjih sto let pa s surovo, politično in vojaško silo teoretičnega materializma? ki je celo verski pojem nebeškega »raja« spremenil v materialno utvaro. Ko je posejal svet z goro trpljenja in milijoni žrtev, se je ateizem te vrste ob koncu stoletja izčrpal. S tem pa ga ni bilo konec-Prelevil seje, prešel v novo fazo in se približal spet prvotni obliki.
Če so nekdanji učenci Epikurja dopuščali možnost, da obstaja neko božanstvo, ki pa se za človeka ne zmeni, se njihovi sodobni nasledniki enostavno ne zmenij0 zanj. Z razliko od svojih prednikov zadnjih stoletij tudi ne iščejo teoretičnih in filozofskih razlogov za svoj ateizem. Vsaka teorija? pa četudi zmotna, predpostavlja
namreč neko iskanje resnice. Sodobnih ateistov pa resnica ne zanima in jo zato prezirajo ter že vnaprej zanikajo njeno veljavo. Izrazi kot »moja resnica«, »tvoja resnica«, »več resnic«, širijo prepričanje, da je resnic brez števila in da potemtakem resnice ni, če Pa je, ni dosti vredna. Tudi svoboda temelji le na propagiranju neomejene svobodnosti, ki sicer ni za vse enaka, a dopušča vsakemu, ^a si izbere zanjo lastne razloge ter si ustvarja lastni svet moralnih vrednot. Te se kaj lahko spremenijo v protivrednote, kar Pa je seveda spet vprašanje °sebnih mnenj in zato povsem relativno. Sodobni nteizem se je vsaj na videz °dpovedal doktrini in teo-riji ter postaja vsakdanja Praksa čistega relativizma.
6 tem pa je postal svet pojavno poganski v najbolj dekadentnem pomenu besede.
, V tem svetu živimo in P° živela verjetno tudi generacija, ki prihaja za na-tek Vanj smo postavljeni te Poklicani kot kristjani.
°ba, ko so kristjane predajali, je bila kljub vsemu Se vedno krščanska. Prega-Jani, mučeni, likvidirani ristjan je bil še vedno protagonist, ki je hote ali neho-p zaznamoval svoj čas. Glas "'erkve je bil prepoznaven Prav zato, ker je bil različen o ukazanega enoumja in ker te ga nosilci oblasti skušali isati. Naenkrat pa smo se ' asJi sredi porabniškega hrupa nožic, kjer govorijo vsi in nihče £e P0sluša. To je čas brez resnice,
,az sP°mina in brez upanja, brez cutka za čas in trascendenco, Jer se vse pričenja in končuje v gk.teku trenutka. Kjer pa ni najti lsla in kjer ni mesta za resnico, n,te tudi ni spoštovanja. Brez tega z Prične hirati celo družbena Pa f*a zgrajena na demokraciji, jj . udi vzgojna struktura s svo-1 odnosi. Brez spoštovanja res-rn. 6 Postaja mnenje drugega poko jJn.° I® toliko, kolikor je glas-arm terik množice preglasi moč v jpkteuta in odpira pot anarhiji, a eri je posameznik s svojim
šibkim glasom izgubil vrednost in spoštovanje bližnjih. S tem pa se izgublja tudi pravo učiteljstvo. Z razvrednotenjem resnice, s pre-vladanjem števila nad kvaliteto, je konec avtoritete in družbena vloga tako učitelja kakor učeneca postane nejasna. Oba sta v nevarnosti, da izgubita identiteto, s tem pa tudi spoštovanje do drugega in do sebe.
Verjetno več kot tisoč let ni bilo takega časa. To pa pomeni, da se kristjani ne moremo zgledovati
j X
/
po poznanih modelih, marveč moramo za življenje v novih razmerah poiskati globokih temeljev pri koreninah krščanstva. Brez pomena je prepričevati, naj živijo po pravilih krščanske morale ljudje, ki ne verujejo v Jezusa Odrešenika. Pritožujemo se, da postajajo državni zakoni vedno bolj nasprotni krščanski morali, da se rušijo okrog nas stebri stoletnega krščanskega družbenega reda, pa nas stane priznati, da mnogi krščeni sodobniki svoje vere ne poznajo in da smo kristjani postali skoraj čez noč manjšina, katere družbena teža še vedno kopni pod pritiskom poganskega re-
lativizma.
Danes vidi svet v Cerkvi le še zunanjo strukturo, pa večkrat ne ravno vzorno birokracijo družbe, katere duhovnost je zanj nevidna. Malokdo napada vero, o kateri ve malo ali nič, moti jih le Cerkev kot ustanova, kije sredi njihovega sveta, a ne spada vanj, ki govori o rečeh, katerim ne vidijo smisla, in o vrednotah, ki jih ne cenijo. Kristjani govorimo tem novim, pokrščanskim poganom v jeziku, ki je bil primeren morda celo v pogovoru z borbenimi ateisti, ki pa je postal po obdobju ene same generacije večini že nerazumljiv.
Svet j e postal v času sodobne globalizacije zelo podoben onemu, kije v času rimskega imperija na področju evropskega Sredozemlja skozi nekaj stoletij doživljal podobno globalnost. To je bil čas, ko se je iz majhnega jedra dvanajstih Galilej cev s pomočjo Svetega Duha pričela širiti Cerkev po vsem poznanem svetu. V tej dobi lahko najdemo model za poživitev in rast vere v nas samih pa tudi v svetu, ki nas obdaja. To je model, ki lahko ponovno privede do pokristjanjenja sveta. Meje se izgubljajo pod pritiski trgovine in tehnologije ter s tem nehote ustvarjajo novo priložnost tudi za neomejeno širjenje krščanstva v svetu, ki je poganski, prav kot tisti, v katerem si je utirala pot prva Cerkev.
Zakaj se je takrat širilo krščanstvo z nevzdržno silo? Gotovo z izredno pomočjo Svetega Duha, pa tudi, ker so kristjani resnično živeli iz vere in so bili poganom zgled. Bili so različni, družila jih je krščanska ljubezen in plemenitila krepost. Cerkev je črpala moč iz božje milosti pa iz svetosti svojih članov, iz družin, ki so bile Cerkev v malem. To tiho sporočilo krščanstva, ki ga je izžarevala prva Cerkev, je zbudilo pozornost ljudi, je posvetilo v temo in v praznino poganov.
Apostoli so širili božji nauk majhnim skupnostim, ki so živele
SEDEM DAROV SVETEGA DUHA
TOMAŠ ŠPIDLIK
BITI RAZLIČEN ' ——— — •
sredi sveta, pa so zavestno hotele biti različne od njega. Biti različen od poganskega sveta, ki nas obdaja s kulturnimi, gospodarskimi in političnimi nevidnimi vezmi, pa ni lahka naloga. Pomeni gojiti v sebi in krog sebe krepost pa z božjo pomočjo težiti k svetosti. Vse kaže, da bomo kristjani kot manjšina v poganskem svetu morali ponovno stopiti na to zahtevno pot, ki pa, z razliko od širokih cest sveta, vodi do cilja.
Nameni Apostolata molitve za marec
SPLOŠNI: Odpuščanje in sprava
Da bi doumeli, kako pomembna sta odpuščanje in sprava med posamezniki in med narodi, in da bi Cerkev s svojim pričevanjem širila Kristusovo ljubezen, vir nove človečnosti.
MISIJONSKI: Preganjanje zaradi evangelija
Da bi kristjani, kijih v tolikih delih sveta in na razne načine preganjajo zaradi evangelija, podprti z močjo Svetega Duha še naprej pogumno in odkrito izpričevali Božjo besedo.
SLOVENSKI: Sprava v našem narodu
Da bi tisti, ki vodijo državo in Cerkev, iskali in našli pot do sprave v našem narodu.
KREPOSTI IN DAROVI
I f ot smo dejali, človek in Duh 1^ sodelujeta, tako da je vsako I X dejanje verujočega bogočlo-veško. Vendar se to zgodi na različnih stopnjah in v najrazličnejših oblikah. V nekaterih trenutkih se bolj kaže človeški napor, v drugih okoliščinah je bolj čutiti zastonjskost Božjega daru.
To je sholastične teologe napeljalo k razlikovanju med 'krepostmi' in 'darovi', kar lahko razložimo s preprostim primerom. Pod vodstvom učitelja se morejo vsi naučiti slikati. Vendar ne bodo vsi ustvarili umetniškega dela; za to je potreben talent, 'dar'. Sveti Duh je vodnik, ki vse uči živeti v skladu z zahtevami evangelija, udejanjati kreposti. Vendar nekaterim v tem udejanjanju podeljuje poseben dar, kar je videti v njihovem vedenju. Tako kot opazimo dar za slikanje, opazimo v življenju svetnikov poseben dar za pobožnost, včasih vse od mladostne dobe. Ko beremo, da je sveti Alojzij Gonzaga pri sedmih letih zaobljubil čistost pred podobo Device, občudujemo ta 'dar' Duha.
Če so že naravni talenti številni, so toliko bolj različni nadnaravni darovi pobožnosti. Neko Izaijevo besedilo (Iz 11, 1-3) pa je cerkvene očete in pozneje duhovne avtorje navedlo k temu, da so posebej našteli »sedem darov Duha«. Po izročilu grške Biblije in latinske Vulgate beremo besedilo takole: Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek obrodi iz njegove korenine (to je, iz Davidove družine bo vzniknil bodoči Mesija). Na njem bo počival Gospodov duh: duh modrosti (1) in razumnosti (2), duh sveta (3) in moči (4), duh spoznanja (5) in pobožnosti (6). Navdihoval ga bo s strahom Gospodovim (7).
Avtorji so se čutili svobodni in so te izraze razlagali v skladu s svojimi merili. Tako smemo tudi mi razložiti
njihov pomen v skladu z govorico, ki je kar se da blizu naši miselnosti. Kdor hoče iz njih narediti logični sistem, zapade v umetne razmisleke.
DAR MODROSTI
Izrazi jezika imajo svojo zgodovino. Grški izraz sofia prevajamo v latinščino s sapientia, in v modernih jezikih je večinoma zaznamovan z intelektualnim nabojem. Moder je za nas mož, ki je obdarjen z jasnim umom in pozna veliko stvari. Toda v stari grščini je bil moder mož spreten delavec, mojster svojega dela. V Homerju iščejo 'modreca', da bi popravil ladjo. Toda pri intelektualnih Grkih je v teku časa izraz postal abstrakten. 'Filozof' pomeni v prevodu 'ljubitelj modrosti', tisti, ki vedno bolj izgublja zanimanje za praktično življenje in hoče poznati vzvišene, večne resnice.
Tudi v hebrejščini je modrost (ko-chma) praktična. Vendar so jo takoj umestili v kontekst življenja.
Modrec ne zna samo česa narediti, ampak je uspešen. 'Modrostvene knjige Stare zaveze pogosto proti-stavljajo modreca in neumneža-Prvemu lahko zaupamo katero koli nalogo, drugi se moti, vse zmeša in umre v revščini.
Vendar življenjskega uspeha ne moremo ločevati od verske drže-Izraelci so dobro vedali, da uspeh ali neuspeh ni vselej odvisen od nas, ampak od Boga. Zato so izpovedovali, da je začetek modrosti strah božji (Ps 111,10). Ko so modrost, K' jo uči Sveto pismo, primerjali z modrostjo grških intelektualcev, so bilj prepričani, da ni niti ene kreposti, k' bi jo mogel človek pridobiti sam, vse so Božji dar.
Sveti Pavel dobro opaža, da Gtk' iščejo modrosti (1 Kor 1,22), vendar jih zaradi tega ne hvali. Krščanstvo pomeni v velikem rimskem cesarstva zmago preprostih, neukih ljud1.
vendar je njihovi zdravi presoji, ki i° je izpopolnil dar Svetega Duha, vredno odločno dati prednost pred ošabno grško modrostjo, ki jo je Bog uničil, ker jo je presegel z modrostjo križa.
V Žitju svetega Cirila, apostola Slovanov, beremo ta odlomek: »Ko je imel sedem let, je gubernator vsa dekleta iz mesta zbral pred njim ter naročil, naj izbere eno izmed njih. •zbral je Sofijo-Modrost.« To je bil Sen, vendar je sen kmalu postal tudi Cistična izkušnja. Poročiti se z Božjo Modrostjo je za svetnika pomenilo vselej izbrati Božje življenje, najti biser, zaradi katerega človek Po besedah Evangelija proda yse (Mt 13,46), to je, uspeti v z'vljenju v najbolj vzvišenem polenu besede.
DAR RAZUMNOSTI
Koristno se je spomniti, ka-ko so v grški antiki poudarjali j^višenost človeškega uma (in-e|ietto), luči duše. Ta je zmožen
Zajeti vse, kar pade pred pogled oči.
v Poleg tega nas vzdigne v ^.'sji svet, tako da motri uzrlosti j'dee) lepote in dobrote. Po Urhu doseže človek Božji svet,
Urn dvigne k Bogu, najvišji luči.
. Zato so tudi očetje opomi-•a|i kristjane, naj neprestano Qvigujejo um v višave. Toda b° drugi strani so iz Svetega P|srna vedeli, da Bog prebiva ^ nedostopni svetlobi (1 Tim ’’®) in da njegove skrivnosti ' rese9ajo vsakršno ustvarjeno ^nnost. Nihče se ne more po-'Peti v nebo razen tistega, ki se je .Pustil od tam, pravi Jezus Nikodemu jn to Pravi o samem sebi (prim. sv	Toda nato nam je poslal
n °Je9a Duha. Tudi ta se spusti z a 'n dvigne v nebo naš um.
Um laton ie govoril, da je človeški 2 P° svoji naravi božanski in da le 0 m°re spoznavati neskončno ^ ot°- Kristjani popravijo njegovo enje. v višave se nismo zmožni t0 V2peti Po naravi, ampak po milosti, To^ P° razsvetljenju Svetega Duha. ča 9 Plavton Je zelo dobro razumel, lrna človek, ki živi na tej zemlji,
posebno ko je mlad, potrebo po tem, da bi videl pred seboj nebesni ideal, da se ne bi izgubil v blatu nečistosti. Kako potrjujejo to resnico žalostne vsakodnevne izkušnje! Skušajte imeti ideal, ohranjajte ga pred očmi, opominjajo vzgojitelji. Toda tudi njihovi opomini bodo prazni, če umanjka luči Svetega Duha.
DAR SVETA
Nasvet damo nekomu, ki dvomi ali ki se mora odločiti, nekaj izbrati in je v negotovosti. V bolezni se skušamo posvetovati z zdravnikom, v sodnih procesih z advokatom, v

m
W\f
družinskem življenju sledijo otroci nasvetom staršev. V duhovnem življenju je priporočljivo, da se vsakdo odloča v skladu z nasvetom dobrega duhovnega očeta. Ta se imenuje 'duhovni' prav zaradi tega, ker mu pomaga Sveti Duh in tako uvideva 'Božje nasvete', načrte, poklicanost, ki jih ima Stvarnik od večnosti za vsako osebo.
Vendar ne dvomimo, ne oklevamo glede vsega, kar moramo storiti. Številne Božje zapovedi govorijo dovolj jasno: ne ubijaj, ne kradi, ljubi bližnjega itd. Zato teologi razlikujejo
med 'zapovedmi' in 'sveti'. Prve so obvezne za vse. Druge Bog 'svetuje', kot denimo celibat, zaobljubo uboštva in redovne pokorščine; nanje se nanaša pogoj, ki ga da Jezus bogatemu mladeniču: Če hočeš biti popoln... (Mt 19,21). Kdor ne posluša zapovedi, greši. Sveti, pravijo strokovnjaki za nravno teologijo, ne obvezujejo pod grehom.
In vendar razlika ni tako stroga, kot bi se moglo zdeti, ne smemo je narediti za absolutno. Kdor je v svetnem življenju 'obvezan' nekaj narediti, nima več svobodne izbire. Nasprotno pa Bog spoštuje našo svobodo v vsem, kar nam pravi. Zdi se paradoksno, toda na neki način nam vselej 'svetuje', naj živimo krščansko in naj bomo sveti. Tega ne počne od zunaj ampak od znotraj, v našem srcu, v naši vesti.
Svetovalec ne vsiljuje na silo, ampak pokaže, kaj je bolje v tem ali onem primeru. Takšen svetovalec je za nas Sveti Duh. Živo izkušnjo o tem je imel sveti Pavel. Prihajal je iz farizejskega okolja, v katerem je bila Božja postava naložena kot zunanje merilo in njeno izpolnjevanje so neusmiljeno zahtevali tudi od drugih. Apostol je razumel, da takšno izpolnjevanje postave ne posvečuje, da je nasilje. Zato mu je bilo ljubše slediti notranji postavi Duha, ki ne uničuje svobode, obenem pa daje videti smisell zapovedi. V tej luči se ta pokaže manj kot obveza in bolj kot prednost, da moremo posnemati Kristusa in biti deležni njegove svetosti. Galačanom sveti Pavel razlaga, da je zunanja poslušnost postavi potrebna, dokler ljudje živijo v stanju sužnosti v odnosu do Boga. Toda kristjani prejemajo v srcu Duha, ki kliče Abba, Oče, niso več sužnji, ampak otroci (Gal 4,5-7).
Ko kličemo Marijo kot 'mater dobrega sveta,' jo prosimo, naj nam da podobno jasnovidnost, kot jo je imela ona, ko je poslušala angelov glas. Njen svobodni 'da' je iz nje naredil Brezmadežno Odrešenikovo Mater.
Iz knjige Ali poznaš Duha?
Dalje prihodnjič
SVETNIK MESECA
KAKO POMAGA SVETI JOŽEF
Kip sv. Jožefa v zavodu Marije Pomočnine v San Miguelu.
T eta 1939 so nacisti nekega spreobrnjenega Juda are-1 A tirali in ga deportirali v koncentracijsko taborišče Buche-wald. Tri tedne kasneje so ga izpustili pod pogojem, da gre iz države in se loči od svoje žene Gertrudis ter desetletne hčerke Irene.
Po njegovem izgonu pa so nacisti njegovo mlado ženo, ki ni bila Judinja, nadlegovali in ji ponudili, naj postane ‘častna mati velikega rajha’. Ta je ponudbo odbila in odgovorila, da hoče ostati zvesta svojemu možu. Ker so ji grozili s sankcijami, se je znašla v kritični
situaciji. Gertrudis se je obrnila z velikim zaupanjem na Mater božjo in se odločila za pobeg. Posrečilo se ji je in dobila sedež zase in za hčerko v avionu, ki naj bi odletel iz Nemčije 1. septembra 1939, toda ... brez uradnih papirjev.
Nekaj ur kasneje jo sredi noči zbudi neki glas. Jasno sliši svoje ime: »Gertrudis, ne pelji se s tistim avionom, temveč z enim pred njim.« Spraševala seje, če morda ne sanja. Ko je bila na tem, da ponovno zaspi, jo isti glas spet opozarja: »Ne odleti s tistim avionom, temveč z enim pred njim.«
Zjutraj je sledila skrivnostnemu glasu in zaprosila za polet v avionu, kot ji je bil ponoči svetovan. Toda, kakšno razočaranje, avion je bil že zaseden, vsi sedeži so bili že oddani! Lahko si predstavljamo, kakšne volje se je Gertrudis vrnila domov. Komaj pride do doma, zazvoni telefon in ji sporoči novico: »Dve osebi sta odpovedali vožnjo...« Neznanec jo sprašuje, »če ima morda interes, da izkoristi to priložnost...« - »Jasno, se razume,« odgovori Gertrudis.
In res sta prišli srečno na tisti avion, čeprav brez potnih listov. Zato jo je malo skrbelo. Neki gospod, kije sedel na sedežu pred njo, opazi njeno zadrego. »Zgledate zelo žalostna,« ji pravi, »ali vam morem v čem pomagati ?« Gertrudis mu zaupa svoj problem. »Bodite brez skrbi,« ji odgovori tujec, »v tem primeru boste vi in vaša hči moji gostji.«
In res, po pristanku letala se gospod v družbi Gertrudis in njene hčerke napoti proti izhodu. Medtem ko so carinski in policijski uradniki druge strogo pregledovali, se za naše tri potnike nihče ni zmenil in so brez ovir prišli v veliko čakalnico. V trenutku, ko se je hotela Gertrudis zahvaliti dobremu sopotniku, seje ta zgubil med množico in ga ni več našla.
Upravičeno se lahko vprašamo: Ali ni Mati božja poslala svojega moža sv. Jožefa, ki je sam izkusil beg in izgnanstvo, da je pomagal dvema begunkama? Vse razloge imamo za to.
In drugi čudež! Drugi dan je zvedela, da avion, ki bi moral odleteti 1. septembra, zaradi začetka
druge svetovne vojne ni odletel!
Zato lahko verjamemo, da sta Marija in Jožef pomagala Gertrudis priti k njenemu možu. Potem so se vsi trije zatekli v neki samostan redovnic, ob koncu vojne pa se srečno vrnili v Nemčijo.
Prevedel S.S. iz knjige Id a Jose, Založba Traditions Monastiques, 2004, Samostan Svetega Jožefa v Clairvalu,
Francija
PRIČEVALEC ZA DANAŠNJI ČAS
Avstrijski kmet Franc J d' gerstatter, oče štirih hčera, je bil 26. oktobra 2007, na avstrijski državni praznik, razglašen za blaženega. Ta mučenec je imel šele 36 let, ko so ga nacisti 9. avgusta 1943 obglavili, ker ni hotel z orožjem služiti Hitlerjevi strahovladi. Izjavil je, da je treba v nekaterih stvareh Boga bolj poslušati kakor ljudi.
| "j rane Jagerstatter se je roli dil 20. maja 1907 v kraju -L St. Radegund v ZgornJ1 Avstriji kot nezakonski sin iu pozneje postal tudi sam oče nezakonske hčerke. Leta 1936 se je poročil s Frančiško SchwaniO'


ger, ki mu je rodila tri hčerke. Ob ženi se je začela njegova vera naglo poglabljati in po gorečnosti je sčasoma celo prehitel ženo.
Jagerstatterjevi zapiski iz zadnjih dni njegovega življenja pričajo o njegovi notranji moči in notranji svobodi: »Četudi pišem z členjenimi rokami, a to je še vedno boljše, kot da bi bila uklenje-na volja. Očitno Bog včasih pokaže svojo moč ter jo podeli ljudem, ki §a ljubijo ter ne postavljajo pred nebeško tega, kar je zemeljskega. Ne ječa, ne okovi pa tudi ne smrt ne morejo ločiti človeka od Božje ljubezni, mu ukrasti njegove vere ln svobodne volje. Božja moč je nepremagljiva ... Vedno znova skuša hdo človeku otežiti vest s sklicevanjem na ženo in otroke. Mar je luhko dejanje, ki ga storiš, boljše znto, ker si poročen in imaš otro-ne? In ali je dejanje boljše ali slab-Se za.to, ker ga stori tudi tisoče drugih katoličanov? ... Mar ni Kris-tus sam dejal, kdor ženo, mater in °troke ljubi bolj kakor mene, mene ni vreden?«
Kot kmet je bil Franc Jager-statter zelo povezan z naravo, ka-. °r njegov vzornik Frančišek Asi-saj je sredi vojne stopil med retjerednike. Kot katoličan je bil samozavesten - zapisal je: »Kl-Jub vsemu trpljenju sme kristja-r‘e napolnjevati vesela samoza-l'est,« o grešnosti pa: »Zavest last-ne Srečnosti ni hlapčevski občutek Manjvrednosti, ampak iskreno poznavanje samega sebe v luči predetega Boga.«
V zadnjih mesecih je hodil vsak nn k sveti maši, prejemal je obha-In vneto prebiral Sveto pismo, tem je zapisal: »Nikoli ne sme-0 reči, da moramo moliti, am-ti d srnemo in moremo moliti, kaj-j nas ne sili prav k ničemur.« s^.a ^941 je pisal prijatelju Han-te ' ”Nikar ne opusti molitve, da m-ne Premaga slabost bojazni nadljudmi.« In drugič: »Molitveno S^uPnost je za Kristusovo stvar Jdaljša borbena skupnost.« je tj državni oblasti je tako-0^razrnišljal; »Nobena zemeljska v a,Ht nima pravice, da zasužnji soe/- ? sovraštvu pa: »Ljubezen do arSazJl^}la ni značajska slabost, PČ junaška moč duše in pos-
nemanje vzornika Boga.« »Vsaka ura, ki jo preživimo v sovraštvu, je izgubljena za večno blaženost; kajti kdor živi z ljudmi v sovraštvu, z Bogom ne more biti v prijateljstvu. Saj je Kristus rekel, pojdi, spravi se s svojim bratom, potem pridi in žrtvuj svoj dar.«
Za Jagerstatterja je bil vzor Jezus, ki je bil pripravljen dopustiti, da so se nanj zgrnile agresije, in je tako premagal zlo z dobrim (Rim 12,21). Ne od zunaj, ampak od znotraj je tako vdrl v logiko zla ter jo premagal. Samo tako je mogoče, da se zaustavi vrtiljak nasilja in protinasilja. Samo na ta način trpljenje in nasilje ne postaneta rastna hormona zagrenjenosti, sle po maščevanju
in povračilnih ukrepov. Pri za-doščevanju, pokori ne gre hladno deljenje na moje in tvoje - ne z vidika materialnih dobrin in ne ob pogledu na prenašanje bremen.
Za veliko noč 1943 je Jagerstat-ter pisal svoji ženi: »Kristus je vstal, aleluja... Čeprav moramo zdaj okušati tudi trde čase, se moramo in smemo s Cerkvijo vendarle tudi veseliti, kajti kaj je bolj veselega kakor to, da je Kristus spet vstal od mrtvih kot zmagovalec nad smrtjo in peklom, kaj je lahko za nas kristjane bolj tolažljivo kakor to, da se nam ni treba več bati smrti.«
Pripravil St. M.M.
Iz revije Glasnik Kraljice miru
DNEVNIK
svete sestre M. Favstine Kowalske
(7)
IV- malu po prvih zaobljubah 1^^ sem zbolela in moje stanje I X se kljub prisrčni in skrbni negi moje prednice in zdravniškim posegom ni niti izboljšalo niti poslabšalo. Do mene so prišle govorice, da se pretvarjam. S tem se je začelo moje trpljenje; podvojilo se je. To je precej dolgo trajalo. Nekega dne sem potožila Jezusu, da sem sestram v breme. Jezus mi je odgovoril: Ne živiš zase, ampak za duše. Tvoje trpljenje bo koristilo drugim dušam. Tvoje dolgotrajno trpljenje jim bo dalo svetlobo in moč, da bodo izpolnjevale mojo voljo.
Najbolj sem trpela, ker se mi je zdelo, da moje molitve kakor tudi dobra dela niso Bogu všeč. Nisem si upala pogledati v nebo. To mi je prizadejalo tolikšno trpljenje, da me je mati prednica po končanih skupnih molitvah v kapeli poklicala k sebi in mi rekla: »Prosite Boga za milost in tolažbo; sama vidim in tudi druge sestre mi povedo, da že vaš videz vzbuja sočutje. Resnično ne vem, kaj naj storim z vami. Zapovedujem
vam, da se ne vznemirjate.« Vsi ti pogovori z materjo prednico mi niso prinesli nobenega olajšanja, niti razsvetljenja. Še večja tema mi je zastirala Boga. Pomoči sem iskala v spovednici, a tudi tam je nisem našla. Neki pobožni duhovnik mi je hotel pomagati, a bila sem tako bedna, da celo svojega trpljenja nisem znala opredeliti. To me je še bolj mučilo. Smrtna žalost me je tako prežela, da je nisem mogla skriti; tudi na zunaj se je to videlo. Zgubila sem upanje. Noč je bila vedno bolj
DNEVNIK SVETE S. M. FAVSTINE KOVVALSKE

črna. Duhovnik, pri katerem sem se spovedovala, mi je dejal: »V vas vidim posebne milosti in popolnoma sem miren glede vas. Zakaj se tako mučite?« Toda takrat nisem ničesar razumela, zato pa sem se zelo začudila, ko sem za pokoro morala moliti Te Deum! ali Magnificat ali pa sem se včasih morala po vrtu hitro sprehoditi, ali se desetkrat dnevno glasno smejati. Tem spokornim vajam sem se zelo čudila, vendar mi ta duhovnik ni mogel dosti pomagati. Očitno je Bog hotel, da bi ga slavila s trpljenjem. Duhovnik me je tolažil, da sem v takšnem stanju Bogu veliko ljubša kakor v največji tolažbi: »Kako velika je božja milost, da sedaj, ko je vaša duša polna trpljenja, ne žalite Boga, marveč se vadite v krepostih. Gledam v vašo dušo in v njej vidim velike božje načrte in posebne milosti; ko v vas to vidim, se za to zahvaljujem Gospodu.« Kljub vsemu je bila moja duša v neizrekljivem trpljenju in stiski. Bila sem kakor slepi, ki verjame svojemu vodniku in se močno drži njegove roke; niti za trenutek nisem opuščala pokorščine, ki je bila v ognjeni preizkušnji moja rešitev.
Jezus, večna resnica, okrepčaj moje slabotne moči. Gospod, ti zmoreš vse. Vem, da so vsi moji napori brez tebe nič. Jezus, ne skrivaj se pred menoj, ker brez tebe ne morem živeti. Usliši krike moje duše! Gospod, tvoje usmiljenje se ni izčrpalo, zato se usmili moje bede. Tvoje usmiljenje presega razum angelov in ljudi. Čeprav se mi dozdeva, da me ne slišiš, sem svoje zaupanje potopila v morje tvojega usmiljenja in vem, da v svojem upanju ne bom prevarana.
Samo Jezus ve, kako težko in mučno je izpolnjevanje dolžnosti, ko je duša v stanju notranjih stisk. Telesne moči so oslabele, razum pa je zatemnjen. V tihoti svojega srca sem ponavljala: »Kristus, za tebe - milina, hvala in slava; a zame - trpljenje. Tudi z enim samim korakom ne oklevam v hoji za teboj, čeprav mi trnje zbada noge.«
Ko so me poslali na zdravljenje v redovno hišo v Plocku, sem imela srečo, da sem krasila kapelo. To
trpljenja in ne dovoli, da bi se pogubile duše, odrešene s tvojo predragoceno presveto krvjo. Jezus, ko premišljujem o tako veliki ceni tvoje krvi, me razveseljuje njena veličina, kajti ena sama kapljica bi zadostovala za vse grešnike. Čeprav je greh brezno zlobe in nehvaležnosti, ga ne moremo primerjati s ceno, plačano za nas
-	zato naj vsakdo v Gospodovem trpljenju najde zaupanje in upanje v njegovo usmiljenje. Bog nikomur ne odreče svojega usmiljenja. Nebo in zemlja se lahko spremenita, božje usmiljenje pa je neizčrpno. Kakšna radost se vnema v mojem srcu, ko gledam tvojo nepojmljivo dobroto,
moj Jezus. Vse grešnike želim privesti k tvojim nogam, da bi vekomaj slavili tvoje usmiljenje. Moj Jezus, čeprav mi temna noč in mračni oblaki zastirajo obzorje, vem, da sije sonce. Čeprav te ne morem dojeti niti razumeti tvojega delovanja, zaupam tvojemu usmiljenju. Če je to tvoja volja, Gospod, da bi večno živela v tej temini, bodi hvaljen. Le za nekaj te prosim: ne dovoli, da bi te s čimer koli žalila. Samo ti poznaš hrepenenje in bolečino mojega srca. Vesela sem, da morem vsaj nekoliko trpeti zate. Ko začutim, da trpljenje presega moje moči, se zatečem h Gospodu v najsvetejšem zakramentu in moj pogovor z Gospodom je globok molk.
Spoved neke naše gojenke
Ko me je nekoč nekakšna notranja sila gnala, da bi poskrbela za praznik usmiljenja in slikanje podobe, se nisem mogla umiriti-Nekaj me je prešinjalo, prevzemal me je nekakšen strah, da morda nisem podlegla prevari. Negotovosti so izvirale vedno od zunaj; v svoji
-	notranjosti sem čutila, da mojo dušo prešinja Gospod. Takratni spovednik mi je rekel, da obstajaj0 prevare, in zdelo se mi je, kakor da bi se bal moje spovedi. To je bila za; me muka. Ko sem spoznala, da m1 ljudje morejo le malo pomagati, sem se še pogosteje zatekala h Gospod0 Jezusu, najboljšemu učitelju. Ko m® je nekoč spet zajela negotovost,
je bilo v Biali. Sestra Tekla ni imela vedno dovolj časa, zato sem kapelo pogosto krasila sama. Nekega dne sem natrgala najlepše rože, da bi z njimi okrasila sobo neke osebe. Ko sem se približala hodniku, sem zagledala Gospoda Jezusa, ki je stal pri vhodu in me prijazno vprašal: Moja hči, komu neseš to cvetje? Odgovor Gospodu je bil moj molk, saj sem v trenutku spoznala, da sem bila na to osebo rahlo navezana, česar prej nisem opazila. Jezus je v hipu izginil. Takoj sem vrgla rože na tla in odšla pred Najsvetejše, s srcem polnim hvaležnosti za milost samospoznanja.
Božje Sonce, ob tvojih žarkih vidi človek tudi najmanjši prah, ki ti ni všeč.
Jezus, večna resnica, naše življenje, zaupno prosim tvoje usmiljenje za uboge grešnike. Najljubeznivejše Srce mojega Gospoda, polno sočutja in neizmernega usmiljenja, prisrčno te prosim za uboge grešnike. Presveto Srce, izvir usmiljenja, iz katerega izvirata pramena nepojmljivih milosti za vse človeštvo, goreče te prosim za razsvetljenje ubogih grešnikov. Jezus, spomni se svojega bridkega
ali je glas, ki mi govori, Gospodov, sem se v notranjosti začela z njim Pogovarjati. V trenutku je mojo dušo Prešinila nekakšna moč. Rekla sem: "Če si ti, ki se z menoj družiš in mi 9o voriš, res moj Bog, te prosim, naj Se ta gojenka še danes spove. To 171 i bo znamenje za potrditev.« Prav takrat je dekle prosilo za spoved.
Mati razredničarka je bila zadušna nad to nenadno spremembo. Takoj je poskrbela za spovednika 'n dekle se je z veliko skesanostjo spovedalo. Tedaj sem v svoji duši zaslišala glas: Mi zdaj verjameš? 2novaje neka čudežna moč prešinila ^ojo dušo ter me tako utrdila in okre-P'to, da sem se čudila, kako sem rTl°gla le za trenutek podvomiti.
Dvomi so vedno prihajali od Zur|aj in so povzročali, da sem se Vse bolj zapirala vase. Kadar začutim Pri spovedniku negotovost, takrat se Stoblje ne odkrivam, ampak se le °btožim grehov. Duhovnik, ki sam n'ma miru, ne more pomiriti duše.
Duhovniki, vi svetle sveče, ki Osvetljujete duše, naj vaša svetost nikoli ne potemni. Razumela sem, da ectoj ni bila božja volja, da bi svojo ušo odkrila do dna. To milost mi je °9 naklonil kasneje.
Moj Jezus, vodi moj razum. Imej ^ Posesti vse moje bitje. Zapri me 9tobine svojega Srca in varuj me Pred napadi sovražnika. Samo v tebi e moje upanje. Govori z mojimi usti, 0 bom med vplivnimi in učenimi, Z’ največja reva, da bi spoznali, t Je to tvoja zadeva in da izhaja od
Tema in skušnjave
Moj razum je bil čudno zatem-n’ nobena resnica se mi ni zdela k®na. Ko so mi govorili o Bogu, je 0 moje srce kakor skala. Iz srca .piknilo niti najmanjše občutje v ,.ezni do njega. Ko sem se z Jo trudila vztrajati v Bogu, me je Vzeto velika stiska in zdelo se bož'6’ -da S tem izzivam še večjo diti r*ezo- Sploh nisem mogla me-čut,r|atl kakor nekoč. V duši sem nj a Vebko praznino in z ničemer je trpen m°9la napolniti. Začela sem a 1 ak°to in hrepenenje po Bogu, em videla vso svojo nemoč.
Poskušala sem počasi brati, stavek za stavkom, in tako meditirati, toda vse zaman. Vse, kar sem prebrala, mi je bilo nerazumljivo. Neprestano mi je bil pred očmi prepad moje bede. Kadar sem začela s kakšnimi vajami v kapeli, sem vedno začutila velike stiske in skušnjave. Večkrat sem se ves čas sv. maše borila z bogokletnimi mislimi, ki so mi prihajale na usta. Čutila sem odpor do svetih zakramentov. Imela sem občutek, da ne prejemam nobenih sadov, ki jih dajejo sveti zakramenti. Prejemala sem jih le iz pokorščine do spovednika; brezpogojna pokorščina je bila zame edina pot, po kateri sem morala iti, in zanesljiva rešitev. Duhovnik mi je razložil, da so to preizkušnje od Boga, »in da v stanju, v kakršnem si, ne le ne žališ Boga, ampak si mu zelo draga; to je znamenje, da te Bog brezmejno ljubi in ti zelo zaupa, zato ti pošilja takšne preizkušnje«. Njegove besede me niso potolažile, kakor da se me sploh ne tičejo. Čudila pa sem se temu, da so me včasih v času hudega trpljenja, ko sem se približala spovednici, moje strašne muke nenadoma zapustile, vendar so me takoj, ko sem se oddaljila od spovednice, napadle še bolj silovito.
Tedaj sem padla z obrazom na tla pred Najsvetejše in ponavljala besede: »Tudi če bj me ubil, bom zaupala vate.« Zdelo se mi je, da v teh bolečinah umiram. Moja-najstrašnejša misel je bila, da me je Bog zavrgel. Kasneje so sledile druge misli: Zakaj se moram truditi za kreposti in dobra dela? Zakaj se moram odpovedovati in izničevati? Zakaj izpovedati zaobljube? Zakaj moliti? Zakaj se posvečevati in poniževati? Zakaj se na vsakem koraku žrtvovati? Zakaj, ko me je Bog že zavrgel? Čemu ves trud? - Le Bog edini ve, kaj se je dogajalo v mojem srcu.
Ko je trpljenje tako strašno pritiskalo name, sem šla v kapelo in iz globočine svoje duše prosila: »Jezus, stori z menoj, kar hočeš. Povsod te bom slavila. Naj se mi vse zgodi po tvoji volji. Moj Gospod in moj Bog, slavila bom tvoje neskončno usmiljenje.« S tem dejanjem predanosti so popustile in izginile strahotne stiske. Zagledala sem Je-
zusa, ki mi je rekel: Vedno sem v tvojem srcu.
Neizrekljivo veselje je prešinilo mojo dušo in jo napolnilo z veliko ljubeznijo do Boga, s katero se je razplamenelo moje bedno srce. Vidim, da Bog nikoli ne dopusti več, kakor moremo prenesti. Ničesar se ne bojim. Če Bog duši pošlje veliko trpljenje, ji pomaga še z večjim usmiljenjem, čeprav ga duša sploh ne čuti. Zaupanje v Boga daje Bogu v takšnih trenutkih več časti kakor pa ure molitve v tolažbi. Zdaj vem: če Bog želi dušo držati v temi, je nihče ne more razsvetliti, niti knjiga niti spovednik.
Prihodnjič dalje
KAJ UČI KATEKIZEM O VICAH?
Kdor umre v Božji milosti, vendar še ni osvobojen vseh grehov in ne kazni za grehe, ne more takoj v nebesa. Sveti Janez takole piše o nebeškem Božjem mestu: »Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega« (Raz 21, 27). Kdor se mora še pokoriti za svoje grehe, pride torej najprej v kraj očiščenja, ki ga imenujemo vice (to pomeni ogenj očiščenja).
Duše v vicah so polne grenkega obžalovanja svojih grehov ter gorečega hrepenenja po svetem, dobrem Bogu. S težkim trpljenjem se morajo spokoriti za svoje grehe. Njihova največja bol je, da ne morejo gledati Boga; njihova največja tolažba pa je, da ga bodo kmalu lahko gledale in da bodo za večno rešene.
Duše v vicah same ne morejo ničesar storiti, da bi si skrajšale trpljenje. Vendar pa se Kristus, njihov Odrešenik, neprestano zavzema zanje pri nebeškem Očetu in preko njega tudi Marija ter ostali svetniki v nebesih. S Kristusovo pomočjo lahko tudi mi molimo in darujemo za duše v vicah, da bi bile kmalu rešene svojega trpljenja.
Vice bodo trajale do poslednje sodbe. Po poslednji sodbi bosta samo še pekel in nebesa.
vprašate,
ODGOVARJAMO
LOJZE KUKOVIČA
1 - Drugi Vatikanski koncil je izjavil, da je eden najtežjih in najusodnejših problemov današnjega sveta ateizem, brez-boštvo. Vedno več ljudi trdi namreč, da ne veruje v bivanje nekega Boga, nekega najvišjega bitja, ki naj bi bil ustvaril svet in kateremu bo treba nekoč dajati odgovor za naše življenje. Moje vprašanje: Kako je mogoče, da so na svetu takšni ljudje? Ali ni celo od Boga razodet nauk - in ga torej moramo vsaj kristjani sprejeti - da je sam človeški razum zmožen spoznati, da obstaja neko nadzemsko osebno bitje, ki je ustvarilo ta čudoviti svet, v katerem nam je živeti?
| 1 ojdimo po vrsti! Najprej vpra-
I—^ sanje, kakšne ateiste (brez-JL božnike) poznamo? Tri vrste takih poznamo: najprej so to ‘praktični ateisti’, ki živijo in se ponašajo, kot da bi Boga ne bilo. Ti se sploh ne posvečajo resno teoretičnemu vprašanju, če
je ali ni Bog. Za to vprašanje se preprosto ne zanimajo, le živijo kot da ga ni. Drugo vrsto ateistov lahko imenujemo ‘ateiste srca’, ki bi radi, da bi Boga ne bilo, da bi se tako lahko bolj mirno in svobodno predajali svojim strastem. Tretja vrsta ateistov so pa ‘umski ateisti’, to so tisti, ki so se z navidezno veljavnimi dokazi prepričali, da ni Boga.
Daje veliko praktičnih ateistov, ki se ponašajo in živijo, kot da bi Boga ne bilo, je dejstvo. In žal kaže, da njih število raste. In verjetno so konciliski očetje predvsem mislili na to vrsto ateistov, ko so govorili o ‘najtežjem problemu’ današnjega sveta. To ugotavljamo lahko celo mi sami, če pozorno pogledamo v svet okoli sebe.
Je pa tudi veliko ‘ateistov srca’, kot sem imenoval drugo vrsto teh nesrečnežev. Ti sicer verujejo, da je Bog, a želijo, da ga ne bi bilo. Včasih to tudi javno priznajo v besedah ali pa v knjigah in revijah. Zakaj želijo, da ga ne bi bilo? Ker
ta Bog tudi kaznuje, če kdo hoče živeti brez ozira na moralne zakone, ki vežejo človečko svobodo. Ni pa resničnih ateistov, ki bi mirnega srca in res prepričano mogli trditi, da ni Boga. Samo srce nespametnega človeka, ne njegov razum, more reči, da ni Boga. Tako pravi tudi Sveto pismo: »Nespametni je rekel v svojem srcu (ne v svojem razumu): Boga ni!«
Poglejmo še na kratko - ni tu prostora za daljše razpravljanje o tem vprašanju -, kateri so glavni vzroki ateizma. To so: najprej napuh, ki človeku zatemni um; pokvarjenost srca, ki se upira resnici, da je Bog, pred katerim bo treba nekoč dajati odgovor, ker ne more in ne sme dovoliti, da bi človek delal na svetu, kar bi hotel. Nekoč so nekega genija vprašali, kateri je vzrok, da so na svetu ateisti, pa je modro odgovoril: »Če hočete iz kakšnega človeka narediti ateista, umažite njegovo vest s tolikeri-mi slabimi dejanji in zločini, da bo ob pogledu nanjo mogel vzklikniti: ‘Gorje mi, če je Bog’! V tem in samo v tem je pri večini skrivnost ateizma.«
Tisti, ki ne verujejo v Boga ali pa se delajo, kot da ne verujejo, so ali ubogi nevedneži, ki se nikdar niso ukvarjali z verskimi vprašanji ali pa so to pokvarjeni ljudje - ošabni ljudje, moralni pokvarjenci, tatovi in ubijalci-ki nočejo, da bi Bog bival, ker bi morali potem tudi verovati, da jih bo kaznoval za njih nemoralno življenje. Za takšne ljudi je Bog bolj odvraten kot vsaka policija in vsaka človeška oblast. Znani francoski filozof, ki sam ni ravno živel po tem, kar je govoril in celo druge učil, namreč Jakob Rousseau, je rekel: »Imejte svojo dušo v takšnem stanju, da boste želeli’ da Bog biva, in ne boste dvomil1 o njem.« Ali oni drugi Francoz, La Bruyere, ki je zapisal: »Raj1 bi videl kakšnega poštenega in, moralno dobrega človeka, ki & tajil božje bivanje. Tak človek m vsaj govoril pošteno, a takšnego človeka na svetu ni.«
2 - Mi lahko kaj poveste o P°' menu besede ‘usoda’? In pa
zvezi s tem, je morda res, da imamo vsi ljudje že vnaprej °d Boga določeno usodo in ker da Bog naprej ve vse, kar se bo zgodilo v našem življenju, torej tudi, kar bomo mi storili v svojem življenju? Torej, da ne moremo nič spremeniti od svoje usode?
Y 7"erovati v usodo pomeni tr-diti, da je človekova bodo-* čnost od vse večnosti vnaprej določena. Danes se beseda usoda’ rabi v dveh različnih polenih. V širokem smislu pome-ui, da je to, kar se z nami godi, pekaj skrivnostnega. Mnogi pa pesedo ‘usoda’ uporabljajo v ožjem pomenu, podobnem kot so ji dajale stare mitologije, ki so pajile, da bi bil človek svoboden ln ki so tajile zato tudi božjo Previdnost. Beseda ‘usoda’ pa ima pomembno mesto tudi v ljudskih pra-Zn°verstvih in vražah.
Krščanstvo pa uči, da je trditi, aa nam je ljudem od vekomaj in Uatančno naprej določeno, kaj vse °mo v bodočnosti storili, isto kot aJiti, da je človek svoboden. Uči Pa krščanstvo tudi, da ni nobenega Nasprotja med naprej-poznanjem, 1 ga ima Bog od vekomaj o vseh ajanjih, ki jih bomo ljudje storili v s^ajem življenju, in med svobodnim uločanjem nas ljudi za ta dejanja.
V pismu Hebrejcem je na primer rečeno: »Ni je namreč stva-l’ ki bi bila nevidna pred njim y °§°m). Pred njegovimi očmi je iSe razgaljeno in odkrito. Njemu t°m° dajali odgovor« (4,13). In udi na mnogih drugih mestih eto pismo jasno uči to - isto res-K a primer, v psalmu 139: »Z euu mojimi potmi si seznanjen« zcp ^ *n: »Jezus je namreč od in (‘uia veJel> kateri ne verujejo, kdo ga bo izdal« (Jn 6,65). v .da dogma o absolutni goto-n 8 P p katero Bog v svoji večnosti Sv®dvidi vsa človekova bodoča s 0 °dua dejanja, prav nič ne na-rpI°tuJe drugi, od Boga razodeti da k1C^’ da je človek svoboden in 0 Prav zato, ker je svoboden, T \ odgovoren za svoja dejanja. uči}1 cer^-veni očetje so vedno Ve-1’ Pa božje naprej-videnje in enJe za človekova dejanja na
noben način ne omejuje svobode teh človeških dejanj. Od Boga od vekomaj predvidena človeška dejanja se bodo tako, kot jih Bog predvidi, v bodočnosti res izvršila, a se bodo izvršila svobodno, ker jih je kot takšna, namreč kot od človeka svobodno storjena, Bog predvidel. Podobno piše veliki sv. Tomaž Akvinski: »Če Bog s svojim poznanjem, ki ni vezano na čas, vidi nekaj kot sedanje, potem se bo to gotovo zgodilo, a bilo bi zmotno misliti, da tisto dejanje zato ne bo od človeka svobodno narejeno, ker je Bog od večnosti predvidel, da se bo v času zgodilo.«
SV. AVGUŠTIN NAS UČI
Pravilna raba bogastva
v
etudi Gospod kot pravičen I sodnik vedno obsoja Iakom-nost, nas pa tudi kot odličen učitelj uči, kako je treba pravilno uporabljati zemeljsko bogastvo. Pomisli, kako boš uporabljal svoje bogastvo, da v tvoji hiši ne bo brez koristi, kar ti je dal Bog.
Imaš zlato in srebro? Je to dobrina, seveda pod pogojem, da ju pravilno uporabljaš. Ne boš ju pa dobro uporabljal, če boš ti hudoben. Zlato in srebro sta nekaj slabega za slabe in dobrega za dobre. Ne ker bi jih ti kovini naredili dobre, temveč ker se zlato in srebro uporabljata prav, ker sta v dobrih rokah.
Se poteguješ za kakšno častno mesto? Tudi to je nekaj dobrega, če ga uporabljaš v dobro. Kolikim je bila čast vzrok propada, koliko drugim je pa čast služila kot sredstvo za dobra dela! Bodi dobro drevo, a ne umišljaj si, da boš lahko rodil dobre sadove, če si slabo drevo. Iz slabega drevesa se ne da dobiti dobrih sadov. Spremeni srce in spremenila se bodo tvoja dela. Izruvaj iz njega lakomnost in vsadi vanj ljubezen. Kakor je lakomnost korenina vsega zla, tako je
ljubezen korenina vsega dobrega.
O, ko bi ti vedel, kaj je dobro! To, kar hočeš imeti, ni veliko dobro. Dobro je to, kar ti nočeš biti. Obrni oči na samega sebe. Ti sam bodi predmet študija, pregledavanja in odkrivanja. Kar ti v tebi ne ugaja, to iztrebi, kar ti pa ugaja, to si želi, to si pridobi. Če spoznaš, da si brez dobrih del, kakšno korist boš imel, če hrepeniš po zunanjih dobrinah? Kaj ti pomaga, če imaš skrinjo polno zakladov, če je pa vest prazna? Kaj ti koristi, kar imaš, če pa nimaš tistega, ki ti je vse to dal? Ne stavljaj zatorej upanja na negotovo bogastvo, ampak na živega Boga, ki ti daje obilo vsega v tvoje uživanje. Časne dobrine, da jih uporabljaš, večne, da jih uživaš.
Ko bi ti resno mislil na negotovost bogastva, bi se nikoli ne ponašal z njim, ampak bi se ga vedno bal. Kolikor bogatejši bi bil, toliko bolj zaskrbljen bi bil, ne samo za večno življenje, temveč tudi za časno. Mnogi reveži so mirneje živeli sredi burnega sveta, medtem ko so mnogi drugi bili iskani in zasledovani prav zaradi svojega bogastva. Mnogi so obžalovali, da so imeli, česar niso
PRAVILNA RABA BOGASTVA
mogli obdržati za vedno.
Mnogi so se tudi kesali, da niso poslušali Gospodovega nasveta, ki jim je govoril: Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo; nabirajte si raje zaklade v nebesih. Mnogi, ki niso hoteli ravnati tako, so se morali kesati, da niso ubogali, ker so zgubili ne samo svoje imetje, temveč so se zaradi bogastva zgubili tudi oni sami.
Glede bogastva, ki ga tako ceniš, ti svetujem, kaj naj storiš: rad ga imej, če hočeš, a tako da ga ne boš zgubil.
Če ga namreč ljubiš za ta svet, bo preminulo s teboj vred. Če ga torej ljubiš, pošlji ga naprej na kraj, kamor boš ti lahko šel za njim, tako da ga boš lahko ljubil ne le tu, ampak da ga ne boš zgubil ne v življenju ne v smrti. To je moj nasvet. Nisem ti rekel: vrzi ga proč, temveč ohrani ga. Hočeš hraniti zaklade? Prav, ne rečem ti, da ne, a ti povem, kje. Glej v meni nekoga, ki ti hoče svetovati, ne pa ugonobiti.
Mirno ga daj Bogu: daj se v roke Bogu, ki ti hrani denar v nebesih, kakor te vodi tudi na zemlji, dokler živiš. Hočeš hraniti svoj denar? Hrani ga, kakor se ti zdi prav in če najdeš koga, ki ti ga more bolje hraniti kot Kristus, izroči mu ga z vsem zaupanjem. Ne upiraj se, sprejmi moj nasvet: daj svoje bogastvo lačnemu Kristusu in si boš nabiral zaklad v nebesih. Naredi njega za hranilca tvojih zakladov. Če se bojiš, da bi postal žrtev kakšne prevare ali pa iščeš koga, ki naj ti jih nese tja, ti je Kristus na razpolago tako za eno kot za drugo stvar. On te ne bo ogoljufal in celo nosil bo stroške prenosa.
Ne rečem ti, da daš vse. Obdrži, kolikor potrebuješ in še več. Od vsega daj le del. Koliko? Desetino? Desetino so dajali pismouki in farizeji. Sramota! Desetino so dajali oni, za katere Kristus še ni prelil svoje krvi. Če so pismouki in farizeji dajali desetino in ti misliš, da daš ne vem
koliko, ko daš revežu kos kruha, ki predstavlja komaj tisoči del tega, kar imaš. Vendar te ne grajam zaradi tega. Vsaj to naredi. Bom te pa spomnil, kar je rekel Gospod: Če vaša pravičnost ne bo večja kot pismoukov in farizejev, nikoli ne pridete v nebeško kraljestvo. Gospod govori jasno, kot zdravnik
gre naravnost do rane.
Vprašaj sam sebe; premisli, kaj daš in od kolikega vzameš; koliko daš in koliko ti ostane; koliko uporabiš za miloščino in koliko ohraniš. Bodi velikodušen v dajanju in razdajanju svojega in daj veliko na stran, da dosežeš večno življenje.
GOVORI KRISTUS
O tvojem bogastvu ti govorim jaz, ki sem tvoj Gospod in ti dam nasvet, kaj moraš storiti. Ljubiš bogastvo? Ljubim ga, mi odgovorjaš. Pošlji ga torej naprej in ko ga boš poslal naprej, pojdi sedaj za njim s srcem, dokler živiš. In tako bo tam tvoj zaklad, kjer bo tvoje srce. Če zakoplješ v zemljo svoje srce, naj te bo sram, kajti lažeš mi, ko se te povabi: Kvišku srca! In ti odgovorjaš: Imamo jih pri Gospodu. Celo v cerkvi ne govoriš resnice in me varaš, kot redno delaš z ljudmi. Praviš: Imam ga pri Gospodu, pa ga imaš zakopanega v zemljo. Kjer je tvoj zaklad, tam bo tvoje srce.
ODGOVARJA DUŠA
Gospod, sledil bom tvojemu nasvetu glede bogastva. Nočem postati
prevzeten in čakati na negotovost bogastva. Da bom mogel imeti dober temelj za prihodnost in si zagotoviti večno življenje. Že sem poslal naprej v nebo, kar imam in kar posedujem, kot da bi tega ne imel. Je mar nebeško kraljestvo vredno le toliko kot moje premoženje? Neprimerno več, se niti primerjati ne da. Živel bom še malo časa in potem bom umrl. V tvojem kraljestvu pa ne bom nikdar umrl, bom živel večno.
Tam bom resnično bogat, kjer ne bom imel nobene potrebe več. Gospod, naredil ti bom prostor med svojimi otroki, boš eden od moje družine-Boš del mojih otrok, ker te bom štel med svoje otroke, tebe, ki si moj Stvarnik in tudi moj brat-Kljub razdalji med menoj in teboj si me blagovolil narediti za svojega brata. In kot edinorojeni od Očeta si hotel imeti sodediče. Kako velikodušno si ravnal z menoj in kako bedno sem ti povračal! Kar dam tebi, ki si moj Gospod, bo meni v korist in mojim otrokom, medtem Pa ne bo koristilo ne meni ne njim, kar nespametno hranim za svoje otroke-
Zakaj je čas tako velika milost?
Čas je zares velika milost, kajti kar storimo za večnost, bo ostalo za večno, kar storimo za tuzemsko, pa bo prešlo.
Kaj bi povedali bolnim?
Vse naj darujejo. Vse naj darujejo iz ljubezni do Boga, in tako bodo lahko največ zaslužili za nebesa. Za zdravje naj tudi molijo; pogosto naj Bogu Očetu darujejo Jezusovo kri za zdravje; to je zelo pomembno.
Marija Simma
Kip fatimske Marije romarice v Stični
p. ANTON NADRAH, iz Družine
Prve sobote in posvetitev družin kot priprava na prihod kipa fatimske Marije romarice v Stično
Od 12. do 22. junija 2008 bo na pobudo Odbora za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu (JMS) ter na povabilo nadškofa rf°ns- Alojza Urana v baziliki v Etični milostni kip fatimske Marije.
m ja so povabljeni vsi verni iz Slovenije, ki hočejo poglo-**■ biti svoj odnos do Božje Ma-ere in njenega Sina: posamezniki, clružine, župnije, gibanja, molitve-n® skupine idr. Večerni program .	20. uri bodo z mašno daritvijo
a Procesijo s kipom večinoma volil škofje. Natančnejši spored bo °bjavljen pozneje.
Družine naj bi se v letu družine Pred prihodom fatimske Marije r°ttiarice pripravile na izročitev 111 Posvetitev Marijinemu in Jezusovemu Srcu ter bi se pred mi-°stnim kipom tudi posvetile. Od-0r za posvetitev JMS predlaga guPnikom, rektorjem Marijinih etišč ter drugim predstojnikom v voditeljem raznih skupin, da ot pripravo na oba dogodka od 2. lebruarja do 7. junija 2008 organi-
ink*0 .P0^°^nost petih prvih sobot k ujej povabijo vernike.
2-akaj tak način priprave? Zna-šk f6’ kako sta bila ljubljanski ži ° i dr' Gregorij Rožman in bo-služabnik Lojze Grozde zavze-^ Za obhajanje prvosobotne po-prZn°sti in sta jo vzela kot pri-avo na posvetitev Marijinemu ezmadežnemu Srcu. Škof Rož-j-j Je novembra 1942 obiskal pa-črfZa	iu mu predložil na-
- Posvetitve ljubljanske škofije nat 1J!nemu Srcu. Kot pripravo je sob°t °l0Čil Pobožnost petih prvih UeH°v 0(1 Januarja do maja 1943. V 6 j°’ HO- maja 1943, je v ljubljan-SVp. ^Inici izvedel slovesno poji 'I tev ljubljanske škofije Mari-rnn.rn.u brezmadežnemu Srcu. Os-Pet v 6C kojze Grozde je na prvi 6 ’ D januarja 1943, ko seje v
stiški baziliki udeležil pobožnosti prvega petka, odšel domov na novoletne počitnice tudi zato, da bi širil prvosobotno pobožnost v domačem kraju. Na prvi petek so ga na Mirni zajeli in mučili partizani in ga nato v noči s petka na soboto usmrtili. Svoje mlado življenje je kot mučenec daroval ravno na prvo soboto.
Tokrat naj bi po možnosti prvo soboto obhajali tako, kot je Marija priporočila sestri Luciji. Pri obhajanju prvih sobot običajno ne upoštevamo vseh potrebnih pogojev. Treba je izpolniti vse pogoje z namenom zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu: opravimo spoved, prejmemo
zadostilno sv. obhajilo, zmolimo en del rožnega venca in poleg tega petnajst minut delamo Marijinemu brezmadežnemu Srcu družbo s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca. Najbolje je, da to naredimo tako, da pred vsako desetko preberemo kratko misel v zvezi s tisto desetko in jo tri minute premišljujemo. Kdor nima na voljo besedila, da bi ga prebral, se bo potrudil, da se bo vživel v tisto desetko, ki jo bo molil, ter jo pred molitvijo tri minute premišljeval. Tako se bo vadil v premišljevalni molitvi. Udeležimo se mašne daritve in litanij Matere božje, obnovimo izročitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in prejmemo blagoslov z Naj svetejšim. Kot pomoč za premišljevanje je na voljo nekaj knjižic, iz leta 2003 tudi šmarnice. V Stični imamo knjižico Rožni venec in knjigo Premišljevanje rožnega venca.
V opatovi kapeli v Stični bo prvosobotna pobožnost priprava na obisk fatimskega kipa Marije romarice, in sicer 2. februarja, 8. marca, 5. aprila, 3. maja in 7. junija, vsakokrat ob 10. uri. Upoštevani bodo vsi potrebni pogoji. Spovedniki bodo na voljo. Tudi sicer naj bi kot pripravo na obisk pogosto molili rožni venec. Marija je fatimskim pastirčkom naročala, naj ga molijo vsak dan. Molitev je več vredna, če jo molimo skupaj, saj poznamo Jezusove besede: »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18,19)
MAHATMA GANDHI, indijski državnik:
Nisem kakšen znan pisatelj ali učenjak. Preprosto poskušam biti mož molitve. Da kljub trpljenju nisem brez notranjega miru in ravnotežja, je zato, ker sem oboje dobil v molitvi.
Moje najljubše svetopisemsko besedilo
ERNA BERČAN, Ljubljana
»Jaz sem vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu«
Jn 15,1-2
Svetim pismom sem se oseb-no srečala pred petimi leti v delavnicah molitve za življenje, ki sta jih vodila zakonca Knez. Šolanje me je pritegnilo in tako sem moč božje besede tudi dejansko izkusila. Po duhovnem vikendu pred štirimi leti, ki sta ga vodila zakonca Siter, pa je postalo Sveto pismo moj vsakdanji spremljevalec, pomočnik v življenju. »Zakaj moj pomočnik si postal, radujem se v senci tvojih peruti. Moja duša se tebe drži, tvoja desnica me podpira« (Ps 63,8-9).
Ko smo letos v juniju brali božjo besedo preroka Jeremija, mi je odlomek: »Če me boste iskali, me boste našli, in ko me boste iskali z vsem srcem se vam bom razodel« (Jer 29,13), odmeval v srcu več dni. Prvi vikend v juliju je bil na Kureščku seminar p. Jamesa Manjackala, ki sva se ga z možem Tonetom udeležila. Že prvi dan so me govori pritegnili, me prevzeli in napolnili z Svetim Duhom, zato sem Gospoda prosila, naj se mi razodene. Da Gospod ne bi
imel pretežkega dela, sem mu ponudila nekaj možnosti, kako naj se mi razodene. Moram povedati, da do sedaj nisem imela nobene želje po Gospodovem razodetju, saj sem bila zadovoljna z odnosom, ki sem ga vzpostavila z njim, bolj osebni odnos z njim pa me je plašil. Prišla je nedelja, pod šotorom se je zbirala množica ljudi, ki jih je p. James s prevajalcem Danijem pripravljal na izlitje Svetega Duha. Začelo se je slavljenje in češčenje Najsvetejšega, p. James pa je nad vsakim posameznikom molil za izlitje Svetega Duha. Slavila sem ga z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo. Češčenje je trajalo približno dve uri, ko sem od oltarja, kjer je bilo izpostavljeno Najsvetejše, opazila med množico Jezusa iz Nazareta, Srce Jezusovo v škrlatnem plašču. Začela sem ga vabiti: »Jezus pridi k meni.« Vedela sem, da bo prišel, med hojo pa je iskal pripravljena srca in jih blagoslavljal. Ko je prišel do mene, se je ustavil. Prosila sem ga, naj vstopi. Za nekaj trenutkov je Jezus izginil, in ko sem ga na svoji desni ponovno zagledala, je nekdo po mikrofonu povedal: »Jezus hodi med nami.« Ne bom opisovala tega trenutka, ker se ga ne da opisati. Ko sem šla zvečer spat, nisem mogla zaspati. Spraševala sem Jezusa, ali je vstopil v moje srce oziroma zakaj ni vstopil. Dobila sem jasen odgovor: »Kje me pa ti imaš?« V tistem trenutku sem se spomnila, da sem 22. junija 2001 dala posvetiti našo družino Jezusovemu in Marijinemu srcu, v spomin na to sem dobila sliko Srca Jezusovega in Marijinega, in ker mi slika ni bila všeč, sem jo porinila med obleko. V naglici sem začela iskati sliko in jo po nekaj minutah tudi našla. Gospoda sem prosila odpuščanja in ga počastila. V nekaj dneh pa mi je v roke prišla zgibanka o razodetju Srca Jezusovega sv. Marjeti Alacogue, kjer med drugim piše: »Glej to Srce, ki je tako ljubilo ljudi, da ni opustilo ničesar, ki se je izčrpalo, da bi izpričalo svojo ljubezen. Za plačilo pa prejema samo nehvaležnost, sramoto, bogokletstvo, hlad ...« Pri teh besedah mi je neznana bolečina stisnila srce in v zavest mi je prišel odlomek: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč!
Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust« (Raz 3,15-16). Srce Jezusovo in Marijino je po božji besedi in milosti prišlo v našo družino, kjer ju večkrat počastimo z litanijami Srca Jezusovega in litanijami Matere Božje. Obhajanje prvih petkov in prvih sobot je tako postalo stalnica mojega življenja. Nebeškemu Očetu sem hvaležna, da je vstopil v moje srce, otrebil mladiko in pripravil prostor za delovanje Besede.
Iz Družine
IZBERI ŽIVLJENJE
Opredelitev za poslanstvo
PRIMOŽ KREČIČ
■ j istveno za življenje je v tem, |—C da ga sprejmemo v njego' JL^vem spopadu z neživlj6' njem in kaosom. Papež Janez Pa' vel II. je močno poudaril, da sm° vsi z neizogibno odgovornostjo poklicani, da se brezpogojno odločimo v prid življenju (prim-Evangelij življenja, št. 28), da postane življenje večja svetinjo* bolj sveta od užitkov in utap' ljanja v podzavestno, bolj sveta od denarja, oblasti in lenobe. je še vedno svež Mojzesov klic v puščavi, ko je šlo izvoljenem11 ljudstvu za preživetje. »Glej, daneS sem ti predložil življenje in smrt’
blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod« (5 Mz 30, 15.19). Prav tako odmeva odločna opredelitev Mojzesovega naslednika Jozueta: ‘Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu« (Joz 24,15). Opredelitvi s^edi naročilo: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe Gospod, tvoj Bog? Gamo to, da se bojiš Gospoda, Sv°jega Boga, da hodiš po vseh nJ ego v ih poteh, ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo, da izpolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove za-Jone, ki ti jih danes zapovedujem, ti bo dobro« (5 Mz 10, 12-13). tudi Mojzesov naslednik Jozue je Pred odločilnimi dejanji ljudstvo sPomnil na vse, kaj jim je Bog Naredil, in jih pozval k odločitvi Slede življenja ali smrti: »Dal sem Vam deželo, ki je niste obdelovali,
in
atesta, ki jih niste zidali, vendar
11 .hiih prebivate, vinograde in cenike, ki jih niste sadili, vendar . aživate. Zdaj se bojte Gospoda n atu služite v neoporečnosti in ZVest°bi; odpravite bogove, ki so jim Jezili vaši očetje onstran reke in v . Siptu in služite Gospodu. Če pa ■g slabo v vaših očeh, da bi služili , °spodu, si izberite danes, komu °cete služiti: ali bogovom, katerim So služili vaši očetje onstran reke, 1 bogovom Amorejcev, v katerih aezeli prebivate« (Joz 24,13-14).
. O nujnosti odločitve govori tu-Nova zaveza. Jezus je po evha-stičnem govoru postavil svoje vc®noe pred odločitev, ali bodo ,z bajali na poti z njim ali pa odšli r> .j0'	6)- V govoru na gori je
»■postavil dve poti in dvoje vrat: L,.°ka vrata in široko pot pogu-J®uja ter ozka vrata in strmo q življenja (prim. Mt 7,13-14).
n sam je pokazal, kako se hodi zrn ^ P°ti in kako more biti agovita, čeprav j e bolj naporna. Predelita je tako zapisana v v bistvo krščanskega življenja, Br *n vse krščansko življenje. dnezP°gojna odločitev za življenje iz J626 P°in° moč tedaj, ko izvira zm 6re v .Kristusa in se nasloni na tak^0 niegove ljubezni. Nič nam sPo° 116 P°maga> da se pozitivno tio ?rime™° v spopadu med smr-tev 4 Kristusova velikonočna žr-remagal je smrt, da bi ime-
li življenje v izobilju (prim. Jn 10,10). Za to se moremo z lučjo te vere podati v boj za življenje in še bolj odločno živeti ter oznanjati evangelij življenja.
Iz tednika Novi glas
Iz zgodovine dominikanskega samostana
erkev in samostan Santa Ma-V/ ria delle Grazie sta v Milanu v Italiji. Samostansko obednico krasi slavni Leonardo da Vincijev mural »Zadnja večerja«.
Leta 1463 je milanski vojvoda Francisco Storža odredil gradnjo dominikanskega samostana in cerkve na kraju, kjer je bila majhna kapela, posvečena Materi božji »delle Grazie«. Pod vodstvom arhitekta Guiniforte Solari-a je bil samostan dograjen leta 1469, cerkev pa 1482. Kasneje je Ludovico Storža odločil reformirati samostan in apsido (polkrožni prostor okrog velikega oltarja cerkve); ta dela so bila končana leta 1490.
V	notranščini najstarejšega dela cerkve, ki je v gotskem stilu, izstopajo v desni kapeli krasne freske Gaudenzia Ferrari-a iz zgodovine Kristusovega trpljenja. V isti kapeli je bilo tudi Tizianovo Kronanje s trnjem. Na vratih, ki peljejo v zakristijo, pa freska slikarja Bramantina.
V	noči 15. avgusta 1943 je angloameriško bombardiranje prizadelo cerkev in samostan. Obednica je bila do tal porušena, le nekateri zidovi so se rešili, med njimi tisti s »Zadnjo večerjo«.
Prevedeno iz Un Minuto con Maria
Zrcala komunizma nekoč in danes
MATJAŽ RUSTJA
■k I i pretirano, če zapišemo, da l\ I je bil gost oktobrskega sre-I tI Čanja v Društvu slovenskih izobražencev naravnost briljanten. Dr. Bernard Nežmah je s več kot dvournem pogovoru z moderatorko večera, dolgoletno kolumnistko Dela in publicistko Alenko Puhar, in z občinstvom prodorno, jedrnato, natančno in z neobičajnih zornih kotov predstavil vzgibe, želje, pripravo in potek, a tudi pomen svojih intervjujev, zbranih v sveže tiskani knjigi. Z njim je hotel najti odgovor na poglavitna vprašanja o nastanku, vzdrževanju in zakulisju komunističnega sistema.
Nežmah je po izobrazbi sociolog, tako da zelo rad primerja idejo s prakso iz vsakdanjega življenja. Z besedo neposrednih akterjev prerešetava ‘svete resnice’, predstavlja družbene iluzije, protislovja in laži ter stalno stremi po novem, tudi neobremenjenem spoznavanju. Premišljuje in si postavlja vprašanja o vsaki zadevi, ker vsak detajl pripomore k celoviti podobi bližnje preteklosti. Ni naključje, da je Puharjeva v uvodnih besedah predstavila Nežmaha kot enega najbolj učinkovitih pišočih ljudi na Slovenskem, ki ga odlikujejo prodornost, zajedljivost in zbadljivost. Njegov nemirni duh lahko bolje spoznamo tudi po tem, da je že od leta 1988 v službi pri tedniku Mladina, redno pa se oglaša tudi v reviji Ampak, kar je za slovensko sceno dokaj nenavadno. Zbirka pogovorov Zrcala komunizma je izšla pri založbi Modrijan. Gre za izbor 23 intervjujev z nekdanjimi veljaki jugoslovanskega komunističnega režima ali ljudmi, ki so bili z režimom povezani oz. so zaradi njega trpeli. Pogovore je od leta 1995 do 2005 objavljal v Mladini. Naj navedemo le nekatera odmevna imena. Profesor ekonomije Aleksander Bajt, ki se je šele pred smrtjo izkazal kot velik disident, je z natančnim preučevanjem partizanskih in
ZRCALA KOMUNIZMA
režimskih virov postavil tezo o nesmislu partizanskega osvobodilnega boja.
General, diplomat in eden najožjih Titovih sodelavcev Vladimir Velebit je pol stoletja molčal o svoji skrivni poti med bitko na Neretvi leta 1943 v Zagreb, kamor se je šel o miru pogajat na nemški generalštab. Na Nežmahovo vprašanje, zakaj je molčal, je odgovoril, da se je bal, da ga je bilo strah Udbe. Tak odgovor je sicer Nežmah dobil od mnogih komunističnih veljakov; ni pa zadovoljiv, ker so to bile ključne osebnosti tedanjega političnega ustroja.
Hrvaški sociolog, partizan Josip Županov je po raziskavah na partizanskih virih zatrdil, da režim živi, ker je v permanentni krizi. Po izvoru Slovenec, po izbiri pa Srb Stevo Žigon je v Nežmahu izzval raziskovanje o skrajnih odločitvah.
Nežmah privlačno prikazuje življenjsko zgodbo svojih intervjuvancev, s primernimi vprašanji pa še posebno rad izpostavlja protislovja in nedorečenosti pri izjavah intervjuvancev ali razgalja predsodke, ki so se na njihov račun uveljavili v družbi. Debata v DSI je še v marsičem osvetlila povojni režim in odnos do njega v samostojni Sloveniji. Nežmah je obdelal problem disidentov, ki jih Slovenija v pravem pomenu besede ni poznala, razen Pučnika. Povojni poboji so v ljudeh pustili tako nočno sled, da so pred to grozoto mnogi obupali. Izpostavljeno je bilo mnenje, da današnji komunisti ločujejo dobro in slabo režima, za slabo pa ni v Sloveniji nihče odgovoren. Problem je še vedno ogromna teža polstoletne indoktrinacije, ki zavira demokratično razmišljanje in jasno obsodbo totalitarizma. Pa tudi zarota molka je, tako kot v preteklosti, izredno učinkovito sredstvo omejevanja demokratičnih dinamik. Tudi o vlogi in življenju medijev je bila izrečena marsikatera pikra, saj v veliki meri še niso dosegli demokratične evropske zavesti.
Iz tednika Novi glas
ROJSTVA, POROKE in SMRTI v slovenski skupnosti v Argentini leta 2007
KRSTI: Viktorija Marija Radoš-Laino, Franco Agustln Ca-ridi-Možina, Delfina Hirschegger-Navarro, Milena Grilj-Skvarča, Federico Santolaria-Petkovšek, Ivan Matej Vodnik-Jelenc, Maksimilijan Barle-Goljevšček, Tomaž Godec-Avguštin, Magdalena Grilj-Vombergar, Janez Ignacij Kocmur-Košir, Matej Jože Miklič-Martln, Martin Aleksander Brula-Selan, Andrej Modic-Urbančič, Anika Rode-Kremžar, Edith Bajda-Čad, Maximo Gaspar Gallardo-Skvarča, Lola Ledesma-Senovršnik, Aleš Bajda-Hirschegger, Santiago Oblak-Klemenčič, Damian Magister-Zupanc, Avguštin Skale-Ayala, Marko Aleksander Bertoncelj-Vivod, Martina Klemenčič-Santiago, Valentina Se-lan-Ceberio (24 krstov).
POROKE: Blaž Mi klič in Maria Paula Martin, Albert Aleksander Kla-rreich in Nadja Marija Kogovšek, Saul Valencia in Marija Itatl Grbec, Marcelo Fernandez Becerra in Silvija Pavla Burja, Marjan Čampa in Roxana Lorena Forlini, Matjaž Grintal in Ivana Rlos, Valentin Markež in Constanza Bucella, Marjan Martin Fajfar in Analla Blanco, Federico Almasia in Anica Truden, Gonzalo Medina Fernandez in Erika Bajda, Martin Selan in Ingrid Kopač, Rodolfo Pablo Justoni in Mariana Maineri Osterc, Nicolas Milone in Urška Šmon, Fer-nando Berčič in Geraldine Rome, Erik VVolfart in Zofija Zorko, Tomaž Grohar in Romina Gil, VValter Berčič in Patricia Larrosa, Mirko Grbec in Martina Gajšek, Janez Bajda in Belen Coli, Guillermo Jury in Marjana Vitrih, Jani Dobovšek in Nicole Berger, Franci Martin Šmon in Maria Elina lannizzotto, Juan Pablo Pisano in Alenka Vivod, Danijel Kocmur in Marijana Petkovšek, Pablo Lemos in Monika Urbanč. (25 porok)
SMRTI: Karel Martinčič (48), Marko Bajuk (91), Veronika Jerman roj. Petkovšek (39), Miha Peternel (70), Boža Čuk (88), Jože Malovrh (70), Karel Gričar (88), Bogo Urbančič
(82)	, France Erjavec (89), Niko Tomc (96), Antonija Rožanec roj. Marolt (80), Kristina Podstudenšek roj. Flores Vaesken, Ivanka Marinič roj-Makovec (52), Ivan Šiler (73), Janez Bregar (76), Marija Danijela Mehle (2 tedna), Kati Paz roj. Hirschegger (52), Štefka Šuštarič roj. Ovniček (84), Franc Lobnik (85), Aleksander Baraga (76), Lojze Mehle (68), Anita Zanoškar (85), Ciril Sajovic (80), Milan Volovšek (84), Franci Urbančič (53), Jože Omahna (86), Silvija Šerjak roj-Gabrijelchich (62), Tone Trpin (81). Ana Vovk roj. Koščak (83), Slavka Dejak roj. Tomažič (89), Peter Čarman
(84)	, Pavle Novak (79), Jože Dejak (86), Laura Kočar roj. Roveda (55), Štefka Berlot (88), Janko Kalan (62), Alicia Irma Skvarča roj. Fernandez (74), Olga Magdalena Skvarča roj. Dimnik (56), Stanko Oberžan (85), Martina Berlot roj. Maček (82), Jože Havelka (71), Anton Mastnak (85), Franc Sodja (92), Jože Rožanec
(85)	, Izidor Tomažič (78), Tončka Sušnik roj. Hafnar (87), Jože Ran1
(76)	, Fanika Lah roj. Furlan (84), Ana Petkovšek roj. Podržaj (85), Jane Rode roj. Hirschegger (66), Janko Petrič (85), Ciril Kren (86), Marija Mehle roj. Habič (82), Stanko Jerebic
(77)	, Vinko Klemenčič (75), Štefan Zadravec (80), Ivanka Skvarča roj-Tomaževič (71), Anton Logar (93) > Cristina Duh roj. Conde (62), Franci Osterc (76), Rado Kovačič (69), Vera Brusnikin roj. Rus, Marko Bajuk (69), Janez Štern (66), Rudi Leber
(83)	, Anton Levstek (85), Angele Dermastja roj. Us (83), Anica Indihar roj. Adamič (92), Ivan Arnšek (80)-(69 smrti)
SPOMINI IN PRIČEVANJA O VOJNI IN REVOLUCIJI V SLOVENIJI
Polje, kdo bo tebe ljubil...
ERNEST HIRSCHEGGER (15)
Ta postaji Retiro smo sto-I pili na vlak, prtljago pa od-'l dali v tovorni vagon. V potniških vagonih so bile lesene klo-Pi- Vlak se je ustavljal na mnogih Postajah. Občudovali smo obširne Pašnike in množice krav, ovac prašičev in letanje ptičjih jat. Kmete, ki so orali s traktorji. Ko smo se bližali mendoškim goram, smo z daljnogledom gledali v ono smer. Z nami seje peljala skupina Mornariških dopustnikov. Neko-Mu sem posodil daljnogled, ki ga Jo podajal še drugim toliko časa, na ga ni bilo več nazaj... Ko iz-s^°pimo na mendoškem kolod-^°ru, nas je sprejel uradnik ban-*e> pooblaščenec UNRRA-e, in nas odvedel v večje gostišče, kjer smo ZoPet mogli ostati brezplačno, saj sMo bili brez denarja.
. Našli smo se z nekaterimi zna-Oimi rojaki, ki so semkaj prišli n®kaj mesecev prej in so že vsi meli skromna stanovanja in de-v0, Gradbenik Karel Kavka, znan ?e iz Ljubljane, je kot podpogod-enik podjetja Nasassi zaposlil Več Slovencev, tako sva tudi brat lri jaz dobila službo kot zidarska Pomočnika z obljubo 24 pesov JMvne plače. S temi dohodki bi ^ a skupaj zmogla najeti hišo. G.
nyka bi podpisal jamstvo za po-S°dbo, Našla sva manjšo novo hišo mestni četrti Guaymallen. Rojak Bajda, ki je imel številno ružino, me je opozoril, naj ne po-azem otrok, če se bom s kakim -tnlk°m pogajal. Ta je zahteval u pesov najemnine. Ko smo se vtV - n nam je lastnik dal ključe, Pfaša, če so ti otroci naši. »Seve-sem dejal. »Čestitam vam!« je ; [a[ Od obeh družin skupaj nas Pilo dvanaist
dvanajst.
t . dtod pa do delovnega mes-SoJe bilo štiri kilometre daleč. V Sesčini so stanovali še drugi ro-
jaki. Vsako jutro smo se zbrali in skupaj hodili na delo. Vozil je tramvaj, a nismo imeli 5 centa-vov za vožnjo. S seboj smo jemali malo hrane za kosilo. Ko je bil prvi plačilni dan - plačevali so vsakih 15 dni - sva prejela prvo plačo, vendar ne po 24, temveč po 16 pesov na dan. Podpisala sva pač prejem, ne da bi pogledala, kaj je napisano. Pozneje sva zvedela, da je pisalo 24... Kaj se hoče, smo v Argentini.
Delala sva še naslednjih 15 ali več dni. Med opoldanskim odmorom je prišel neki gospod, ki je iskal dva delavca, po možnosti brata, za delo v manjši keramični delavnici, ne da bi morala kaj znati o tej obrti. Odločila sva se z mislijo, da bi se naučila tega dela in imela neki poklic. Plača pa bi bila le 13 pesov na dan, vendar z možnostjo za nadure.
Gospodar delavnice sredi mesta je bil advokat dr. Leiva, dober človek. Po 15 dneh naju je pohvalil in dal prvo plačo. Kupil sem strokovno knjigo o keramiki
in španski učbenik. Ob večernih urah sem se sproti učil iz obeh knjig in med tem zaspal.
Bilo je leto 1950. Dne 24. marca je bil rojen naš prvi »Argentinec« Gabrijel. - Po nekaj mesecih sporoči dr. Leiva, da hoče oddati ali prodati delavnico, zato jo ponudi nama z olajšavami plačevanja. Dobilo bi se lahko ugodno posojilo v banki. Daši sva se že toliko navadila in bi bila zmožna voditi podjetje, se vendar za to nisva mogla odločiti.
Kmalu potem je delavnica prenehala delovati. Medtem se je na drugem kraju gradilo večje keramično podjetje družbe SA-CLA. Vprašala sva za delo in so naju radi sprejeli. Moje delo bi bilo v oddelku za poskuse, laboratorij z manjšo pečjo in vsemi potrebščinami, bratovo delo pa v stranski delavnici za proizvodnjo novih modelov in razmnoževanje modlov iz mavca. Ker je bila ta nova tovarna predaleč, sva najela v bližini večjo staro hišo z velikim vrtom in vinskimi trtami.
Ko je bila tovarna in 26 metrov dolga peč dograjena, se je zaposlilo 50 delavcev in delavk, potem pa postopoma še več.
Iz Buenos Airesa je prišel tehnični vodja in en predelavec. Bilo je kakih 40 različnih modelov, največ krožnikov in skodelic, za katere je bilo treba po 1000 modlov. Vendar brez težav ni šlo. Delavci so zlorabljali zaščito sindikata, pogosto so se zamenjavali tehnični vodje. Ko tudi že četrti ni bil sposoben, so to službo ponudili meni. Treba je bilo premisliti in se posvetovati.
Otroci so bili zdravi, hodili so v bližnjo šolo in se kmalu naučili španskega jezika. Dne 31. decembra se je rodil Rafael Gašper, sedmi po vrsti.
Medtem sva zgradila malo pečico, Rudije izdelal kipce za jaslice, naredil modle in sva pred božičem že prodala nekaj teh jaslic.
Počasi se je domača obrt pove-čavala, da so se tudi otroci začeli zanimati za to delo, gospodinji sta pa imeli dosti opravka z vrtom, kokošmi in seveda z otroki, da ni bilo preveč prepirov. K maši smo hodili v zgodovinsko cerkev La Carrodilla.
SPOMINI IN PRIČEVANJA O VOJNI IN REVOLUCIJI V SLOVENIJI

V tovarni sem prevzel dolžnost tehničnega vodja s pomočnikom, študentom keramične šole. Proizvodnja se je množila, s prodajo ni bilo težav, ker je največ izdelkov kupoval veletrgovec iz Buenos Airesa. Zaradi omenjene dolge peči, ki je pekla neprestano, sem moral zaradi okvare tudi ponoči tja. Bilo je nevarno delo zaradi električnih naprav. Število delavcev je naraslo do 120, med njimi 16 Slovencev, fantov, mož in deklet. Težave so bile z obiskom sindikalistov, ki so hoteli vedeti, koliko zaslužijo delavci. Na splošno je bilo v redu, vendar so zahtevali povišice in določili, kolikšna plača je obvezna za posamezno vrsto dela, ne glede na količino storitev.
Spomladi 1.1953 sta predsednik družbe in gerent želela, naj bi skupaj s knjigovodjem potovala v Buenos Aires na ogled več tamkajšnjih keramičnih delavnic. Nič novega nisem zvedel. Vrnila sva se v soboto. Moja prva skrb je bila iti v tovarno. Pri vhodu pa me ustavi vratar, rekoč, da ne smem notri. “Saj imam ključ!” sem rekel. Ni mi dovolil vstopa. Na dvorišču pa so stali štirje avtomobili.
Drugo jutro pridem na delo in prosim pojasnila. Gerent mi pove, da so sprejeli dva strokovnjaka, Poljaka in Ceha, ki bosta prevzela tehnično vodstvo, mene in brata pa vabi, da prevzameva vodstvo manjše keramične delavnice, ki je zasebna last glavnega predsednika SACLA družbe. Tako! Sam predsednik dela za hrbtom konkurenco lastni družbi? Jaz pa naj bi jima razkazal obratovanje in jima izročil formule in druge podrobnosti?
Gerentu sem rekel, da s takim umazanim poslom ne bom sodeloval. Šel sem na pošto in oddal brzojav, da se odpovedujem službi.
Kot omenjeno, sva z bratom po-večavala našo malo domačo obrt, ne da bi kakorkoli škodovala SACLA-i. Ostali so mi dolžni zaostalo plačo in pol, za nadomestek pa dovolili, naj si vzamem material, opeko, surovine in barve. Ker v tej hiši ni bilo zadosti električne energije, sva najela prostor pri sosedu, Avstrijcu, doma iz Kuffsteina,
kjer je bilo naše zadnje taborišče. Zgradila sva peč in nabavila stražnik.
Dne 7. maja 1953 je bil rojen osmi otrok, Peter.
Tehnično vodstvo onih dveh 'strokovnjakov' je trajalo samo pol leta. Bila sta odpuščena. Med družabniki družbe so nastala nesoglasja in tovarna seje zaprla.
Minilo je eno leto, najina delavnica je dobro napredovala, zaposlila sva slovenska delavca in dve dekleti. V družbo z nami je z nekoliko kapitala vstopil sosed in vodil prodajo.
Po več kot enem letu pridejo k meni trije gospodje, družabniki SACLA-e, nagovarjat me, naj se vrnem v tovarno in sicer kot navidezni najemnik, da bi tovarna začela obratovati in bi smel jemati nekatere od odpuščenih delavcev. Dobival bi plačo in odstotke od prodaje.
Dal sem se pregovoriti, se vrnil in zaposlil najprej najboljše znane delavce in delavke. Posrečilo se je obrat spraviti v poln tek. Tudi že omenjeni trgovec iz Buenos Airesa, naš glavni kupec, s katerim sva se dobro poznala, je bil zadovoljen. Brat Rudi pa je uspešno vodil in delal v domači keramiki.
Komaj je spet minilo malo več kot leto, je vodstvo tovarne spet pripeljalo drugega tehnika iz Italije, ki naj bi prevzel tehnično vodstvo, jaz pa naj bi razložil vse potrebno in ga vpeljal v vodenje obrata. Istočasno so meni ponujali mesto prvega preddelavca, 'ca-pataza'. Tega ponižanja nisem sprejel, raje sem se vrnil v domačo delavnico. Minilo je pol leta, ko so tega tehnika odpustili, tovarno zaprli in družba SACLA se je razšla za vedno.
Ko se že dolgo ni nič pošiljalo trgovcu v Buenos Aires, je prišel k meni na dom vprašat, kako in kaj. Razložil sem mu vso zadevo. Pravil je, da bo šel v San Juan, kjer ima prijatelja, ki bi vzel v najem tamkajšnjo zapuščeno keramično delavnico, če bi bil jaz pripravljen prevzeti vodstvo. Odšel je v Šan Juan in se drugi dan vrnil z novico, da je njegov prijatelj Gonzalez pripravljen vložiti nekaj kapitala za začetek, ko bi to delavnico vzel
v najem. Lastnica je bila družba SAISA, hladilniški obrat za shranjevanje pridelkov in mleka. Imel je lastni električni generator in tudi državno industrijsko električno energijo.
Po pogovoru in posvetovanju z bratom in družabniki ter z domačimi sem se odločil, da grem tja. Da ne pozabim: dne 5. oktobra 1954 je prišla na svet hčerka Katarina, Kati.
V okolišu, kjer smo živeli, je neka vdova prodajala dve hiši. Večjo sem kupil jaz, manjšo pa brat. Obe družini sta se preselili, vsaka seje vselila v svojo hišo. Družba treh članov, Slovencev, bi kupila mojo hišo in vanjo prenesla keramično opremo. Tako smo se dogovorih in sklenili, da to izpeljemo takoj, ko iz San Juana sporočim in ko se preseli tudi naša družina. Zgodilo se je kot dogovorjeno. Po desetih dneh se preseli vsa družina v novo stanovanje in delo seje pričelo. Na pomoč sta mi prišli dve delavki, Gefka Grintalova in Kristina Zarnikova, potem sta pa delala tudi Jana in Miha.
Proizvodnjo izdelkov smo pošiljali onemu trgovcu v Buenos Aires-Gonzalez pa je začel zaostajati z mojo plačo, a se je dalo potrpeti-Tako je poteklo uspešno leto.
Neko jutro grem, kot ponavadi, v SAISA, da priklopijo električni vod, ki je zvezan z delavnico, preddelavec pa mi reče, da ne sme priključiti in da naj grem h gerentu. Ta me povabi v pisarn0 in vpraša ali bi bil pripravljen ostati na tem mestu v delavnici, če bi jo družba ponovno prevzel® v svojo upravo. Začudil sem se, saj sem vedel, da ima Gonzalez najemniško pogodbo za 5 let in da bodo že z njim uredili. Ta dan sm° ostali brez elektrike in brez dela-Gerentu pa sem rekel, da bi ostal, če zadevo uredi z najemnikom-
Zadevo sem sporočil Gonzalezu, ki je prišel takoj nato v SAISA-0’ Gonzalez je nato vložil pravn0 pritožbo in delo se je prenehal0; jaz pa ostal brez službe. Povrh m je bil Gonzalez dolžan dve mesečn1 plači, ki jih je kril dolgoročno z obveznicami. Dne 27. avgust® 1956 se je rodila Z alka.
Drugič dalJe
Odzgoraj: Šmonova mama s svojimi hčerami in sinovoma -... s svojimi vnuki -... s svojimi vnukinjami - Levo: Mamina družina na praznovanju njene 80-letnice v Mendozi
82 LET
ŠMONOVE MAME
%	# Mendozi je že pred
\ / dvema letoma pra-V znovala 80-letnico življenja gospa Tončka Šmon, roj. Kveder. Rodila se je 14. junija 1925 na Lešar-jevi kmetiji v Prevojah pri Domžalah. Že od mladih let in vse življenje je dobro poznala kmečko delo, saj je bila četrta od štirinajstih otrok v družini.
Že od zgodnje mladosti je poznala fanta iz sosedne vasi, Mirka Šmona, ki je leta kasneje postal njen mož. Najlepša mladostna leta sta ji vzela vojska in revolucija. Devetnajst let stara je bežala z očetom in starejšo sestro v Avstrijo. Z domobranci Se je umaknil na Koroško tudi njen zaročenec Mirko, čornobranec. Z vetrinjskega polja sta šla oba v tabore Peggez pri Lienzu na Tirolskem, kjer sta se poučila. Proti koncu leta 1946 sta se preselila z ostalimi “Lienčani« v špittalsko taborišče, kjer sta bila dve leti. V tem taborišču se jima je rodil prvi sinček Vladko. Ko sta bila postavljena pred izbiro, v katero državo se hočeta '2seliti, sta se odločila za Argentino. Novembra 1948 sta Poslovila od špittalskega taborišča in odpotovala s ^hsportom, ki je peljal v italijansko pristanišče Genova. a tu je odrinila severnoameriška vojaška ladja General turgis z veliko skupino beguncev, med katerimi je lla tudi Šmonova mlada družina, da jih je decembra


82 LET SMONOVE MAME
V
1948 zkrcala v Buenos Airesu. Po kratkem bivanju v tem velemestu so se Šmonovi, kot tudi več znanih družin iz špittalskega taborišča, za stalno preselili v Mendozo. V tem vinorodnem kraju pod argentinskimi Andi se je družinica povečala še za pet otrok. Šmonova mama ima sedaj 28 vnukov in 7 pravnukov.
Za njeno 80-letnico smo jo otroci presenetili z lepo in originalno zamišljenim praznovanjem, ki smo ga načrtovali že nekaj mesecev prej, da smo pravočasno obvestili sorodnike iz Slovenije. Tako je mama dobila obisk sedmih sorodnikov iz domovine komaj nekaj dni pred rojstnim dnevom. Na jubilejno slavje iz domovine so prišli njen brat, svakinje in sestrične. Slovesnost smo začeli s sv. mašo, katero je daroval g. Janez Cukjati. Sveta daritev je bila v zahvalo dobremu Bogu za našo mamo in tudi za pokojnega ata, ki že uživa večnost. Oba sta nam pokazala življenjski cilj, nas skrbno vodila in pripravljala na življenje. Med mašo smo peli vsi domači. Sledilo je slavnostno kosilo v salonu v od mesta precej oddaljenem parku, kjer so se vrstile slovenske pesmi, pozdravi, argentinska folklora in narodni plesi do večera.
Kmalu po tem praznovanju so sorodniki iz Slovenije začeli z organiziranjem prvega srečanja Lešar-jeve rodbine, iz katere izhaja naša, Šmonova mama. K sreči smo se lahko udeležili tega snidenja v Sloveniji vsi njeni otroci: Vladimir, Jože, Marjana, Angelca, Bernarda in Tončka. Odpotovali smo septembra 2006. To pot v Slovenijo smo izkoristili tudi za kratek obisk Koroške, Benetk in Madžarske. Obisk prelepe slovenske zemlje in enkratna priložnost skupnega potovanja vseh bratov nam bosta ostala v neizbrisnem spominu. (Glej slike na platnicah - op. ur.)
Marjana
DR. ALEXIS CARREL, nobelovec za kirurgijo:
Molitev je človekovi rasti potrebnejša od kruha.
+ Odšla sta +
JOŽE
OMAHNA
■ ože Omahna je bil rojen 17.
I marca 1921 na Petelinjeku pri \J Blagovici v kamniškem okraju. V družini je bilo pet otrok, od katerih je samo eden še živ. Osnovno šolo je obiskoval v Blagovici. Deset let star je šel k stricu Jakobu Omahna, župniku v Dragatušu v Beli Krajini, kjer je nadaljeval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal v meščansko šolo v Črnomlju. Dra-gatuš je oddaljen od Črnomlja osem kilometrov, zato je prehodil vsak dan šestnajst kilometrov.
Stric ga je učil igrati harmonij' Po smrti cerkvenega organista leta 1936 je kot petnajstletnik nadaljeval njegovo delo. Študij je nadaljeval na državnem učiteljišču v Ljubljani-Stanoval je v Marijanišču. Takratni ravnatelj je bil dr. Jože Pogačnik, poznejši ljubljanski nadškof, prefekt pa lazarist Karel Volbank. Pri mašah je z orglami spremljal ljudsko petje, dvakrat tedensko pa pri dijaški maši.
V zgodnji mladosti je zgubil starše. Julija 1942 so partizani ubili strica. Od tedaj naprej se je preživljal sam. Inštruiral je študente. Poleg učiteljišča je obiskoval orglarsko šolo in glasbeni konservatorij. Pridnost in skromnost sta mu pomagala, da je končal začrtani študij.
Leta 1943 se je udeležil tekmovanja ljudskošolskih pevskih zborov. Z marijaniškim zborom je osvojil prvo mesto. Podarjena mu je bila diploma in denarna nagrada.
Leta 1944 je šel k domobrancem v Trst, kjer je sodeloval pri vojaškem pevskem zboru. Njegova vojaška enota se je preselila v Postojno in potem v Vipavo. Tam je bil razrešen vojaških dolžnosti in bil nastavljen za učitelja na tamkajšnji osnovni šoli-
Na fari je opravljal tudi organistovsko
službo.
Aprila 1945 je odšel v Italijo, kjer je v vojaškem taborišču nadaljeval z vojaškim zborom. Po končani vojni se je preselil v civilno taborišče Mo-nigo, kjer se je pridružil pevskem^ zboru EPZ.
Maja 1948 se je z ladjo Olimpia nPeljal v Argentino in se naselil ^estu Berazategui. Zaposlil se ® v tovarni Cristalerias Rigolleau. s° . orQanist v berazateški cerkvi
I e je spoznal s šefom kemičnega oratorija omenjene tovarne. Po Jogovem posredovanju je dobil ozbo v kemičnem laboratoriju. Da dobil več znanja v kemiji, se je 'sal v večerno tehnično šolo ing. uorgo v Buenos Airesu in dobil slov tecnico guimico industrial. ^malu je začel misliti na lastno
streho. Kupil je zemljišče in s pomočjo dobrih prijateljev zgradil hišo. Ko je bil dom zgrajen, se je 8. decembra 1951 poročil z Olgo Šemrov. Po enem letu zakona se je rodil sin Matjaž in sledila je še hčerka Olga.
Po nekaj letih je zraven hiše kupil še dve zemljišči, ki sta bili kmalu polni sadnega drevja in zelenjave. Gojil je tudi čebele.
V Berazateguiju je septembra 1959 ustanovil cerkveni pevski zbor, ki je bil kmalu priznan od občine kot občinski zbor Mandel (V kronologiji za zgodovino Berazate-guija, ki se začne z letom 1837, je zapisano: 1959. El 12 de septiem-bre se funda el Coro Haendel con la direccičon del maestro Jose Omahna.). Učil je tudi petje v šoli Ivana Cankarja in kmalu je nastal Cankarjev oktet, ki je redno sodeloval na »mladinskih festivalih« v Slovenski hiši. Oktet je tudi izdal ploščo »Spomin«. Ko so se člani okteta poročili in odšli iz Berazateguija, je ustanovil z mlajšimi štiriglasen melodijski orkester.
V Slovenski vasi v Lanusu je vodil osem let cerkveni pevski zbor. Po preselitvi v Ramos Mejijo je v cerkvi Marije Pomagaj na Ramon Falconu s harmonijem spremljal ljudsko petje več let.
Po tridesetih letih dela v laboratoriju se je upokojil. Brezdelje je sovražil. Rešil ga je g. Herman Zupan, ki gaje zaposlil na njihovi »kinti« - pristavi. Zaživel je. Užival je v lepi obširni naravi, polni najrazličnejših mogočnih dreves in lepega cvetja. Kemija ga je zanimala, glasba veselila, delo na »kinti« pa gaje osrečevalo. Bil je sin gorenjskih planin, rojen na kmetiji.
Pri 84 letih ga je začel zapuščati spomin in srce je obolelo. Kljub bolezni je igral klavir več ur na dan - še štiri dni pred smrtjo. Ko se je 25. aprila 2007 pripravljal na pogreb svojega nepričakovano umrlega zeta Francija Urbančiča, ga je zadela kap.
Zapustil je ženo Olgo, sina Matjaža s ženo Sašo, hčerko Olgo in pet vnukov.
^9oraj: Nastop na Domobranski proslavi 1980 Spodaj: Jože na Zupanovi kinti leta 1980
SPOMIN NA BRATA MARKA BAJUKA
Predragi Marko!
\	# zadnjih mesecih sem si želel
\ / o marsičem pogovoriti s teboj.
V Ko sem te videl na bolniški postelji, so se mi misli porajale s preveliko hitrostjo. O nekaterih zadevah sva se pogovorila, mnogih nisem pravočasno spravil na dan. Kratki obiski v terapiji nama niso izpolnili upravičene želje.
V koncilski poslanici bolnim in trpečim je zapisano: »Vedite, da niste osamljeni niti izločeni niti zapuščeni niti nekoristni. Vas je izvolil Kristus, da ga upodobite v svojem življenju. V njegovem imenu vas koncil pozdravlja z ljubeznijo in se vam zahvaljuje. Zagotavlja vam prijateljstvo in podporo Cerkve in svoj blagoslov.«
Prepričan sem, da si med boleznijo doživljal te misli.
Dobro si vedel, da nam je življenjska pot posejana s trpljenjem. Vedel si, da ni vstajenja brez križa.
»Ne more biti moj učenec, kdor si vsak dan ne zadene svojega križa na svoje rame...«
Skozi dolge tri mesece smo te spremljali. Nikdar nisi poskušal križa odložiti. Nisi bil nejevoljen, vse si vdano sprejemal.
Opazili smo in bili nate ponosni,
takrat nisva Angleža podrla na tla. Ni se več vrnil.
Zvečer sva prisluškovala pogovorom staršev in pogosto opazila mamične solze.
»Kaj bo z nami? Kaj nas še čaka?« Tako smo otroci odraščali in dozorevali v prezgodnji zaskrbljenosti.
Marko Bajuk kot šolarček pri sprejemu škofa dt Gregorija Rožmana v Mendozi
Po dveh letih čakanja smo bili sprejeti za naselitev v Argentini.
Spominjam se prvega skupneg3 pogleda na veliko ladjo, ki nas je naslednji dan odpeljala v neznano deželo. Odpluli smo oktobra 1948. Bil si izjemno nadarjen za jezike. Že v Mendozi si prvi najbolje obvladal nov jezik. Mnogih si pomagal s tolmačenjem-Bil si mi zgled na vseh področjih.
Skupaj sva začela srednjo šolo in to na gimnaziji, k' je imela vključen pouk I3' tinščine in grščine. Starš3 sta nas navduševala za sO' delovanje pri študentskih organizacijah, še posebno posvečenim verski vzg oj1’ kakršna je bila takrat Katoliška akcija.
Potem si se vpisal n3 agrarno fakulteto in leta 1961 diplomiral kot inžemr agronom. Prvič sva se mo rala ločiti, ker sem takra odpotoval v Cordobo na študij arh' tekture.
Občudoval sem tvoje udejstvo^ vanje kot profesor in pozneje vec k 35 let član univerzitetnega sveta tako na Agrarni fakulteti kakor pri vodstv državne univerze. Mnogokrat sv^ govorila o poučevanju. Veselo sledil očetovemu zgledu poklicneg
kako si se boril: hotel si živeti, če bi ti bilo tako usojeno. S teboj smo trpeli in prosili, naj se zgodi božja volja.
Malo si govoril, saj zaradi zdravniških naprav nisi utegnil. Vse si nam z očmi povedal.
Nikdar ne bom pozabil najinega zadnjega pogovora. Težko sem ti razodeval svoje neurejene misli. Ti si pa z očmi potrjeval. Lepo sva se razumela. Bilo je na predvečer tvojega odhoda.
Če te je Gospod določil, da si ga upodobil, si to marljivo izpolnil. Težak križ si sprejel in nosil do zadnjega diha.
Hvala, Marko, za neprecenljiv zgled. Prosim Gospoda, naj ti podari zasluženo nagrado.
Brat Marko se je rodil naši družini kot prvi sin 19. maja 1938 v Mariboru. Sledili smo trije: Božidar, nato Jurij in Andrej.
Spominjam se, kako sva se v prvih letih razumela, ostala dva brata sta bila premajhna za skupno igranje. Po dveh letih smo se iz Maribora vrnili v Ljubljano.
Očka je nadaljeval s poukom latinščine, mamica se je posvečala samo nam otrokom.
Spominjam se, kako ponosen si odhajal v osnovno šolo. Čakal sem tvoj vsakodnevni povratek, da sva bila skupaj. Skupaj sva nosila zamesen kruh v pekarno, mnogokrat po zasneženi Ljubljani.
Kako naj pozabim na tuljenje siren, ki so v tistih letih naznanjale polete čez Ljubljano? Samo enkrat nisva ubogala ukaza in nisva bežala v zaklonišče.
Pred hišo sva doživela, kar je bilo sicer otrokom prepovedano. Prestrašena sva videla, kako je bomba razklala na dvoje hišo skoraj nasproti našega doma.
Doživljala sva še druge zanimivosti. Na našem vrtu, pod češnjo, so imeli vojaki postavljen protiletalski kanon. Čez dan smo veseli sedeli na njem, nismo vedeli, zakaj je ta velika
igrača na našem vrtu. Tako smo otroci doživljali vojno.
Neko nedeljo maja 1945 smo se odpravili na dolgo pot čez Ljubelj v Vetrinje v Avstrijo. Spominjam se pešačenja, dolgega in temnega tunela, vojakov, ki so surovo rinili v nasprotno smer. Spominjam se domobrancev, s katerimi so se starši posvetovali, potem še lesenega mostu čez reko, velikega polja, šotorov in kolib, kritih z lubjem, in tople hrane, ki so jo dobri ljudje kuhali v velikih loncih.
Spominjam se šole v Spittalu. Ponosen sem bil nate, ko si bil sprejet v številno skupino ministrantov in si pel pri mladinskem zboru.
Na tiste dni imam lepe spomine, otroka sva bila v šestem in osmem letu starosti.
Nikdar ne bom pozabil, kako sva prvič branila našo mamico pred angleškim oficirjem, ki je s pištolo v roki zahteval podatke o bivališču našega očka. Skrit je bil nad lesenim stropom. Iskali so ga, ker je bil na seznamu zahtevanih od komunistov. Če bi ga našli, bi ga vrnili v Slovenijo v gotovo smrt. Malo je manjkalo, da
Marko Bajuk s svojo ženo Vero in hčerko
vzgojitelja. Istočasno si se posvečal raziskovanju. Danes občudujem in sem ponosen, koliko tvojih znanstvenih spisov je tiskanih po revijah 'n knjigah. Izrabil si vsako priložnost za študij in izpopolnjevanje tako svoje stroke kakor splošne izobrazbe. Zanimal si se za glasbo, tehniko, tehnologijo, biologijo. Vse [e spadalo v tvoj svet. Vsi smo občudovali tvojo razgledanost ter intelektualno širino.
Učenci so te pogosto predlagali 2a voditelja študijskih potovanj. Bil si direktor institutov, številnih komisij 'n žirij. Od mladih let si sodeloval Pri Društvu Slovencev v Mendozi, bil dvakrat predsednik, odbornik in zadnja leta tiskovni referent. Dolga lata si poučeval v Slovenskem srednješolskem tečaju.
Ni važno samo, kaj vse si v 2iv|jenju storil. Važnejši je zgled, ki si 9a zapustil svoji družini, učencem 'n mladim Slovencem v Mendozi.
Z ženo Vero Ašič sta ustvarila števno krščansko družino. Trije fantje 'J1 dve dekleti ter petnajst vnukov žaluje ob tvojem prezgodnjem od-b°du. Zapustil si življenje na zemlji ^0- novembra 2007.
Zanimal si se za vse, kar ti je zivljenje nudilo. Ves čas si sledil udejstvovanju brata Andreja v Slo-Vehiji in nam o vsem podrobno po-r°čal.
Mnogokrat sva govorila o ve-®e|ju naših staršev v onstranstvu, ako vesela gotovo sledita življenju Sv°jih sinov in kako nam vidno polagata. Verujemo v občestvo svet-n'kov, kar je velika resnica.
Imel si kriterij za razsojanje in 'skanje vrednot ter resnice, bil si veren človek in zaveden Slovenec.
Prepričan sem, da si tudi ti hre-Penel po večnem življenju, ki nikdar ne Propade.
I Medel si, da ljubezen vse zmore da bomo končno vsi uživali skriv-°stno večno luč.
Prepričan sem tudi, da te bo do-n ®°9 bogato obdaril.
Tvoj zgled je globoko vklesan v nas'h dušah.
Marko, na svidenje v večnosti!
Tvoj brat Božidar
IbuhcUHC življenje je objavile
MAREC
PRED 70 LETI (1938)
lovenska šola na Paternalu deluje že drugo leto, prav tako k_y šola v Vlila Devoto nadaljuje svoje delo. 7. marca je bila tam prireditev, ki jo je obiskal tudi tudi poslanik dr. Izidor Cankar. V svojem govoru je spodbujal vse, ki se požtvovalno trudijo, da se naša beseda ne pozabi. Solo vodi ga. Bajtova iz Kobarida, ki je napravila učiteljišče v Tolminu.
Dušni pastir Janez Hladnik je 27. marca ob 11. uri imel slovensko službo božjo v Berisso za rojake, ki tam živijo. Že od 8. ure naprej je nudil priložnost za spoved. Čeprav je zelo deževalo ves dan, je prišlo čez 50 Slovencev. Tudi popoldanske obrede je dež kazil.
Konec meseca je Janez Hladnik odšel na pastoralni obisk med rojake v Cordobo, Rio Ceballos, Alta Grada, Villa Oviedo, nato pa še v Rosario, v bližnje okraje Sala-dillo in Barrio de las Delicias.
PRED 60 LETI (1948)
i priložnost za slovensko sv. spoved je bila v nasled-_L njih cerkvah: Santa Rosa (Janez Hladnik), Santa Julia (Anton Orehar), Santa Ameba (A. Gr-čman), San Pedro (J. Knafelj) in San Jose de Flores (p. G. Arko OFM).
13: Društvo Samopomoč Slovencev, ki združuje predvojne prekmurske naseljence, je praznovalo 5-letnico postavitve lastnega doma na Centenera 2249 in 11. obletnico društva. Na sporedu so bile deklamacije in odrski prikaz Buček v strahu.
Do sedaj je prišlo v Argentino kakih 600 novih slovenskih beguncev, marca se pričakuje naslednjih 700,
med njimi 100 družin z otroki.
Veliki teden v Buenos Airesu so rojaki praznovali na Avellanedi in na Caballito (ne v cerkvi Santi-simo Sacramento blizu pristanišča, kot je bilo predvideno, ker je ladja Santa Cruz prišla po Veliki noči).
29: Prišla je ladja Santa Cruz s 529 Slovenci. Veliki teden so praznovali na ladji; med njimi je bilo devet duhovnikov. Do sedaj je prišlo kakih 1300 slovenskih beguncev na račun IRO (mednarodne organizacije za begunce) in 200 na lastne stroške. Na poti je novih 800. Večje skupine so šle v Comodoro Rivadavia (petrolejski vrelci družbe Diadema, 1860 km iz Buenos Airesa), v Mendozo (1100 km), v San Luis ( 835 km) in na javna dela na letališču v bue-nosaireškem predmestju Ezeiza (32 km).
PRED 50 LETI (1958)
glas v Oznanilu: »Duhovna I	I obnova (rekolekcija) Kato-
liske akcije bo tretjo nedeljo v maju na običajnem kraju in običajni uri«.
3: Po 2. občnem zboru odseka SDO v L anusu so odsek vodile predsednica Francka Strah, podpredsednica Zdenka Virant, tajnica Anica Suhadolnik, blagajničarka Milka Burja, referentka za šport Mara Črnak, ref. za petje Marica Urbanija ter gospodinji Anica Pelan in Mira Lužovec. Duhovni vodja je Janez Petek CM.
30: SPZ Gallus je za desetletnico svojega obstoja priredil koncert slovenskih in tujih pesmi v zahvalo za naklonjenost, s katero rojaki spremljajo njegova prizadevanja. Čisti dobiček je razdelil med slovenske domove: Slovensko hišo, Pristavo v Moronu, Naš dom v San Justu in Slovensko vas v Lanusu.
'VA iz naše kronike
METKA MIZERIT
AST I. je 20. oktobra 2007 obhajala v Slovenski hiši 35. obletnico odhoda s SLO-I 1 VENSKEGA SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA RAVNATELJA MARKA BAJUKA. Ko je prišlo do zamisli, da PRVA RAST izvede maturantsko potovanje, je profesor Tine Debeljak (ml.) dobil spremljevalce in se odločil za Bariloče. Spremljevalci so bili g. Jure Rode, gospodična Mija Markež in g. Janez Zorec. Na potovanje so povabili še zavodarje iz Adrogueja in se skupno odpravili na dolgo pot z vlakom proti jugu. Imeli so tako dobro spremstvo, da sta se dva od maturantov odločila za duhovski poklic, eden pa je postal operni pevec solist. Po 35 letih so ugotavljali, da jih je življenje razteplo po vsem svetu, da imajo zastopnike v Severni Ameriki, v Kanadi, štiri v Sloveniji, štiri v Bariločah, ena sošolka pa je celo že v večnosti.
Srečanje so pričeli s sv. mašo v zahvalo, nato pa v spomin na rajne profesorje, katehete, starše in na pokojno sošolko. Praznovanje so nadaljevali v mali obednici, kjer so obujali lepe spomine ob pogrnjenih mizah in se navduševali za nova srečanja v Bariločah, pa morda kdaj celo v Sloveniji.
Decembra se v Argentini začnejo ŠOLSKE POČITNICE. Tudi slovenske šole so zaključile pouk in otroci so se veselo poslovili do prihodnjega leta.
ZAKLJUČEK PREŠERNOVE ŠOLE NA PRISTAVI je bil v soboto, 1. decembra. Dopoldne so imeli otroci in učiteljstvo zahvalno sv. mašo, ki jo je daroval pater dr. Alojzij Kukoviča. Popoldne je bila prireditev v dvorani. Najprej so najmlajši zapeli nekaj pesmic Marjanke Ayerbe. Učile so jih še: Helena Zarnik, Lučka Rant Papež, Polona Pintar Lazar in Veronika Žagar Petelin. Nato so učenci predstavili igro ‘‘Maček v črnilu”, ki jo je po Slomškovem berilu dramatiziral g. Miha Gaser in jo je Prešernova šola že igrala v Slovenski hiši. Učenci višjih razredov so pod vodstvom Veronike Zurc Boh zapeli: Tam gori za našo vasjo, Nagelj slovenski in Nikdar slabe volje. Višjo skupino so učile še: Gabi Bajda Križ, An d rej ka Papež Cordoba, Anka Savelli Gaser in Matjaž Čeč. Letošnji osmošolci so se zahvalili učiteljicam in učiteljem, ki so jih učili vsa šolska leta. Helena Zamik pa se je zahvalila gospe Anki Savelli Gaser za ves trud in vsa leta, ki jih je posvetila otrokom Prešernove šole. Zahvalili so se tudi odboru
staršev, ki mu je predsedovala Klavdija Rant Urbančič. Nasvidenje prihodnje leto.
V ROŽMANOVI ŠOLI v San Martinu so srečno KONČALI 55. ŠOLSKO LETO
v soboto, 1. decembra. Na dvorišču Slovenskega doma je dr. Jure Rode daroval sv. mašo za učence, starše in učiteljstvo. Akademijo so nadaljevali v spodnji dvorani. Marta Jerman je pozdravila vse občinstvo in goste. Zapeli so obe himni in sledila je predaja zastav najboljšim učencem 7. razreda. Voditeljica šole Nina Pristovnik Diaz je nagovorila vse zbrane in opisala delovanje šole. Nato so nastopili učenci v prizoru ob knjigi Slovenske pravljice. Otroci iz vrtca, 1. in 2. razreda so zaplesali ob pesmi Prijateljice lutke, dober dam Učenci 5. in 6. razreda so uprizorili Slomškovo pesem Dva potepene šolarja. Župančičevo pesem Naše luči so predstavili učenci 7. in 8. razreda. Palčki skakalčki so zaplesali otroci 3. in 4. razreda. Vsi pa so nato zapeli sledeče pesmi: Moj očka, 0 moj preljubi dragi dom, Čuk se je oženil in C/c/ himno. Na oder so prišli učenci, ki so končali osnovno šolo-Voditeljica jim je izročila spričevala, oni pa so recitirali Kuntnerjevo: Jaz
RAST I. se je spominjala svoje 35-letnice s srečanjem v Slovenski hiši. Foto Franci Cukjati
.. : ‘
	% i m
	
te imenujem mati. Njihova učiteljica Vera Podržaj se je od njih poslovila. Predsednik Doma dr. Viktor Leber Jim je izročil spominska darila. Predsednik šolskega odbora se je Nahvalil učiteljskemu zboru in staršem za sodelovanje in pomoč. V Rozmanovi šoli so poučevali: dr. Jure Rode, Nina Pristovnik Diaz (voditeljica), Olga Kociman, Lučka Petkovšek, Marta Rupnik Jerman, Magda Zupanc Petkovšek, Vera Breznikar Podržaj, Saši Podržaj in Marjeta Gerkman Žagar (petje). Po Prireditvi so učencem razdelili spričevala, zvečer pa jih je OBISKAL SV. MIKLAVŽ v spremstvu angelov, ki so lePo zaplesali (zamisel Monika Zupanc Filipič). Nebeški dobrotnik je bogato obdaril pridne otroke.
POUK JE ZAKLJUČILA tudi JEGLIČEMA ŠOLA ABC PO SLOVENSKO v soboto, 1- decembra. 30 učencev je pod vodstvom svojih učiteljic predstavilo Prizor »Kje je luna«? V besedi in pe-smi so povedli gledalce na nebesni Svod. Sledila je lutkovna uprizoritev °draslih študirajočih pod vodstvom Prof. Marjetke Stariha Hostnik. Ob k°ncu so vsem učencem razdelili sPričevala, si voščili blagoslovljene Praznike in vesele počitnice. Gosto-Jabni starši učencev so na vrtu Slo-Ver|ske hiše pripravili okusen prigrizek.
Letos so poučevali: voditeljica avla Grbec, Ana Urbančič Loboda, ^ofija Loboda, Andrejka Loboda, J^hlin Ljudmila, Marinka Logar Arias, ^arjana Kovač Batagelj. Petje je Poučevala Saši Jelenc Vodnik.
SLOMŠKOVA ŠOLA je ZAKLJUČILA
ČUK v nedeljo, 2. decembra. Pater dr. '°izij Kukoviča je daroval zahvalno Sv- mašo. Sledila je akademija, ki jo uvedla Alenka Prijatelj Schiffrer. °diteljica Slomškove šole Mateja ribar Šmalc je podala poročilo o °teku šolskega leta in drugih dednostih učencev Slomškove šole. r edili so nastopi: 1. in 2. razred sta ^citirala “Deset prstkov imam". 3. zrsd je podal pesem “Žabeceda”, ■ “Ekvator", 5. in 6. “V šoli”, 7. “Dva u?tepena šolarja" in 8. ‘Janičar". Vsi ®nci so nato nastopili v pevskem n*azu "K teti na kmetijo v Zali log",
ki ga je pripravil učitelj petja Marcelo Brula. Razredničarka 8. razreda ga. Meta Debeljak Vombergar se je poslovila od učencev, ki so končali osnovno šolo. V imenu osmošolcev se je zahvalil učiteljstvu Ignacij Mazieres, v imenu staršev pa Pavlinka Dobovšek Lenarčič. Letos so v Slomškovi šoli poučevali sledeči: katehet g. Franci Cukjati, voditeljica Mateja Hribar Šmalc, podvoditelj Marcelo Brula, tajnica Karla Malovrh Jakoš, katehistinji Mirjam Klemenc in Veronika Javoršek, učiteljice: Olgi Bohinc Vester, Cecilija Pregelj, Cintija Seljak, Ana Beltram Aguilar, Alenka Prijatelj Schiffrer, Anka Smole Kokalj, Klara Marinič, Lucijana Hribar Podržaj, Meta Debeljak Vombergar, Monika Svetlin Pregelj. Knjižničarka Marjana Poznič Mazieres, telovadba: Tatjana Panaino, Ayelen Ferreyra, Ciril Loboda, Pavel Marolt in Janko Ko-želnik.
Tudi V BALANTIČEVI ŠOLI V SAN JUSTU so ZAKLJUČILI ŠOLSKO LETO
v nedeljo, 2. decembra. V stolnici je pater dr. Alojzij Kukoviča daroval zahvalno sv. mašo, pri kateri je pel otroški pevski zbor. V Našem domu so imeli pred Marijino podobo šmarnice, nato pa v dvorani uradni zaključek. Od vseh učencev se je poslovila voditeljica šole Irena Urbančič Poglajen. Priporočala jim je, naj otroci in tudi starši med počitnicami uporabijo čas za branje. Osmošolci, ki so se poslovili od šole, so pripravili s pomočjo Pavlinke, prisrčen prizor. Od njih se je poslovila gdč. Angelca Klanšek, ki jim je naročila, naj gojijo versko življenje in naj bodo zvesti domovini svojih prednikov. Za spomin na slovensko šolo so odhajajoči osmošolci prejeli knjižni dar. V Balantičevi šoli so letos poučevali: voditeljica Irena Urbančič Poglajen, Marta Petelin, Monika Kla-reich Janežič, Sonja Poglajen, Marija Zupanc Urbančič, Erika Poglajen, Bernarda Krajnik, Danica Malovrh, Ivana Tekavec, Angelca Klanšek. Verouk: g. Franci Cukjati, Lučka Bergant Uštar in Rozalka Likozar. Petje: Kristina Škvarča Šenk, Marija Krajnik Štrubelj in Anica Mehle. Knjižničarka Alenka Belič Fantini.
Popoldne so se rojaki zbrali v
okrašeni dvorani K PRIPRAVI ZA BOŽIČ pod geslom: “Odpri srce za božič." Najprej je spregovoril dušni pastir pater dr. Alojzij Kukoviča, ki je povabil vse navzoče, da tudi med počitnicami ne smejo pozabiti na duhovno življenje, molitev, sv. mašo in mesečno spoved.
Ob petju otroškega pevskega zbora so predstvili prizor po Andersenovi pravljici “Deklica z vžigalicami” (Adrijana Kjuder). Otroci so zapeli: Vprezimo sani, To je noč, Bele snežinke, Božična noč, Kako počiva Betlehem, Praznična, Spustite božič v srce, Za zvezdo, Poslušajte vsi ljudje, Marija se veseli, V hlevčku, Ko so pastirji, Sveta noč, Zavriskajte Bogu.
Po odmoru JE PRIŠEL SV. MIKLAVŽ z angeli in obdaril pridne otroke.
Tudi ŠOLA JOSIPA JURČIČA v Ca-rapachayu je ZAKLJUČILA POUK v
nedeljo, 2. decembra. Letos so poučevale sledeče učiteljice: voditeljica Ani Klemen; Rezika Škulj Han-jaže in Helena Fink Žnidar. Verouk je poučevala Anka Pleško Garcia.
V Slovenski vasi V BARAGOVI ŠOLI so letos POUČEVALE: voditeljica Lucijana Servin Čeč, Gizela Grbec, Klavdija Rozina, Helena Cerar Rot, Rotija Grbec, Lilijana Brulc.__ Pomočnika: Boris Rot in Cecilija Čampa. V oddelku ABC po slovensko Kristina Mehle. Petje sta poučevali: Monika Urbanija Koprivnikar in Anči Koprivnikar Rozina. Verouk gg. Jaka Barle in Pavle Novak.
MIKLAVŽ JE OBISKAL TUDI ROŽMANOV DOM v nedeljo, 2. decembra. Sv. mašo je daroval pater dr. Alojzij Kukoviča. Ljudsko petje je vodila Anica Rode, na orglah ga je spremljala ga. Anka Savelli Gaser.
Dobrodelno kosilo so pripravile gospodinje iz San Justa pod vodstvom g. Olge Radoš. Možje pa so na žaru spekli piščance in krvavice. Po kosilu so žrebali srečke. Prva nagrada je bila umetniška slika Andrej ke Dolinar Hrovat, naslednji pa dve leseni skrinjici. Sv. Miklavž je prišel v spremstvu angelov in obdaril vse stanovalce Doma in tudi prostovoljke, ki jih redno obiskujejo, jih zabavajo in jim krajšajo čas.

Z Miklavževim odhodom je bil uradni del zaključen, vendar so se rojaki še dolgo zadržali v prijetnem kramljanju.
OBČNI ZBOR SDO- SFZ je bil v nedeljo, 2. decembra, V SLOVENSKI HIŠI. Po maši je bil najprej skupni zajtrk, potem pa občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik Andrej Žnidar, podpredsednik Luka Kenda, tajnika: Tomaž Vombergar in Marjana Jakoš, kulturni referenti: Tatjana Groznik, Ivan Malovrh in Luka Škulj, športni referenti: Tomaž Sušnik, Sonja Rozina in Matija Belec, gospodarja: Martin Zarnik in Tomaž Leber.
V ponedeljek, 3. decembra, je
bil V AVDITORIJU BELGRANO V BUENOS AIRESU BOŽIČNI KONCERT. Sodeloval je tudi MEŠANI PEVSKI ZBOR SAN JUSTO pod vodstom prof. Andrejke Selan Vombergar.
SREČANJE Z MAG. ŠINKOVCEM je bilo v petek, 7. decembra, V RESIDENCI VELEPOSLANIŠTVA RS. Državni sekretar mag. Matjaž Šinkovec je prišel v spremstvu pooblaščene ministrice Barbare Žvokelj na nastop nove predsednice gospe Kristine. Ob tej priložnosti se je srečal tudi s predstavniki slovenske skupnosti. Gosteje pozdravil veleposlanik prof. Avguštin Vivod. Podpredsednica Zedinjene Slovenije prof. Neda Vesel Dolenc je predstavila slovensko skupnost, njeno zgodovino in delovanje. Mag. Šinkovec se je zahvalil za sprejem in povedal, da prinaša pozdrave predsednika vlade Janeza Janše. Gospodu Francetu Vitrihu je izročil priznanje Urada za Slovence po svetu za njegov trud na področju šolstva. Več kot 25 let je bi šolski referent pri Zedinjeni Sloveniji.
Mešani Pevski zbor San Justo je pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar zapel več narodnih pesmi. Vsem navzočim so nato postregli z odličnim prigrizkom.
‘Uezus hoče v srce priti". V
soboto. 8. decembra, na praznik Brezmadežne je bilo V SLOVENSKI CERKVI MARIJE POMAGAJ PRVO SVETO OBHAJILO. 32 otrok je prvič prejelo Jezusa v svoje srce. V spremstvu katehistinj so vstopili v lepo okrašeno cerkev. Prinesli so listke z duhovno pripravo na prvo sveto obhajilo, jih položili v košarico, ki so jo potem postavili na oltar. Sveto mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Pri pridigi je nagovoril starše in prvoobhajance o pomembnosti dogodka, ko bodo otroci prvič prejeli Jezusa v svoje srce. Slovesnost sv. maše je povzdignil otroški pevski zbor Slomškove šole, ki je lepo prepeval pod vodstvom Marcela Brule.
Po maši so se prvoobhajanci fotografirali z delegatom dr. Rodetom. V obednici je bil zanje pripravljen zajtrk. Vsak otrok je dobil spominsko sliko in se fotografiral s svojim katehetom. Ta pomemben dogodek bo otrokom gotovo ostal zapisan globoko v njihovi duši.
V	nedeljo, 9. decembra, je bila V SLOMŠKOVEM DOMU PONOVITEV PRVEGA SV. OBHAJILA. 13 otrok je drugič prejelo Jezusa v svoje srce. Po maši je Dom OBISKAL MAG. MATJAŽ ŠINKOVEC, državni sekretar, kije prišel v spremstvu veleposlanika prof. Avguština Vivoda. Pozdravil ga je predsenik Doma Marko Selan in mu predstavil delovanje Slomškovega doma.
V	večernih urah je pridne otroke
OBISKAL SV. MIKLAVŽ, ki je prišel v spremstvu rajajočih angelčkov.
NA “NAŠI DOMAČIJI” so v nedeljo, 9. decembra, ZAČELI POLETNO SEZONO-
Na informativnem sestanku je odbor poročal o delovanju v preteklem letu in načrtih za prihodnost. Pred Marijino kapelico se je Blaž Miklič spomnil vseh pokojnih članov. G-Pavle Novak je blagoslovil vodo v bazenih; nestrpni otroci so hitro poskakali vanjo. Po blagoslovu so se vsi posedli k pogrnjenim mizam. Vse navzoče je pozdravil predsednik Tone Oblak mlajši. Mladci in mladenke so postregli z okusnim asadom, ki so ga pripravili spretni 'kuharji1.
V četrtek, 13. decembra, je imela
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA V SLOVENSKI HIŠI svoj REDNI SESTANEK-
Otvoritev ooletne sezone na »Naši domačiji
8ST*	"Wl M; k	aiki	I	SjSSSjp	j SR
		
ŠOLSKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi - Foto Pavel Grohar
Vodila ga je ga. Pavlina Dobovšek. Sestanek je imel božično vsebino, v Priredbi ge. Irene Fajdiga.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA je
v soboto, 15. decembra, priredila
Razgovor z dr. mirkom gogalo o
ojegovem življenju in delovanju. Sestanek je bil v mali dvorani Slovenske hiše. Udeležilo se ga je lepo število članov SKA.
V četrtek, 20. decembra, je bil
REDEN SESTANEK ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA, ODSEK SAN MARTIN. Vodila ga je predsednica Polona Makek. Na sporedu je bila božičnica.
. POLDNEVNA DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE je bila v nedeljo, 16. decembra, v SLOVENSKI HIŠI. Vodil jo je g. Pavle ^ovak CM. Obnove se je udeležilo 53 žena.
Naslednjo nedeljo, 23. decembra, ie bila DUHOVNA OBNOVA ZA MOŽE.
Tudi to je vodil g. Pavle Novak CM. Obnove se je udeležilo 32 mož. V
V SLOVENSKEM DOMU V CARAPA-CHAYU so v nedeljo, 16. decembra,
praznovali božičnico in se poslovili
°d starega leta. Rojaki so se zbrali v Oomu pri sv. maši in nato pri skupnem Mesilu. Na velikem zaslonu so gledali č°žični koncert kvarteta New Svving, je bil posnet v mariborski stolnici. Simbolično so obnovili lepo slovensko navado, da “nosijo Marijo”, so sprejeli Marijin kip in zapeli Pesem Poslušajte vsi ljudje. Ob bo-2|cno okrašenih mizah so mladi pobegli asado, ki sta ga pripravila renci Žnidar in Jože Jan. Po kosilu s° se igrali “zemljepisno tombolo" in razne druge igre, kjer so zmagovalci °dnesli lepe dobitke. Tudi prepevali p0- vsaka miza posebej in vsi skupaj, cikloma skupina je zaplesala venček e|okranjskih plesov. Preživeli so Srečen dan in si ob koncu želeli blagoslovljen božič in srečno novo leto.
Po okriljem
ZSMŽ in Sanmartinskega doma je bila tudi RAZSTAVA UMETNIŠKIH VEZENIN v tehniki “petit point” gospe TINCE FAJFAR.
ORGANIZACIJI SDO-SFZ sta v soboto, 22. decembra, PRIPRAVILI MLADINSKO PRIPRAVO NA BOŽIČ. Vodil jo je pater Esturba Cesar. Po razmišljanju o božični skrivnosti in življenju so imeli sveto mašo.
BOŽIČNI KONCERT V SAN MARTINU
so pripravili Slovenski pevski zbor San Martin, otroški in dekliški zbor s solisti, vsi pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Koncert je bil v nedeljo, 23. decembra, v kapeli zavoda Presvetega Srca Jezusovega.
Kot prvo pesem je zbor zapel Ave Marija. Pridružil se jim je otroški zbor in skupaj so podali La dulce espera. S spremljavo flavt so otroci zapeli Naša srca so jaslice. Naslednji dve pesmi, s spremljavo flavt, je zapel sekstet in sicer: Dadme albricias hijos d 'Eva in The first novvelm. Ves zbor je nato nastopil z naslednjimi pesmimi: El oboe de Gabriel, El Na-cimiento. Tedaj je prišla sveta družina in se nastanila v hlevčku, ki je
bil pripravljen. Sledile so pesmi: Pred tebe Božje dete; Slava Bogu na višavah; Pri jaslicah; Počivaj milo detece; Los Reyes magos s spremljavo kitare. Jezuščku so se prišli poklonit trije kralji. Otroški zbor je zapel: Kaj nam prinaša sveti večer in Vamos pastorcillos. Prikazali so se pastirčki, ki so prišli pozdravit novorojeno Dete. Dekliški zbor je s spremljavo kitare zapel naslednje pesmi: Aleluja, El nacič', V Gospodu je moja moč; Prelepo migljajo zvezdice.
Za konec so združeni vsi trije zbori zapeli: Coral of the beliš in Cancičn del tamborillero s spremljavo bobna. Vsi skupaj so zapeli še Sveta noč.
Prof. Javier Mas je na orglah spremljal ves koncert. Za lepo, globoko božično doživetje je občinstvo nagradilo nastopajoče in prireditelje z navdušenim ploskanjem. Prostovoljne prispevke, ki so jih na koncertu nabrali, so pevci namenili za misijon Petra Opeke na Madagaskarju. Lepemu božičnemu doživetju so pridružili še dobrodelnost.
Sveta noč, blažena noč. Zvon slovenske cerkve Marije Pomagaj
je pozvonil K POLNOČNICI. Rojaki so napolnili cerkev in dvorišče. Skupaj smo hoteli praznovati božično skrivnost. Sv. mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Najprej je blagoslovil jaslice in zmolil desetko rožnega venca: »Ki si ga Devica rodila«. Pri slovesni sv. maši je prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Na orgle jih je spremljala ga. Anka Savelli Gaser. Tudi za ljudsko petje je bila priložnost in pobožno smo prepevali
naše lepe božične pesmi. Pri pridigi je dr. Rode voščil blagoslovljene božične praznike vsem rojakom. Spomnil se je tudi bolnikov in vseh, ki se zaradi raznih vzrokov niso mogli udeležiti polnočnice. Med mašo je bila priložnost za spoved. Zakrament sprave je prejelo lepo število vernikov, ki so se potem približali k sv.obhajilu.
Po končani polnočnici smo si voščili praznike, želeli sreče in lepega božičnega doživetja.
Na božič so bile slovesne maše
po vseh slovenskih Domovih, pa tudi božična srečanja in skupen zajtrk.
ŠOLSKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE je bila tudi letos v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča. Otroci so v prijaznem kordobskem gričevju uživali, veselo sodelovali in se srečni in zadovoljni vrnili domov. Kolonijo je vodil prof. Jure Urbančič in sodelavci: Cecilija Čampa, Pavel Grohar, Damijan Poglajen, Kristina Šenk in Pavlinka Zupanc.
"MATURA" - Komedija v izvedbi gledališke skupine Pristava in v režiji Dominika Oblaka na 52. Slovenskem dnevu in 40. Pristavskem dnevu v Castelarju - Foto Matjaž Čeč
L	■		_____	H
G	KI		1
^	^ l
_
'gMglj
“Ali ste poročeni?” vpraša personalni šef prosilca.
“Ne, ampak vseeno naredim vse, kar mi je ukazano.”
+
Učiteljica vpraša Janezka:
»Povej mi, kje živijo nigerijski črnci?«
»Ne vem.«
»No, ti bom pa malo pomagala,« reče učiteljica, ki je videla, da Janezku ne gre najbolje. »Povej mi, katera reka teče pod savskim mostom?«
»Sava.«
»No, odlično! Zdaj mi pa povej, kje živijo nigerijski črnci.«
»V Savi!«
+
»O Mateji pa res ne morem reči nič slabega.«
»Potem pa se raje pogovarjajva o kom drugem.«
+
Šestletni Mihec in triletni Aleš listata družinski album fotografij.
Ko prideta do poročnih slik svojih staršev, reče Mihec:
»Na ta dan je prišla k nam delat naša mamica.«
+
Doktor pregleda pacienta na postelji v bolnišnici, se obrne k njegovi ženi in reče:
»Mrtev je.«
»Ni res!« se oglasi mož s postelje.
»Bodi tiho, doktorje študiran, bo že vedel!« ga pokrega žena.
+
»Ko bom umrl, želim, da me upepelite,« naroča Tone svoji ženi.
»Čisto tebi podobno,« pravi žena, »greš in za sabo pustiš pepel!« +
Učitelj ustavi na cesti mamo nekega svojega učenca: “Vaš sin ima izredno žejo po znanju. Ali ima to od vas ali od vašega moža?”
»Od vsakega nekaj. Znanje ima verjetno od mene, žejo pa od moža.«
UVOŽENO 02 S2@»0=0S
■	Bojte se papirnatega tigra, če je narejen iz časopisnega papirja.
■	Resnica je v politiki izhod v skrajni sili.
■	Pot v socializem se začne in konča v kapitalizmu.
■	Ideologijo lahko skuhaš, spečeš ali spohaš, a še vedno ne bo teknila.
■	Svoboda tiska je kriva, da moram sleherno jutro na tešče brati neizmerne neumnosti.
■	Najraje pišem o temah, ki bi jih radi čim prej pozabili.
■	Napake politikov so nevarne za druge.
■	Ne prizadevajte si biti v večini, večina je mrtva.
■	Ne sprašujte se, kaj lahko vaša država stori za vas, ampak kako boste nagajali državi.
■	Ne verjamem človeku, zlasti če nastopa v imenu človeštva.
■	Nekaj se mi zdi sumljivo: prednost imajo tisti, ki prihajajo iz nasprotne strani.
■	Nekateri so izgubili kompas, ravnajo se po zvezdi, rdeči.
Kdaj bo naš vstajenja dan? - Jure
Rode...........................
Vsa celica je polna aleluje...
-	Mati Elizabeta Kremžar.......
Bog nam je blizu - Joseph
Ratzinger......................
Biti različen - Marko Kremžar..
Nameni Apostolata molitve .....
Sedem darov Svetega Duha -
Tomas Špidlik..................
Kako pomaga sveti Jožef -
Prevedel S. S..................
Pričevalec za današnji čas -Pripravil St. M.M. iz revije Glasnik
Kraljice Miru..................
Dnevnik svete sestre M. Favstine
Kov/alske .....................
Vprašujete - odgovarjamo -
Lojze Kukoviča ................
Pravilna raba bogastva -
Sv. Avguštin nas uči...........
Kip fatimske Marije romarice v
Stični - p. Anton Nadrah.......
Moje najljubše svetopisemsko
besedilo - Erna Berčan.........
Opredelitev za poslanstvo -
Primož Krečič..................
Iz zgodovine dominikanskega
samostana - Prevedel S.S.......
Zrcala komunizma nekoč in
danes - Matjaž Rustja..........
Rojstva, poroke in smrti v slovenski skupnosti v Argentini leta 2007 - Pripravil
Jure Vombergar.................
Polje, kdo bo tebe ljubil...
-	Ernest Hirschegger...........
82 let Šmonove mame ...........
Odšel je Jože Omahna...........
Spomin na brata Marka Bajuka
-	Božidar Bajuk................
Duhovno življenje je objavilo
-	Pripravil Jure Vombergar.....
Iz naše kronike - Metka Mizerit ...
33
34
35
36 38
38
40
40
41
44
45 41 48
48
49 49
50
£f
53
54
55
51 58
DUHOVNO ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA - Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo
Direktor: mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar -Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit - Tehnični urednik: Stane Snoj - Oblikovanje in prelom: Rozka Snoj - Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel: +54-11-4636-0841 -Fax: +54-11-4636-2421 - E-mail: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar -Registro de la Propiedad Intelectual N9 90.877 - Tisk: Talleres Gršficos VILKO S.R.L. - California 2750 C1289ABJ Buenos Aires, Argentina - Tel: k +54-11 -4301 -5040 - E-mail: info@vilko.com.ar
POVERJENIKI: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. - ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA - ITALIJA: Trst. Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia - Gorica: Riva Piazzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. - AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA: ARGENTINA: po raznašalcih: $100; po pošti: $115 - Bariloche: $110
-	OBMEJNE DRŽAVE: DŽ+BS: USD 90; brez BS: USD 65-AMERIKA: DŽ+BS: USD 110; brez BS: USD 75 - EUROPA: DŽ+BS: €100; brez BS: €70; OSTALE DRŽAVE: DŽ+BS: USD 120; brez BS: USD 80. - Pošiljanje po več izvodov skupaj zniža poštne stroške
-	Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramon L.
Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Duhovno življenje izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS	J
A
Z obletnice Našega doma v San Justu - Foto Lučka Oblak Čop
Rast 37 na taborjenju v Lujanu - Foto Franci Cukjati
■Stari greh« v izvedbi igralske skupine Slomškovega doma v režiji
Brule. - Foto Marko Vombergar in Pavel Brula.
nnn
B	
	
H iffli i % %	
*Som .	
	FRANOUEO PAGADO
lis	Concesion N9 6395
	TARIFA REDUCIDA
<<ž	Concesion N9 2560
La Vida Espiritual Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge ^ Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N® 9 Impresion: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina