Listek.
379
umrla.     Za lani je  „Matici"  plačalo 2086, za letos   doslej  474 letnikov.     Od zadnje seje društvu  ni  pristopil na novo  noben ustanovnik,  pač  pa  27 letnikov  in   I   naročnik.
XXIX. veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dne" 17. m m. pod predsedstvom prof. Fr. Levca. Predsednik je v svojem nagovoru poudarjal veseli napredek, ki se kaže v ,,Matici" od leta do leta. Letos se je število društvenikov pomnožilo za 160 društvenikov, kar je izvestno dokaz, da obeta ,,Matica" vzrasti v lepo košato drevo. Še ugodnejše je gmotno stanje ; društvena imovina se je pomnožila za 1100 gld., takd da ima dandanes nad 57000 glci i'1 da je lahko odmenila za knjige okroglih 5200 gld. Ta vsota pa je še večja zaradi Jurčičeve in Knezove ustanove in znaša nad 6000 gld. ,tatica" je torej dosegla letos nekakšen vrhunec. Ta veseli razvitek nam je porok, da je ,,Matičino" delovanje v pravem tiru. Kolo pisateljev je od leta do leta večje; nikoli ni odbor v zadregi zaradi rokopisov; znameniti pisatelji so obetali ,,Matici" monografije in razprave za več let. — Tajnik E. Lah je poročal o odborovem delovanji v dobi od dne- 1. junija ig93- leta do dne" 30. aprila t. 1. (Važnejše stvari smo itak prijavljali sproti). — Poročilo o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od dne" 1. jauuvarja do dne" 31. decembra 1893 leta (glej poročilo o odb. seji ,,Matice Slovenske" v denašujem listu) odobri se brez razgovora. — Takisto se odobri načrt novemu opravilnemu redu, katerega je bilo treba zaradi lani izpremenjenih društvenih pravil. — V odbor se izvolijo vsi  odstopivši odborniki, namesto umršega  Ivana Tomšiča pa  A.  Zumer.
Obči zbor »Pisateljskega podpornega društva" je bil dne" 30. aprila v ljubljanski čitalnici pod predsedstvom dr. y. Vošnjaka, ki se je s toplimi besedami spominjal umrših pisateljev Gestrina, Freuensfelda in Tomšiča ter potem povabil društvenega tajnika prof. R. Peruška, da poroča o društvenem delovanji v minulem letu. Tajuikovemu poročilu posnemljemo, da je društveno delovanje nekamo izgubilo svojo živahnost, čemur je pač vzrok preobilica slovenskih društev, ki štejejo med svoje člane malone vedno iste osebe. Odkar je umrl Cimperman, ni društvo redovito podpiralo nobenega pisatelja, saj tudi nimamo nikogar, ki bi bil samo pisatelj, pač pa je pomagalo Freuensfeldu, da se je šel zdravit v Karlove Vare, in dovolilo posojilo nekovemu društveniku-pisatelju. Sklenilo se je tudi, naj se izterjajo dolgovi od onih podpiraucev, ki so dobili stalne službe. — Pesniku Gestrinu, ki je umrl lanske počitke, priredilo je društvo sijajen pogreb. Pokojnikovo podobo je zvršil po društvenem naročilu slikar Lj. Grilc, društvo pa jo je potem poklonilo ,,Narodnemu Domu«, kar nima samo svojih prostorov. Društvo je naročilo tudi nagroben spomenik pesniku Cimpermaim. Vzidal se je namreč kamen z napisom; medajlon od kararskega marmorja pa, katerega je zvršil A. Gangl na Dunaji, poklonil se je kranjskemu muzeju, ker bi bilo škoda takšno delo izpostavljati vremenskim neprilikam. Kranjski deželni odbor je vzprejel darilo in plačal donesek za nagrado umetnikovo. — Dne 9. decembra je priredilo društvo Gestrinov večer, društvenega večera pa ni bilo nobenega; odbor bi rad obnovil take večere, ako bi bilo več zanimanja zanje. — V Črnem Vrhu nad Idrijo se je osnoval odbor za vzidanje spominske plošče pokojnemu Cigaletu, ali odbor ,,Pisateljskega podpornega društva" je odklonil sodelovanje, ker je zanimanje za take slavnosti popolnoma izčezlo, sosebno pa tudi zaradi neugodnega gmotnega stanja. Tudi pozivu ljutomerskega učiteljskega društva, ki je prosilo podpore za prenos zemeljskih ostankov Freuensfeldovih iz Prage v Ljutomer, odbor ni ustregel, ker je podpiral pokojnika živega. — Končno je sklenil odbor poskrbeti za novo izdajo Prešernovih poezij. Volil se je odsek, da ustanovi načela, po katerih se priredi ta izdaja. — Pobiranje doneskov za Prešernov spomenik napreduje kaj sporo, čemur se ni čuditi, če pomislimo, za koliko namenov je treba narodnjakom sezati  v žep.   —   Društveni   blagajnik   A   Funtek   je   nato   poročal o društveni    imovini,
38o
Listek.
Dohodkov je bilo leta 1893. skupaj 226 87 gld., troškov pa 691*52 gld. Da se pokrije nedostatek. potrosilo se je 535 gld. glavnice, tako da je bilo koncem leta 1893. v bla-gajnici še 7°'3S gld. Društvena imovina je znašala dne" 1 januvarja 857 gld., zmanjšala se je torej za 38C94 gld. proti imovini lanskega leta. To pa je večinoma pripisovati izrednim troškom po Gestrinovi   oporoki.    Za  Prešernov   spomenik se je nabralo  do dne"
v
1. januvarja 1894. leta z vštetimi obrestimi 1043^84 gld. Članov šteje društvo 75, namreč 1 častnega, 8 ustanovnikov, 17 pravih in 49 podpornih društvenikov. — O Gestrinovi zapuščini je poročal predsednik dr. Vošnjak. Ker je marsikaj glede" društvenih pravic nejasno, izvolil je zbor po živahni razpravi dr. Tavčarja, dr. Majarona in Zagorjana v odsek, čegar skrb bode, da se Gestrinovo volilo obrne kolikor moči društvu v korist. Natd se je vzklikoma izvolil zopet stari odbor (predsednik dr. J. Vošnjak, odborniki : A. Funtek, prof. Fr. Leveč, prof. Fr Orožen, prof. R. Perušek, prof. S. Rutar in A. Trstenjak),  za  pregledovalca  računov pa dr.   T.  Romih  iu  A.  Zagorjan.
Knjige »Matice Hrvaške«. (Dalje.) Prievodi no vi jih p j e s ni k a.- Izdaj e Matica hrvatska. Sveža k prvi. Adam Mickieivicz, Gospodin Tadija ili posljednji porob u Litvi. Plemička pripovijest iz godine 1811. i 1812. U dvanaest pjevanja. Preveo, uvod i bilješke napisao dr. T. Maretič. Zagreb. Naklada »Matice hrvatske«. 1893. — Poleg knjižnice grških in rimskih klasikov je zasnovala »Matica hrvaška« tudi knjižnico modernih pesnikov in kot prvi zvezek poklonila čitateljstvu Maretičev prevod glasovitega dela Mickiewiczevega »Gospoda Tadeja«, katero zmatrajo ocenjevalci za biser slovanskega pesništva. Epopeja sama ni niti junaška niti romantiška, in čin ni osredotočen okolo jedne osebe ali jednega dejanja, v estetskem pogledu torej ne odgovarja pravilom pesniške teorije. Krasno pa je poradi veščine, s katero slika ves tedanji život in običaje svojih sodobnikov, plemičev poljskih, toliko glede* na ndrodne in politične, kakor na socijalne in kulturne odnošaje. Poleg tega se odlikuje po prekrasnih opisih n. pr. litav-skih gozdov, nevihte i. t. d. Ako bi ji kaj prigovarjali, to je precej ukočena mera ; stihi namreč so sestavljeni iz sedmih trohejev, katerih četrti je katalektovski in deli stih v dve polovici. (— u — u —¦ u —,  —   v; — u — —)
Prevod Maretičev, ki je znan kot prelagatelj Homerjeve »Ilijade« in »Odiseje«, vreden je vse hvale. Prelaganje pesniških del je dosti težavno že poradi mere; tem večje so težkoče, ako je delo rimovauo. Prevod se čita jako gladko in pogaja po zmislu in besedilu dikcijo originala, kateremu se približuje kolikor možno. Le malokdaj se čitatelj spotika ob menj umevni konstrukciji ali pa ob nenavadnih besedah in oblikah, n. pr. ,,gla"  m. ,,gleda",  ,,uječ"  m.  .,ulječi",  „odje,  nidje"  m.   ,,ovdje, nigdje".
V pesniški tehniki si je dovolil prelagatelj mnogo elizij, katere je povzel po narodnem govoru, n. pr. ,,b'" mesto ,,bi", ,,s'" m. ,,se", „j'" rn. ,,je", ,,t'" m. ,,ti" „štap'ma" m. ,,štapima" ; sosebno cesto je izpuščen „a" pred „0" v participu pf.; n. pr. ,,pokaz'o" m. ,,pokazao"; , nasapun'te" m. ,,nasapunite". — ,.Nit' kroz magle s' poznat d'o."
Čudno se čitajo besede ,,šafran", ,,plajvaz" (— Bleistift), ,,panganet" (Bajonett), ,,sos" (omaka), ,,jegeri" (== vojaki lovci), ,,fehtovati" fescrimer fr.), „verta" (Furtuch), ,,štikle"  (Schuhstockel).
Mi Slovenci smo pretirani puristi, in ni dvojbe, da se časih smešno ogibljemo ob-narodelih besedij, namesto katerih upotrebljavamo starinske ali pa izposojene besede, ki jih ndrod ne pozna. Tudi apostrofa se bojimo po nepotrebnem kakor hudič križa. Vender je moje mnenje to,  da je  v  teh stvareh srednji pot najboljši  pot.
Slavenska knjižnica. Knjiga I. Ivan S. Turgenjev. Izabrane p r i-poviesti. Svezak prvi. Plemičko gniezdo. —Rudjin. Preveo j^oszp Miškatovič. Zagreb. Naklada  ,,Matice hrvatske".   1893.   — Tudi namen seznaniti  svoje čitatelje s poglavitimi