Vzornik mi je vsak dober glasbenik
Ob nedavni kulturni priredi-tvi, namenjenr naSim upokojen-cem, [e bila prav gotovo osred-nja in umetniSko najbolj dog-nana točka solistifien nastop harmoniksrja Franca Žiberta To nl bilo igranje v siogu Sla-kov al) Avsanikov, psL pa v)r-tuozno muzicirsnje - skratka resna glasba; nekaj kar pri nas ne sliSimo vsak dan.
»Slltall imo, da »0 vai na-Čin igran]R raillkuj* od titt»ga, kakrineg« •mo vajenl poilu-iatl. Je tore) kakina bistvena razllka m«d harmonlho kot io-HatlCntm honcartnim Inatro-mentom In harmonlko, kot )o {• vafeno nnie kran|ako uho?«
-Razlika je velikanska. Pred-vsem je treba vedeti. da sklada-telji v preteklosii niso pisali za harmoniko. saj j« bita kol soli-stiCnl in koncertni instrument vseskozi odrinjena. posebno fie pri nas, kjer smo njeno vre-dnost bagatelizirali vduhamor-ni narodnoiabavni giasbi. Vse-kakor je res, da je harmonlka v rokah pravega mojstra nenava-dno vsestransko sredstvo za izraianje glasbene umetnosti. pri fcemer imam v mislih resno glasbo. denimo Scar1ati|a. Po drugi strani pa so Sele pred kratkim odkrili harmoniko kot ifistrument za koncerino muzi-ciranje \r\ vse veC ja sklaclate-Ijev. ki danes pišejo resno glas-bozanjo Pa Seena velika razli-ka je med koncertnim m naro-dnlm muziciranjem - znan}e. teoretifino in praktiftno. ki ga mera obvladat! koncertni har-monikar zb raillko od vaSkega godca, ki se je po posluhu nau-fii) raztegovatl meh.-
»Kaj počnete, kadar ne pou-čujets, kratkohlačnikov na glatbani ioti Franca Šturma tu na črnučah?«
»Predvsem vetiko vadim in Studiram. ker sem absolvent pedagožkega oddelka glasbe-ne akademije PedagoSkega zato, ker pri nas v Ljubljant niti drugje v Jugoslaviji Se nimamo oddelka za Studij harmonike na visoki stopnjj. Prav zato upam, da bom v kratkem lahko odSel na dodaten Studij v inozem-stvo. kjer bom tahko diplomiral na harmonfkr na akademski ravnl. Po drugi strani sam nekaj že posnel za radio. obljubili so mi Se dodatna snemanja. Kon-certiral sam v LjuDljani, v Krjkem, v Beljaku in Celovcu. sodelujem pri (otkloml skupini Tine Rožanc. za ,tezgo' pa igram prl Blejskem kvintetu,-
Ob koncu razgovora nam je Franc Žibert zaupal. da se misli po končanem vlsoko&olskem študiju posvetiti pedagoSkemu delu. aaj ima poučevanje mla-dine za svoje najprijetnejSe opravilo in po njegovem ni lep-Sega uspeha kot to, da učenec samostojno in ubrano raztegne svoj meh.
TADEJ BRATOK