Metlika, 25. 12. 1978 Številka 12 gg M Leto XIV Avezi o GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET \ tfVV \ K/ vV \ M Vpogled v delo »disciplinarjev jj Disciplinska komisija, kot organ delavcev v TOZD za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in drugih kršitev delovne discipline, za ugotavljanje škode in odškodninske odgovornosti ter izrekanje ukrepov kršilcem delovnih obveznosti in delovne discipline, v našem primem kot skupen organ vseh TOZD in DSSS, je bila izvoljena na način, kot ga določa zakon o združenem delu (na neposrednih tajnih volitvah), dne. 27. 12.1 1977. Komisija šteje'devet članov, od tega je sedem članov izvoljenih predstavnikov TOZD in DSSS, dva člana pa sta predstavnika družbene skupnosti. Ob obravnavanju vprašanja, kako naj bo ta organ konstituiran (v vsaki TOZD in DSSS posebej ali skupno za vse TOZD in DSSS), je bilo sprejeto stališče, naj bo komisija kot skupen organ za vse TOZD in DSSS s sedežem v Metliki. To predvsem zaradi ekonomično- sti, lažjega spremljanja in ugotavljanja pojavov, ki stopajo v ospredje, pa tudi zaradi manjše možnosti pojavov familijamo-sti. Opredelitev pravic in obveznosti iz združenega dela po ustavi in zakonu Poleg zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZZD in ZDR), je ustava močno zaostrila odgovornost v združenem delu. Delavci nimajo v združenem delu samo pravic, pač pa tudi obveznosti in odgovornosti. Obseg pravic v združenem delu je zato neposredno vezan na obseg odgovornosti, ki jih imajo delavci v TOZD, pa tudi v najširšem smislu: „Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega dela in celotnega družbenega dela nenehno uporabljajo (1. odst. 15. člena ustave SFRJ)”. Ker je odgovornost v bistvu razmerje med ljudmi, je zato razumljivo, da poznamo številne oblike odgovornosti. Vsaj na področju združenega dela je aktualna zlasti naslednja delitev odgovornosti: — nepravne oblike odgovornosti, katerih značilnost je, da te oblike odgovornosti ne določajo pravne norme, pač pa splošna moralna, etična načela, predvsem tudi temeljna načela socialistične samoupravne družbe, ki so zajeta v uvodnem delu ustave SFRJ, - pravne oblike odgovornosti, katerih značilnost je, da odgovornost za posameznikovo ravnanje določajo pravne norme, pa naj bodo državnega N Napravili smo — ali pa smo šele na začetku -reorganizacijo skladišč in raznih služb. Delo je razdeljeno, skladišča so „ureje-na”, pa še vedno se ne ve, kdo pije, kdo plača. V skladiščih smo dobili nove šefe, a skladiščniki še vedno ne vemo, kdo je naš nadrejeni. Ko vprašaš enega, te pošlje k drugemu, drugi k tretjemu in tako naprej. Vse kaže, kot da smo vsi samostojni in nima nihče nikogar nad seboj. Poglavje zase predstavlja tudi naša transportna skupina Sestavljajo jo fantje, ki so delali prej v skladišču surovin. Z reorganizacijo so fantje preimenovani v transportno skupino. Delo te skupine je izlaganje vagonov, kamionov za potrebe vseh TOZD delovne organizacije Beti Metlika Malo trpkosti Prav tako nalagajo embalažo, valje, zaboje in podobno. Že iz tega je razvidno, da se je obseg dela tej skupini povečal, osebni dohodki pa so jim ostali enaki. Zakaj to? Zakaj se jim ne bi z reorganizacijo dvignil tudi osebni dohodek? Kot transportna skupina delajo že od 1. aprila, spremenilo pa se ni nič. Odgovorni se izgovarjajo drug na drugega, prave odgovornosti pa noče nihče prevzeti. Naj zapišem, da delajo fantje v mrazu, dežju, vročini in snegu, vendar imajo občutek, da jim tega nihče ne prizna. Tudi zaščiteni niso, kot bi bilo treba. Upamo, da se bo našel kdo, ki bo tešil problem v obojestransko zadovoljstvo. IVAN MALEŠIČ V._____________________________Z (nadaljevanje na 2. st.) ***+**************** * ■■IMii TOT* VAMI JE ZiDNJA LETOŠNJA^vŽ^Ubi VEZI LA. MALCE JE NOVOLETNO UBRANA, SE PRA VI, JE VESELEJŠA Z NJO SE POSLAVLJAMO OD 1978. LETA, Z NJO SE ZAHVALJUJEMO SODELAVCEM, SKRATKA, VSEM, KI SO POMAGALI UREDNIŠTVU PRI DELU. TAKO ALI DRUGAČE. PA ŠE TO: VSEM IZ BETI IN KOMETA ŽELIMO VELIKO USPEHOV, PRIJATELJSTVA, ZDRAVJA, LJUBEZNI, VESELJA, SMEHA, DELOVNIH ZMAG, PRODAJNIH USPEHOV, ZALOŽENIH TRGOVIN IN SHRAMB, ČIM MANJ MAKADAMA, VELIKO DOBRE PITNE VODE IN VINA, MIRU, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA, MNOŽICO STANOVANJ, DOBRE OSEBNE DOHODKE, NOVA AVTOMOBILE, TELEVIZORJE, RADIJSKE APARATE, NOVE ČEVLJE, PLAŠČE, LEPE FRIZURE, PITANE PRAŠIČE, POLNE TRTE, JABLANE, HRUŠKE, SLIVE, ODLIČNA SPRIČEVALA OTROK, USTALJENE CENE PA ŠE TO IN ONO V PRIHAJAJOČEM 1979. LETU. UREDNIŠTVO VPOGLED V DELO ,DISCIPLINIRANJEV'- VPOGLED V DELO .DISCIPLINIRANJ ----------------------------- Vezilo, glasilo DO Beti in Komet ureja uredniški odbor: Toni Gašperič (glavni in odgovorni urednik), Slo-bodanka Videtič, Dragica Nenadič, Desimir Milovanovič, Cveto Rus, Zdenka Jar-njevič, Viktor Kozjan, Jože Gerkšič, Tone Omerzel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko He-rak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Dalibor Hrste, Vera Kostelec, Martina Jakofčič, Ivan Bor-darič in Irena Kostevc. Tehnična urednika: Dušan Pe-zelj in Janez Pezelj. Vezilo izhaja v nakladi 2100 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Priprava in stavek: ČZP Dolenjski list, Novo mesto, tisk: Knjigotisk, Novo mesto. Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, Metlika. v J (nadaljevanje s 1. st.) (ustava, zakoni, pravilniki inpd.) ali samoupravnega izvora (samoupravni sporazumi, drugi samoupravni splošni akti). Pravne oblike odgovornosti imajo za posledico pravne sankcije, torej sankcije, določene v državni ali samoupravni normi. Med pravnimi oblikami odgovornosti poznamo: — kazenskopravno odgovornost za dejanja, ki so v kazenskem zakonu določena kot kazniva dejanja (napr. kazniva dejanja zoper samoupravljanje, kazniva dejanja zoper družbeno lastnino itd.), s sankcijo - kaznijo, - upravnokazenska odgovornost za gospodarske prestopke in prekrške. Sankcija se kaže v denarni kazni, — odškodninska (oz. materialna) odgovornost za povzročeno škodo s sankcijo, povzročeno škodo povrniti, vzpostaviti prejšnje stanje, oz. če to ni mogoče, plačati odškodnino, - odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij. Ta vrsta odgovornosti je nekakšna vmesna stopnja med pravnimi in nepravnimi oblikami odgovornosti. Vmesna zato, ker zakon ureja samo njene temelje, vse ostalo prepušča združenemu delu (konkretizirano je v statutih TOZD ter v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. Upravičenci za uvedbo disciplinskega postopka Postopek za ugotavljanje odgovornosti delavca se začne na zahtevo delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, zbora delovne enote, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sindikata, kakor tudi pristojnega organa družbenopolitičnih skupnosti in drugega organa, določenega s samoupravnim splošnim aktom. Zakon o DR dopolnjuje ZZD tako, da določa kot upravičene predlagatelje še zbor delovne enote in drug organ, določen v samoupravnem splošnem aktu. Do uveljavitve ZZD so delavci samostojno določali v svojih aktih, kdo vse lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka. dede na zaostreno odgovornost v združenem delu, pa zakon določa upravičene predlagatelje. S tem tudi izpostavlja njihovo odgovornost za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu. Poleg upravičencev za uvedbo disciplinskega postopka pozna zakon institut pobude, ki jo lahko poda vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti. Razlika med pobudo in zahtevo Razlika je očitna. Če bo disciplinska komisija dobila pobudo za uvedbo disciplinskega postopka bo šele tehtala, presojala, ali bo sploh uvedla disciplinski postopek, če pa bo dobila od pristojnega organa zahtevo za uvedbo postopka, bo morala začeti oz. nadaljevati, ne da bi prej presojala vmesnost oz. ustreznost uvedbe disciplinskega postopka. Pri nas smo vprašanje pobude uredili tako, da se pobuda daje neposredno upravičenim predlagateljem (glej obrazec prijave za uvedbo disciplinskega postopka) in ne neposredno komisiji. Tisti organ, ki je zahteval uvedbo disciplinskega postopka, je upravičen tudi aktivno sodelovati v nadaljevanju postopka, ne glede na to, ali ga je zahteval sam, ali pa je bil začet na zahtevo drugega organa. Upravičeni predlagatelj lahko vloži ugovor zoper odločbo disciplinske komisije, lahko sproži sodni postopek pred sodiščem združenega dela, če meni, da komisija ni pravilno odločala. Delavcu, odgovornemu za kršitev delovne obveznosti, lahko disciplinska komisija izreče enega od naslednjih ukrepov: - opomin, - javni opomin, - razporeditev na druga dela oziroma naloge za čas, določen v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, - denarna kazen, - prenehanje delovnega razmerja. Pri izreku ukrepa mora disciplinska komisija upoštevati težo in posledice, ki jih ima storjena kršitev za TOZD in združeno delo sploh, pomen razvnanja delavca za okolje, v katerem je bilo storjeno, delavčevo prejšnje vodenje in tudi njegove osebne razmere. Pri vsakem odločanju mora disciplinska komisija upoštevati okoliščine, ki so delavcu v korist, kot tudi okoliščine, ki delavca obremenjujejo. V obrazložitvi odločbe disciplinske komisije mora biti navedeno, katere okoliščine je komisija upoštevala ob izreku ukrepa. Ce komisija navedenih določil ne bi upoštevala ob izreku ukrepa, gre za bistveno kršitev disciplinskega postopka. Opomin in javni opomin sta moralna ukrepa, brez materialnih posledic. Lahko se izrekata za vse kršitve — lažje in hujše. Razlikujeta se samo po stopnji: opomin je blažji ukrep, kot javni opomin. Javno se lahko objavita oba. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge je le začasnega značaja: traja le določen čas, največ eno leto. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge se lahko izreče tako za lažje kakor za hujše kršitve delovne obveznosti. Na podlagi tega ukrepa je mogoče delavca razporediti na katerokoli delo oz. naloge, neodvisno od strokovne izobrazbe oz. delovne zmožnosti. Denarna kazen se sme izreči le za hujše kršitve delovne dolžnosti iz 169. člena ZD, in sicer največ do 10% zneska akontacije osebnega dohodka. Spodnja meja denarne kazni je določena v pravilniku o delovnih razmerjih in znaša 5 %. Ta ukrep se lahko izreče tudi pogojno. Prenehanje delovnega razmerja. V vrati disciplinskih ukrepov je ta ukrep najhujši, ne samo zaradi moralnih in statusnih posledic (izguba lastnosti delavca), pač pa tudi zaradi materialni posledic. Ukrep prenehanja delovnega razmerja je mogoče izreči samo za hujšo kršitev delovne obveznosti, (ne pa tudi za lažjo), ki je kot takšna določena v samoupravnem splošnem aktu. Tega ukrepa ni mogoče izreči za vsako hujšo kršitev, pač pa mora biti tako huda, — da se z njo povzročajo motnje v razmerju pri opravljanju del oz. nalog, ali — da se z njo onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev, — ali, da se z njo moti delovni proces. Tudi ta ukrep se lahko izreče pogojno, vendar ne dalj kot za eno leto. V čem je smisel pogojnih ukrepov? Smisel pogojne odložitve izvršitve izrečenega ukrepa je v resnem opozorilu disciplinske komisije, naj delavec, ki je bil spoznan za odgovornega, v prihodnje drugače ravna. Ce bo spremenil svoj odnos do dela tako, da ne bo kršil prevzetih delovnih obveznosti, se bo po izteku dobe, za katero mu je bila izvršitev ukrepa pogojno (nadaljevanje na 6. st.) ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Antuna Bošnjaka se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem tozd Pletenine za denarno pomoč in izraženo sožalje. JOSIP BOŠNJAK z družino ZAHVALA Ob smrti dragega brata Filipa Jakšiča se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD Kodranka in volna za podarjene vence, izraze sožalja in za sočustvovanje. Posebna zahvala sodelavcem, ki so mi stali ob strani v težkih trenutkih. ANA LA Dl KA z družino ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame ANE KOSTELEC iz Krmačine se iskreno zahvaljujem za vso pomoč, ki mi jo je izkazal v težkih trenutkih kolektiv delovne organizacije Beti. Posebna zahvala osnovni organizaciji sindikata TOZD Kodranka in volna za darovano cvetje, sodelavcem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku ali kakor koli počastili njen spomin. ŽALUJOČI STANKO KOSTELEC Tonetov novi stroj 4 Najdihojca je več kot drugi dom V Dobovi, TOZD Konfekcija, nisem bil že zelo dolgo, četudi pripravljajo tamkajšnje kuharice dobro rižoto s solato. V tej naši temeljni organizaciji združenega dela se je zaposlilo devetnajst novih delavk, doma v glavnem s Hrvatske, tako da tečeta zdaj dva trakova. Dobova je zanimiv kraj, pomembno železniško križišče, v njej živijo kmetje in delavci. Preko šeststo ljudi je zaposlenih v gospodarstvu, ki predstavlja tretjino vse industrije v brežiški občini. Dobovčani trezno razmišljajo o napredku svojega kraja, ne bi hoteli in nočejo zaostajati, nočejo capljati za razvojem, za napredkom. 27. oktobra letos so slavnostno odprli otroški vrtec, lepo zgradbo na vzpetini, s katere je lep razgled na Dobovo. Vrtec je sodoben, v igralnicah je polno igrač in malčkov od dveh do sedmih let, predšolcev, od katerih bodo najstarejši drugo jesen korakali v pravo šolo. To je stara stavba pri cerkvi, zgradba, na katero Dobovčani niso ponosni, ampak raje kujejo načrte, kako bi prišli do nove. Stala naj bi pri otroškem vrtcu. V otroškem vrtcu - imenovali so ga Najdihojca — je našlo svoj drugi dom devetdeset otrok. - To so sinovi in hčerke delavcev, a tudi kmetov, ki so spoznali, da se otrok v vrtcu marsikaj nauči. V našem vrtcu je petindvajset do trideset otrok delavcev iz Beti, rada pove nasmejana, simpatična in delu redana tovarišica JELKA KOBRNE, vodja. - Kako sodelujete z našo Beti? - To sodelovanje je že tradicionalno. Dokler je bil oddelek še v šoli, so kuharice Beti skrbele za prehrano mal- čkov. Polnih pet let. Zdaj imamo svojo kuhinjo, kuharico, zdaj je prehrana prilagojena otrokom. No, Beti nam priskrbi cenejše artikle, pomaga nam pri nabavi ozimnice, za osmi marec bomo pripravili programček, za novo leto pa morda razstavo otroških izdelkov. — Kaj načrtujete za v bodoče? — Urediti bo treba okolico stavbe. Nekaj smo že postorili s prostovoljnim delom krajanov, nekaj pa še bomo. Predvsem nam manjka zunanjih igrač. Te pa so zelo drage, zato razmišljamo, da bi jih izdelali sami. Polovico ceneje bi nas prišlo. — Jaslic pa nimate, kajne? — Ne, nimamo. Razmišljamo pa o organiziranem varstvu na domu. Tako imajo urejeno v Brežicah in zadeva ni slaba. — Zadostuje vrtec potrebam kraja? — Da. V zadnjem času nismo odklonili niti ene prošnje za sprejem v vrtec. Ljudje, starši so zadovoljni. In z njimi tudi mi, ki tu delamo. T. G. Površni posamezniki kaj radi ocenjujejo mlade po zunanjem videzu. Malo daljši lasje, brada, kavbojke in že človeku prilepijo etiketo z negativnim prizvokom. Tone Pezdirc, mehanik, deluje fra-jersko, mladostno, brezskrbno, njegova generacija pa ve, da je Tone Pezdirc miren, deloven in sposoben fant. Dolgolasi in bradati Tone Pezdirc je dolgoletni član foto kina kluba Fokus, ki je pripravil že celo vrsto uspelih razstav, predavanj, svoj-čas so snemali celo filme. Potem so odnehali, kar je prav gotovo škoda, saj so skušali ohraniti pri življenju stare belokrajske običaje, obrti, pa četudi samo na celuloidnem traku. Tone Pezdirc je aktiven v mladinskem klubu. Če se mladim v klubu karkoli pokvari, popravi Tone Pezdirc. Pri tamburaših in pri folklori ga ni, vodi pa kino podjetje, predvaja Jilme. Brez njega bi ne bilo kino predstav, to drži kot pribito. Vemo pa.jla kino podjetje dobro posluje, da imajo mladi celo dobiček od kino predstav, kar se je v preteklosti redkokdaj zgodilo. Nasprotno: kino dvorano so celo zaprli, ker je poslovala z izgubo, gledalcev ni bilo k predstavam, danes nemalokrat zmanjka vstopnic. K pisanju o Tonetu Pezdircu me je pripravil stroj za ukrivljanje okroglih cevi. Stroj, ki si ga je zamislil naš mehanik. - Prej smo morali cevi segrevati in jih šele nato ukriviti. Delo je bilo zamudno. Tri minute smo porabili za eno ukrivljanje. S strojem, z mojim orodjem, ukrivimo cev v nekaj sekundah, odpadlo pa je tudi segrevanje, pove Tone Pezdirc. Za izboljšavo, za skrajšanje postopka, je dala metliška raziskovalna skupnost Pezidrcu nagrado v višini pet tisoč dvesto dinarjev. Tone Pezdirc pa razmišlja o tem, da bi odšel iz Beti. Menim, da bi morali sposobne, mlade ljudi zadržati na tej strani Gorjancev. V nasprotnem bi nam bilo morda kdaj žaL T. G. Ves čas dela za strojem Cajner Jožica je pridna šivilja in ves čas, odkar je zaposlena v Kometu, dela za strojem. Je ena izmed mnogih žena, ki so se zelo mlade zaposlile. Jožica šteje komaj 26 let, toda za seboj ima že deset let delovnih izkušenj. Jožica je po rodu Mariborčanka. Njena teta živi v Mediki, kamor je naša sogovornica zahajala že pred več kakor desetimi led. Tu, v Beli krajini je spoznala sedanjega moža in se pred devetimi leti tudi tu omožila. Še istega leta se je zaposlila v Kometu, kjer dela še danes. Še preden je postala Belokranjka, je delala eno leto kot gospodinjska pomočnica v Mariboru. Njen dom je v Križevski vasi, kjer imajo kmetijo. Pravi, da na kmetiji prav tako rada dela kakor v tovarni. Povedala nam je, da je njen delovni dan precej naporen, toda če ima človek voljo, tudi marsikaj naredi in zmore. Zanjo ni nobeno delo težko, pa naj bo kakršnokoli: doma ali v službi. Naša Jožica ni mogla mimo tega, da nam ne bi povedala, da ima doma dve ljubki hčerkici. Starejši so se letos prvič odprla šolska vrata, mlajša pa se še brezskrbno igra s svojimi sovrstniki po vasi. Ker je naša navada, da na koncu pogovora vprašamo sogovornika še za njegovo željo, smo to storili tudi tu. Rekla je: „Vseje v redu, samo če bo tako, kakor je bilo do sedaj.” Škodljiva nevoščljivost Jelenič Martina je doma na Lokvici pri Mediki, od koder se vozi vsak dan na delo z avtobusom. Tudi ona ima komaj 26 let, toliko, kolikor naša prejšnja sogovornica. Tudi ona je jubilant, z desetimi leti delovne dobe. „Deset let izgle- da veliko, toda minilo je tako hitro, da se človek včasih kar zamisli nad tem, kako hitro bežijo leta” nam je začela pripovedovati tovarišica Martina. Ni še poročena, toda slej ko prej bo prišlo tudi to. ,,Za to je še čas’ , nam je rekla in zamahnila z roko. V Kometu dela že od vsega začetka njenega službovanja. To se pravi, da je v naši delovni organizaciji že deset let. Marljiva delavka je za strojem, toda moti jo nekaj stvari, ki so v zvezi z njenim delom. Pravi, da ni pravega razumevanja med delavci oz. delavkami za stroji, ki delajo na normo. Večkrat sliši pogovore, s katerimi se ne strinja. Delavke zavidajo druga drugi. Prva se jezi, ker ima druga morda drugačno delo, toda manjšo normo, druga očita prvi, da je lahko dosegati njeno normo, itd. Nevoščljivosti Martina ne mara. Njena želja je, da bi se delavci med seboj bolje razumeli. Povedala nam je tudi to, da je z osebnim dohodkom, ki ga prejema, zadovoljna, in prepričana je, da se bo tudi ta iz leta v leto povečal, če bo naša delovna organizacija še naprej tako dobro poslovala, kakor do sedaj. Veselje do zemlje Tovarišici KARLINI VUKŠI-NIČ po njenem izgledu in vitalnosti ne bi prisodila, da je za njo že trideset let delovne dobe. „Veliko pešačim. Uživam na zraku in v naravi. To mi je ostalo še iz otroških let. Kot kmečki otrok sem v rani mladosti začela delati na polju in veselje do zemlje je še vedno v meni. Razen tega pa nikoli nisem imela prevelikih želja”, je dejala Karolina. Vaša prva zaposlitev? ,,1948. leta v gradbenem podjetju v Novem Beogradu.’ Kako? Saj ste vendar domačinka - iz Grabrovca? „ Življenjska pot človeka maisikam zanese. Mene je že takoj v začetku v Srbijo. Saj nisem ostala dolgo. Domotožje > me je pripeljalo že po osemnajstih mesecih nazaj v Belo krajino. Zaposlila sem se v zadružnem sektorju. Najprej sem delala v Semiču, nato v Črnomlju in Metliki.” Kakšni so vaši spomini iz tega obdobja? „Ni bilo lahko. Jaz sem začela v knjigovodstvu in tako je bila moja poklicna usmeritev zapečatena. Spominjam se, da smo knjižili na „ameriški žumal”. Velikokrat smo delali več kot osem ur. Besede nadura nismo poznati . .. Napišite tudi to: velikokrat smo imeti sestanke v Črnomlju. Prevoza ni bilo. Dogajalo se je, da smo se iz Črnomlja vračali peš v Semič ali v Metliko, odvisno pač od tega, kje je bil kdo zaposlen. V cekarčku sem imela nekaj jabolk in kos kruha. To je bilo tudi vse za tisti dan.” V „Kometu” ste že dolgo. Od kdaj natančno? „Od vsega začetka, to je od 1960. leta. Takrat se je imenoval Invalidski zavod. Zaposlenih nas je bilo šest.” Veliko se je spremenilo od takrat, kajne? ,,Da, če samo pomislim, da se je iz navadne obrtne delavnice razvilo takšno industrijsko podjetje kot je danes Komet! Težav ni bilo malo, predvsem na začetku, vendar mi nikoli ni bilo žal, da sem prišla v to podjetje.” Vaši najbolj prijetni spo-minii? „Ko so periodični in letni obračuni pokazati uspešno poslovanje. fo mi je dajalo nov polet za nadaljnje delo.” Ste zadovoljni s prehojeno potjo in delom: „Sem. Če bi bila zopet na začetku in če bi lahko vplivala na njen potek, je ne bi dosti menjala. Tudi poklic sem vzljubila in ne bi si izbrala drugega.” In vaše želje ob tem jubileju? „V prvi vrsti, da bi podjetje tudi naprej uspešno poslovalo in se razvijalo. Privatno pa si žetim, da bi mi zdravje služilo tako kot do sedaj in da bi otroci čimprej prišli do svojega kosa kruha. Š. Z. Gobar in ribič FRANCA HENIGMANA poznam kot mirnega, skromnega in tihega človeka. Vsak dan ga videvam v modri halji, s čepico na glavi. Franc Henigman dela kot vodja mehanične delavnice. Za seboj ima osemin- trideset let delovne dobe. Njegovo življenje je bilo polno težkih trenutkov, dela. Rojen je bil v Metliki, na Borštku. Otroška leta je preživel tako, kot so jih pač otroci v tistem času in v tistih razmerah. Pred vojno je delal v Vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu. Zdaj je tam Crvena Zastava. Za mehanika se je Henigman izučil pri mojstru Alojzu Cvelbarju. ,,Iz Kragujevca sem šel služit vojaški rok v Boko Kotorsko. Po kapitulaciji stare Jugoslavije so me ujeli Nemci in me prignali do Slavonskega Broda, od tam pa v Nemčijo, v taborišče Buchenvvald.” Henigman se ob tem spominu razgovori, spomini, neprijetni, kar vrejo iz njega. Pred leti si je te dogodke zapisoval, a je vse skupaj izgubil. „V taborišču sem bil dva meseca. Potem smo delati pri nemških kmetih. Naletel si na dobre pa tudi na slabe ljudi.” — In po vojni? „Vmti sem se v Metliko. Hiša je bila požgana in preostalo mi ni nič drugega, kot da sem šel s trebuhom za kruhom. Pot me je zanesla v tovarno Borovo. Tam sem bil devet let in pol. V Maglaju - v tovarni natron papirja - pa sem delal devet let in tri mesce. Povsod so me imeli radi.” — Potem ste pa prišli v Beti, kajne? „Da. To je bilo 1966. leta.” Potem se pogovarjava o njegovi ribičiji. Tudi gobe rad nabira in dobro pozna kraje, kjer jih je moč najti. Sicer pa Henigman nima prostega časa na pretek, če si ga pa že ukrade, je najraje na svežem zraku, v gozdu ali ob reki. Franc Henigman je bil tisto soboto med jubilanti dela. Do upokojitve mu manjkata še dve leti. S to mislijo se nekako ne more sprijazniti, kajti v njem je še veliko energije in volje do dela. Sicer pa verjamem, da bo Henigman delal še dolgo. T. G. Partizanski ročni stavec Kratek življenjepis tovariša Jureta Flajnika, direktorja prodaje, bi bil takle: Rojen je bil v Fučkovcih, nedaleč od Vinice, rojstnega kraja pesnika, dramatika, prevajalca in mladinskega pesnika Otona Zupančiča. Ctenovno šolo je obiskoval v Vinici, trgovsko poslovodsko pa v Rogaški Slatini. Kot prodajalec je služboval v Vinici, na Sinjem vrhu, v Metliki. V Beti je prišel 1. julija 1960. leta, torej pred osemnajstimi leti. „Tistega leta je bilo zaposlenih v Beti sto štirideset delavcev, letna realizacija je bila tristo petinšestdeset starih milijonov. Toliko napravimo danes v slabih dveh dneh.” — Kaj je takrat proizvajala naša delovna organizacija? „V glavnem volneno trikotažo, zavese, imeli smo dva snutkovna stroja, da smo lahko izdelovali kombineže. Prodajali smo glavnem po Soveniji in delno po Hrvatski.” — Gotovo je razlika med delom takrat in danes? „Je, in to velika. Beti je postala gigant. S kopalkami in s perilom se lahko kosamo z najvidnejšimi proizvajalci v Jugoslaviji, upam pa si trditi, da smo celo vodilni, da smo na vrhu jugoslovanske konfekcije. Če kdo ob tem samo pomisli na staro leseno barako na Pungar-tu, kjer smo imeli skladišča, lahko vidi ogromen napredek.” - Čemu pripisujete zasluge za razvoj? „Volji ljudi, ki so vedno stremeli za boljšim, za večjim, ljudem, ki so žrtvovali čas, energijo, najlepša leta, ljudem, ki so se odpovedovali tudi zaslužku, da je zraslo to, kar imamo danes.” — Vem, tovariš Flajnik, da ste bili tudi med udeleženci NOB. Bi malce spregovorila tudi o tem? „Res je. Bil sem na Rogu, v partizanski tiskarni. Bil sem ročni črkostavec. Kopico spominov imam od tam.” V komerciali ni nikoli miru. Telefoni brnijo, ljudje prihajajo zaradi dobropisov, bremepisov, sprašujejo po pošiljkah, zato najin pogovor ni mogel steči, večkrat sva ga morala prekiniti. Tempo dela je hiter, toda Jure Flajnik mu je kos, četudi je že lani srečal Abrahama in četudi ima že štiriintrideset let delovne dobe. T. G. Ptica selivka Anton Vukšinič je doma v Želebeju in je star 53 let. Nedvomno je med najstarejšimi delavci v Kometu, ne le po letih, temveč tudi po delovni dobi. Za seboj ima namreč že 30 let službovanja. Na kratko nam je povedal svoj življenjepis: „Ko sem dopolnil 16 let, sem postal partizan. Boril sem se v Tomšičevi brigadi ter v XV. SNOUB belokranjski. Med vojno sem bil dvakrat ranjen, zdravil pa sem se v partizanski bolnišnici v Zumberku in v Italiji. To so bila najtežja leta v mojem življenju. Po osvoboditvi sem bil zaposlen v Ljubljani na denarnem zavodu in v invalidskem domu. Nato sem se vrnil v Belo krajino. V Črnomlju sem bil vodja Vinske kleti, toda ne dolgo. Zaradi težkih domačih razmer sem moral prekiniti delovno razmerje in ostati nekaj časa doma. Ko je ta kriza minila sem se po nekaj letih spet zaposlil, in sicer sem bil referent za odmero davkov. Povedati moram, da med ljudmi nisem bil prav nič priljubljen, ko sem bil na tem delovnem mestu. Po vseh teh „selitvah“ iz službe v službo sem pred 16 leti prišel v Komet, kjer sem že od vsega začetka službovanja v tej delovni organizaciji vodja skladišča surovin." „In kako se počutite na tem delovnem mestu? “, smo ga povprašali. ,,Zadovoljen sem, čeprav imam veliko odgovornost, pa tudi dela nam nikoli ne manjka. V Kometu bi želel ostati vse do konca svoje delovne dobe“, nam je povedal tovariš Vukš i-nič. Želji je ime zdravje Ivan Gašperič — Metličan je, rojen 1939. leta, v službi pa že dvajset let. Prav letos je poteklo dvajset let, odkar se je zaposlil. „Katero je bilo tvoje prvo delovno mesto? ,“ je bilo vprašanje, s katerim smo začeli pogovor z Ivanom. Začel je pripovedovati: „Zaposlil sem se 1958. leta, in sicer na pošti v Novem mestu, nato pa še na poštah v Adlešičih in Metliki. Tu sem delal nekaj let, potem pa sem se preselil na občino, kjer sem bil, prav tako kakor Tone Vukšinič, moj sodelavec sedaj, referent za odmero davka." „Je bilo tvoje naslednje delovno mesto to, kjer delaš sedaj? „Ne. Še predno sem prišel v Komet, sem delal na Zavodu za rezerve SRS v Rosalnicah. V Komet pa sem prišel pred osmimi leti, in sem že ves čas v tej delovni organizaciji vodja skladiščne kartoteke. Delam v skladišču surovin," nam je odgovoril tovariš Gašperič. „Ali si zadovoljen s tem delovnim mestom? “ je bilo naše naslednje vprašanje. „Z delom in delovnim mestom, pa tudi s sodelavci sem zelo zadovoljen. Želim, da bi bilo tako tudi v bodoče," je z zadovoljstvom odgovoril naš sogovornik. „In želja, ki jo imaš ob svojem jubileju? “ „Moja največja želja je, da bi naša delovna organizacija še naprej tako dobro poslovala kakor do sedaj, da bi se v kolektivu vedno tako dobro razumeli, sebi pa želim samo kar največ zdravja," je bil Ivanov odgovor, s katerim smo končali naš pogovor. Leto do upokojitve Z Zofijo Verbančič sem se pogovaijal za naše Vezilo že dvakrat, zato je menila, da nima več kaj povedati. — Štiriintrideset let delovne dobe imate. To ni malo. — Res je. Tri leta sem delal v Nemčiji, potem v Retilnici Dobova, zatem v Doku, pa v obratu Dobova in končno v TOZD Konfekcija Dobova. — Ste pa zamenjali nekaj vodij, kaj? — Ja, kar sedem jih je bilo. — In kaj delate? — Sem pregledovalka gotovih izdelkov. Otroške pajace pregledujem. Norma je visoka, dela ne manjka. — Se vam kdaj zgodi, da ne dosežete norme? — O, to pa ne. Nikoli. Četudi imam dobro leto do upokojitve, normo celo presegam. V oktobru, na primer, sem dosegla normo s 126 %. — Kaj pa sicer delate v TOZD Konfekcija Dobova? — Petdeset odstotkov naše roizvodnje predstavlja otroška onfekcija. Izdelujemo pa tudi ženski program iz šarmeza, polsatena, prevzeli pa smo tudi del proizvodnje spodnjih ženskih hlačk. — Gotovo vam bo dolgčas po Beti. Potem, ko boste odšli. — Res je. Vendar me bo seznanjala z dogodki v kolektivu moževa hčerka. Šele dva meseca dela tu pri nas kot šivilja. Se bo že vživela in stopila s sodelavci. — In kakšne so vaše želje ob delovnem jubileju? — Da bi se razvijali, da bi se razumeli in da bi bili zdravi. Več si ne želim, če ni že to malce preveč. T. G. (nadaljevanje z 2. st.) odložena, štelo, kot da mu ukrep sploh ni bil izrečen. Če pa bo delavec v navedeni dobi ponovno huje kršil delovno obveznost, pa bo morala disciplinska komisija ugotoviti delavčevo odgovornost za novo kršitev delovne obveznosti, vendar pa delavcu za novo kršitev ne bo izrekla novega ukrepa, pač pa bo le preklicala odloži- disciplinske komisije od 16. 2. do 10. 11. 1978. Po obravnavanih primerih izstopajo v ospredje DSSS, TOZD Barvama in TOZD Pletilnica. Če upoštevamo število zaposlenih, čas dela komisije, menim, da število obravnavanih delavcev ni relativno visoko (tabela 1) Zanimivo sliko nam daje tabela 2. Iz nje povzamemo ugotovitev, da je celotna skrb za red in disciplino ter izvrševa- enake delovne obveznosti (izostanek z dela) pojavlja več delavcev (skupina) hkrati. Ti pojavi so bolj nevarni kot dejanje posameznika. Tabela 3 nam pove, kakšna je stmktura izrečenih ukrepov. Da se izognem ponavljanju navedenega iz prvega dela tega poročila, povem, da izrečeni ukrepi ugotavljenemu dejanskemu stanju, dejstvom in okoliščinam, ki jih je komisija ugotovila, in Komisija mora zahtevati mišljenje sindikata. To je storila v vseh primerih (32). Odziv sindikata po TOZD je bil polovičen. Še bolj zaskrbljujoče je, da se sindikat ni udeležil niti ene obravnave. Sindikat v konkretnem primeru ni odigral svoje vloge, ki jo ima pri urejanju odnosov v TOZD. Sindikat ni samo varuh pravic delavca, temveč je dolžan spremljati, *xako se v TOZD izvršujejo obveznosti in odgovornosti, ker je aktivni subjekt v urejanju navedenega (glej statut TOZD). Omeniti je še treba, da zoper izrečene ukrepe ni bilo niti ene pritožbe, ne pri organu upravljanja v TOZD (DS), pa tudi izven TOZD ne. Ta podatek nam kaže na to, da je bilo delo komisije pravilno. Mislim, da bo pripravljeno poročilo odpravilo nekatere dileme glede dela disciplinske komisije. Prvi del lahko služi kot pripomoček vsem organom v TOZD, zlasti pa članom disciplinske komisije pri njiho- Tabela 1 PREDLAGANI ZA UVEDBO POSTOPKA PO: TOZD Skupaj KV PL BAR KONF. M DSSS IC 32 1 6 10 2 13 jr1---------------------------------------------------———------------------------------------------------ Tabela 2 POSTOPEK ZAČET NA ZAHTEVO: TOZD Del. Direk. Delav. Družb. Sind. Organ. Pobuda sveta TOZD kontrole prav.sam. Sob delavcev KV 1 PL. 6 BAR. 10 KONF. M -> DSSS 13 IC Skupaj 32 Tabela 3 STRUKTURA IZREČENIH UKREPOV Postopek Izrečeni ukrepi TOZD Spoz. Ker ni Prenh. Opo. JO Raz. na druga dela Pren. DR za odg. dokazov z delom min Pog. nep. čas pog. nepog. čas KV 1 — 1 8m PL 5 1 4 B 6 1 3 1 8 in 12m KM 7 12m DSSS 10 3 5 3 1 6m 1 6m IC Postopek ni končan Prejeto miš. Udeležba sindikata sind. v post. 1 Tabela 4 AKTIVNOST SINDIKATA Zahtevamo miš. TOZD sindikata KV 1 PL 6 B 10 KM 2 DSSS 13 IC Skupaj 32 tev že prej izrečenega ukrepa (za prvo kršitev delovne obveznosti), tako da bo uveljavljen prvotni ukrep. Ob zaključku prvega dela na poudarim, da je komisija strogo vezana na načelo NULUM CRIMEN, NULA SINA PENA LEGE (ni kazni in kaznivega dejanja, če nista določeni z zakonom in če ni zanj predpisana kazen, preden je začel veljati). To pomeni, da lahko delavec odgovarja le za tiste kršitve delovne obveznosti, ki so določene v pravilniku o delovnih razmerjih, v nasprotnem primeru pa ne. Dosedanje delo skupne disciplinske komisije V analizi del je zajeto delo 3 1 7 1 14 nje delovnih obveznosti skrb direktorja TOZD, medtem ko drugi upravičeni organi za uvedbo disciplinskega postopka niso niti enkrat podali predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Podatki iz tabele nam povedo, da je odgovornost navedenih organov pri izvrševanju pravic, obveznosti in odgovornosti v TOZD slaba. Upravičeni predlagatelji nimajo samo pravico zahtevati uvedbo disciplinskega postopka, temveč so to dolžni storiti, ko zvedo za kršitev delovne obveznosti, ne da bi čakali le na direktorja TOZD. Izredno slabo aktivnost kažejo upravičeni predlagatelji, ko gre za primere kršitve delovne obveznosti, kjer se kot kršitelji Udeležba zagovornika 1 1 katere je dolžna ugotoviti in upoštevati do izrekanja ukrepa. V praksi je slišati, da komisija ni stroga. Morda je to tudi res, vendar so vzroki za to bolj na strani organov v TOZD, kot na strani komisije. Postopek pred disciplinsko komisijo je del celotnega postopka v TOZD in ne zunaj njega. Analiza tabel 2 in 4 nam kaže na to, da je predlagana kontinuiteta med organi v TOZD in disciplinsko komisijo. Odnos med izrečenim ukrepom in sredino, ki ga sprejme oz. pričakuje, ni inden-tičen, ker sredina oz. posameznik drugače sprejema oz. pričakuje ukrep. Komisija svoje delo ne more opreti na navedeno. Tabela 4 nam daje približno podobno sliko kot tabela 2. vem nadaljnjem delu. Drugi del ima namen, da se odpravijo pomanjkljivosti, nakazane v poročilu ter da pomaga k izboljšanju dela. Zaradi krajšega časa dela komisije, pa tudi zaradi pomanjkanja podatkov, nisem dal podatkov o socialni strukturi kršilcev. Vendar nekatere pavšalne ugotovitve kažejo, da je v strukturi kršilcev v večini zastopana struktura neposrednih proizvajalcev. Ta pojav je lahko zelo nevaren, v kolikor bi se še vnaprej nadaljeval in bi lahko odprl vrsto drugih negativnih tendenc in pojavov. V zvezi z dosedaj navedenim predlagam: da sleherno kršitev in kršilca v TOZD obravnavajo ustrezni organi (delavski svet, O 10 OOS ter odbor samoupravne delavske kontrole), — aktivno sodelovanje organov iz TOZD z disciplinsko komisijo, udeležbo predlagatelja na obravnavi pred disciplinsko komisijo. D. MILOVANOVIČ Beti v super ligi BETI V SUPER LIGI Kolo pred koncem slovenske lige, ki se igra letos prvič po skupinah, je moštvo Beti na drugem mestu v skupini A. Tako so se uvrstili naši fantje v super slovensko ligo. Pričetek tekmovanj v tej ligi bo 26. januarja naslednje leto. KONUS : BETI 89:93 (75:75, 41:38) Na zelo težkem gostovanju v Slovenskih Konjicah si je priborila Beti dve pomembni točki. V začetku je kazalo, da bo slabo, Metličanom je uspelo dohiteti Konus šele v drugem delu igre. Beti je zmagala v podaljšku. Za Beti so igrah: Jurajevčič, Gršič 4, Medek 47, Grbec 8, Vergot 4, Einsidler, Švinger 10, Nemanič 12, Kremesec 6. TRNOVO : BETI 61:74(37:35) V pomembnem srečanju so košarkarji Beti zasluženo osvojili točki. Igra je bila zanimiva, kvalitetna. Za Beti pa so igrah: Gršič 2, Medek 29, Grbec 16, Vergot 8, Einsidler 4, Švinger 10, Nemanič 7, Žibert, Kremesec. BETI : ZLATOROG 105:81(53:34) Tekma je bila nezanimiva, ker so bili Metličani Zlatorogu le prehud nasprotnik. Videti je bilo nekaj lepih potez, ki sojih maloštevilni gledalci navdušeno pozdravili. Za Beti so igrali: Gršič 4, Medek 38, Grbec 8. Vergot 6, Švinger 26, Nemanič 15, Zibert 2, Jurajevčič, Kremesec 6. NOVO MESTO : BETI 78:73 (42:39) Obe moštvi sta uvrščeni v slovensko super ligo. Tekma je bila dokaj zanimiva, Methčani so imeli celo priložnost zmagati. Igrah so: Jurajevčič, Gršič 8, Medek 27, Grbec 10, Einsidler, Švinger 8, Šahmič 14, Nemanič 4, Kremesec 2. BETI : KONUS 103:86(45:38) V zadnji tekmi slovenske košarkarske lige skupine A je Beti s težavo premagala borbene goste. Domačini so delali veliko napak, gostje so jih z mirno igro obrnili sebi v prid. Dokaj visoko zmago so si zagotovili igralci Beti šele v zadnjih minutah. Igrali pa so: Gršič 8, Medek 43, Jurajevčič, Gerbec 12, Vergot, Einsidler 6, Švinger 9, Šahmič 18, Kremesec 7. STEVICA MEDEK c VE N Svečana akademija V ponedeljek, 11. decembra 1978, je bila v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani svečana akademija, posvečena dogodkom pred štiridesetimi leti, ko so se pojavila v slovenskem sokolstvu napredna gledanja, kar je povezalo organizacijo z drugimi naprednimi gibanji v Sloveniji. Na pobudo Komunistične partije so sodelovali Sokoli kot ena od osnovnih skupin pri ustanovitvi Osvobodilne fronte aprila 1941. leta. Zbor delegatov slovenskega sokolstva je 18. julija 1945. leta na Taboru sklenil, da se vključi z vsem članstvom in imetjem v novo telesnokulturno organizacijo Slovenije. Skupaj z učenci osnovne šole smo se udeležile te akademije tudi članice telovadnega društva Partizan. Spored je trajal približno dve uri, nastopale pa so vrhunske telovadke in telovadci iz društev Partizan v sodelovanju z Ljubljansko gimnastično zvezo ter skupina pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Videli smo tudi nastop pionirjev. Prikazali so svobodne like, potem pa so nastopili še na dvovišinski bradlji. Vrhunske telovadke Ljubljanske gimnastične zveze so nam pokazale zelo lepe točke akrobatike ter športno ritmično gimnastiko. Največ aplavza so dobile točke: Pozdrav Titu, Svoboda-sreča-Tito in Športna ritmična gimnastika. Naj zapišem ob koncu še to, da je nastopala večina telovadk in pionirk v telovadnih dresih, izdelanih v vzorčnem oddelku Beti Metlika. DRAGICA VRBANČIČ BETKO IMA BESEDO Duro je naš šofer, mercedes pa je naš službeni avto. Duro stanuje v bloku, mercedes pa stoji na dvorišču. Duro ima streho nad glavo, mercedes pa ima sneg na strehi - Svoj čas je bil Duro brez družbenega stanovanja, mercedes pa je imel družbeno garažo. Duro je potem dobil stanovanje, mercedesu pa so vzeli garažo. Že petkrat, kajti ena garaža je bila uporabljiva za shrambo gasilskega avtomobila, druga za skladišče civilne zaščite in tako dalje. Pisati o stranišču ni hvaležna tema, toda moško stranišče v prostorih delovne skupnosti skupnih služb je velikokrat pošteno zasvinja-no. Snažilka seveda ne more stati z metlo v roki in čakati, da bo čistila za vsakim posebej. Malo več straniščne kulture nekaterim ne bi škodilo. Zadeva je še toliko bolj mučna, ker uporabljajo omenjeno stranišče tudi stranke, ki obiskujejo komercialo. Najlepše slike o nas ne morejo dobiti. Direktor fi nanč nora čunovodskega sektorju Viktor Kozjan ima nogo v mavcu. Zlobneži trdijo, da je prišlo do poškodbe zato, ker so mu padli na nogo papirji s podatki o prekoračitvi fiksnih stroškov. Vse je možno. Konec novembra je doletela kofe tar je in kofctarice strašna tragedija. Zmanjkalo je kave. Marsikoga je to veliko bolj prizadelo kot morebitni izpad realizacije. Posamezniki so vohljali za kavo po Jurovskem brodu, po Svržakih in po drugih republikah „Kaj takega se več ne bi smelo pripetiti," so govorili. NASA BETI - NASA BETI - NASA BETI - NASA BETI - NASA BETI - NASA BETI - NASA BETI - NASA Ta tovarna - naša Beti res priznana je povsod, posebno pa po slabih plačah, slabših skoraj ni drugod. Kadar plačo pač dobimo, smo korajžni in veseli, saj najrajši bi zapeli, ko imamo raj na zemlji. Problemov ni pri nas nobenih, ker res dela je dovolj, če pa zunaj si ob enih, si pa res takoj gotov. Ker se v Beti mnogo zida, za prostore bojazni ni, skriješ se kar izza zida, da te šef ne zaloti Če med sihtom Športske bereš, zveš lahko precej novic, če pa ti se stroj ustavi, te zato ne briga nič. x >»x<« * x»QG((X X)»J6«x Kar se naše hrane tiče, tu pa sploh problemov ni, jemo zmeraj kislo zelje, da nam že kar iz ust visi Res imamo v Beti srečo, ker v bližini Ančka je, ko občutimo vročino, se pri njej lahko hladimo. Kar se naših šefov tiče, res ni boljših naokrog, če pa ga med šihtom iščeš, ga ne najde večni bog. Lepa naša je bodočnost, saj se zida res veliko, ko imaš pa največ dela, jo pa mahneš kar v Metliko. To naj bo za novo leto. Drugo leto bolje bo, vsaj tri dni po novem letu, ko se ga nasekamo. IVAN MALEŠIČ OB PODELITVI PLAKET JUBILANTOM DELA - OB PODELITVI PLAKET JUBILANTOM DELA - OB PODEL Na svečanosti ob podelitvi plaket in denarnih nagrad jubilantom dela je govoril glavni direktor Miroslav Stimac. Spregovoril je o razvoju Beti in o prispevku ljudi k velikemu napredku naše delovne organizacije. Foto: Janez Žele Irena Sumi na velikokrat napoveduje na naših proslavah, je pa tudi dobra recitatoika. Nikoli ne odreče sodelovanja, že vrsto let je članica mladinskega tamburaškega orkestra, ki dosega zadnje čase velike uspehe skupaj s folklorno skupino Ivan Navratil. Foto: Janez Žele Jože Štrucelj, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Beti, izroča plaketo Sulejmanu Krpu, zastopniku iz Jajca. Foto: Janez Žele Pod vodstvom Silvestra Mihelčiča je na svečanosti nastopil ženski pevski zbor iz Črnomlja. Človeku se nehote porodi misel, da bi bilo zelo dobro, če bi imeli podoben pevski zbor doma, v Beti. Žensk je veliko in gotovo so med njimi tudi take, ki imajo veselje do petja. Foto: Janez Žele Med jubilanti 'dela je bil tudi Jože Sterk, vodja družbene preskrbe. Kuharice so odlično pripravile kosilo, ansambel Zar- Sje poskrbel za ples, za kolo, se je vilo po menzi. Foto: Janez Žele