AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER J <0,000 Italijanov ujetih v Afriki ! fi'°bruku sta bili več kot dve italijanski diviziji, dr« v.sfka Po 14,000 mož. Angleži so ujeli tudi šti- ri italijanske generale in enega admirala. SPOMLADI BODO VZELI ANGLEŽI VSO m"'1 AFRIKO ITALIJANOM 28. jan. — Angleški I krogi trdijo, da so zaje-lezi v Tobruku več kot 30,-"ijanskih vojakov, ker sta m več kot dve italijanski ^ vsaka po 14,000 mož. skupaj so Angleži dozdaj v Afriki 100,000 Italijanska armada se je takoj lcu Tobruka začela pomi-rot> Derni, kjer je zbrana na močna italijanska po-, JJerna leži ob morju in Jena kakih 95 milj za-Tobruka. Italijanski a Graziani namerava tu-praviti glavni odpor proti lu.loei angleški armadi. Ja»ska vlada je priznala Tobruka, toda poročilo a ^ imela angleška arma- ovi GROBOVI Helen Lukanc ** zJ'utraj je umrla Mrs. Lukanc. v torek se je ' v Glenville bolnišnico na operacijo, kateri je Rojena je bila v ^ Pri Mirni 4. aprila, W.len0 dekliško ime je bi-• V Cleveland je prišla J12 ter se še istega leta a 2 sedanjim soprogom II Lukanc. Nekaj časa v Newburgu, zadnjih Pa sta živela v Collin-■ V zakonu se jima je ro--st otrok: Mrs. Mildred : 0]ga, Marie, Helen, Sylvia. Zapušča, tudi Sctri' Mrs. Rose Hribar v eek, O. in Apolonijo v Jugoslaviji, zapušča lruka- Leroy Paul in Rich-ake ter mnogo nečakov aklnJ- Bila je članica 01-va dl-uštva fare Marije 'j;ete> društva sv. Jožefa, j KSKJ, podružnice št. 10 rustva Mir> št 142 gNpj 'nicarka Slovenskega do- I Holmes Ave. Njen so- je bil rojen v Vodi-•oq Pl° bo ležalo v hiši ža-E- 159. St., odkoder se II Pogreb v torek zjutraj v cerkev Marije Vnebo- jj1 na pokopališče sv. Pa-^0dstvom A- Grdina in ' bo vrli ženi ohra-a£ spomin, preostalim m° naše sožalje. f Ann Koerner n®?°. Zvečer je po dolgi bo-J^emmila v Mount Royal JJU Mrs. Ann Koerner, .din, stara 29 let. Staje na 15804 Calcutta rojena je bila v Cleve-,ukaj zapušča soproga Sl"a Emila in Josepha, ^len Boldin, tri sestre: ' ktephania, Mae, poroče- rett, ter brate: Frank, Louig in Joseph. Pogreb i 11 v soboto zjutraj ob ,Z Posebnega zavoda f. Svetek, 478 E. 152. j" ev Marije Vnebovzete ^kopališče Kalvarijo. civa v miru, preostalim sozalje. Alojzij Walter l^rtek zjutraj je po dolgi Preminil v County s Home rojak Aloysius da pri naskoku pet polnih divizij proti eni italijanski. V Tobruku so Angleži zajeli glavni stan 22. italijanskega ar-madnega kora z štirimi generali in enim admiralom. Vsega skupaj je dozclaj padlo Angležem v roke 16 italijanskih generalov. Angleži so zajeli v Tobruku tudi ogromno zalogo municije, tankov, trukov in drugega. S padcem Tobruka so dobili Angleži v oblast 80 milj libijskega obreža z dvema izvrstnima pristaniščema, Bardijo in To-bruk, odkoder bodo lahko zalagali armado, ki bo prodirala v zahodni Libiji. Angleški viri prerokujejo, da bo vsa italijanska severna Afrika v angleških rokah do spomladi. Novi uradniki Društvo Napredek št. 132 ABZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik Jacob Gruden Sr., podpredsednik Jos. Svetin Jr., tajnik John Tanko, 19600 Arrowhead Ave., blagajni k Robert Kunstel, zapisnikar Frank Žagar; nadzorniki: Mary Korošep, Louis Sajovec, Joseph Korenčič, supervisor za baseball Joseph Svetin Jr., zdravnika dr. A. Skur in dr. Carl Rotter. Društvo zboruje vsak 2. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Jutri je važen dan! Jutri je 25. dan v mesecu. To je dan, ko mora vsak društvenik poravnati svoje obveznosti pri društvu, ako hoče, da bo tudi društvo izpolnovalo do njega obveznosti. Pomnite, da tajniki niso obvezni zakladati za vas v društveno blagajno. Pa tudi nimajo, ker niso bogati, ampak navadni delavci. Torej naj vsak gleda, da bo imel pri društvu točno plačan asesment. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta, Joseph Zaletel, 1367 E. 52. St., in Rose Losin, 1268 E. 55. St. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Dom zapadnih Slovencev V nedeljo popoldne ob dveh se vrši delniška seja Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Walter, samski, star 35 let. Pred nekaj leti je stanoval pri Mary Walter, 22470 Nicholas Ave. Pokojni je bil doma iz Terbanjskega vrha, fara Cadež pod Zaplazom, odkoder je prišel v Ameriko pred 20 leti. Tukaj zapušča tri brate: Jima, Dominika in Franka ter pet sester: Justine, poročena Stupar, Mary, poročena Penko, Josephine, poročena Stepec, Amelia, poročena Malečkar in Mildred, poročena Sneli. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Au gust F. Svetek, 478 E. 152. St. v pondeljek ob 8:30 v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj mu bo lah|ka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JANUARY 24, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN , IN LANGUAGE ONLY Slavni letalec izjavlja, da niti Anglija in Zed. države skupno ne moreta dobiti vojne. Zato svetuje, naj bi se takoj začeloj z mirovnimi pogajanji. ČE NE BOMO PREVIDNI, BOMO V 90 DNEH V VOJNI, JE MNENJE GENERALA JOHNSONA Lindbergh trdi, da so Zed. države indirektno krive sedanje vojneg Washington, 23. jan. — Polkovnik Charles A. Lindbergh je danes govofil pred poslanskim odsekom za tujezernske zadeve in pobijal najem ninsko-posojilni načrt, ki naj bi dal predsedniku Rooseveltu polno moč v pošiljanju pomoči Angliji. Lindbergh je izjavil, da najbrže do sedanje evropske vojne ne bi bilo prišlo, če bi bile dale Zed. države razumeti Angliji in .Franciji, da ne bodo sodelovale. "Če bi bili obe ti dve državi vedeli to stališče Zed. držav, je skoro gotovo, da bi bilo prišlo v Evropi do poravnave in sedanja vojna bi se ne bila pričela," je rekel Lindbergh. Zatrdil je tudi, da je naša pomoč podaljšala vojno ter dodal: "Ne verjamem, da bi se mogel v sedanjem času napraviti mir, ki bi bil nam po volji, toda boljše bi bilo napraviti poskus za premiVje, kot pa podaljšati vojno." Lindbergh je . tudi označil ameriško pomoč Angliji kot veliko napako z oziroma na to, da niti skupna sila Zed. držav in Anglije ne moreta dobiti vojne na sedanjih bazah. To se pravi, da Skupna sila obeh teh držav ne more napraviti pohoda na Nemčijo in jo zavojevati razen, če se Nemčija zruši sama radi notranjih razmer. Niti angleška blokada ne bo prisilila Nemčije na kolena, je Lindberghovo mnenje. Po njegovem mnenju izdela zdaj Nemčija po 5,000 bojnih letal na mesec. Rekel pa je, da ne verjame, da bi mogla Nemčija z armado zasesti angleškega otočja, kot ne more Anglija zasesti Nemčije. Dalje je rekel, da je ameriški narod v napačnem, ker podpira pomoč Angliji. Radi tega je on proti najemninsko-posojilnem načrtu, ker je to korak proč od demokracije in en korak bližje vojni. Vojne v inozemstvu se moramo pa izogniti, je rekel Lindbergh, pa naj se zgodi v Evropi kar hoče, ker ta hemisfera je močna dovolj, da se lahko sama ubrani. V to potrebuje dežela zračno silo 10,000 bojnih letal in prav toliko rezerve. To bi bilo dovolj za varnost Amerike. Končno je Lindbergh izjavil, da ne verjame, da obstoja kaka nevarnost invazije naše dežele, dokler obdržujemo armado, mornarico in zračno silo v dovolj velikem številu in z vso moderno opremo. Za njim je bil poklican bri-gadni general Hugh Johnson, ki zdaj ni več v aktivni armadni službi in je izjavil pred tem odborom: "Ako ne bomo previdni, bomo v vojni v 30 ali 90 dneh, najbrže na severni afriški obali, ali na zapadni obali." On da je p roti najemninsko-posojilnem načrtu zato, ker nas bi zvezal z Anglijo v "defenzivnem in ofenzivnem paktu." HRVATJE PRIREDE V NEDELJO, 26. JAN., LEP PROGRAM "Hrvatska Središnjica" priredi v nedeljo 26. januarja v SND na St. Clair Ave. veliko zabavo s koncertom, predstavo in plesom. Program se prične že ob treh popoldne, zvečer bo pa ples, za katerega bo igral orkester Trebar. Program otvori g. Daniel Sta-kich, predsednik Središnjice, s pozdravnim govorom. Potem bo zapel več narodnih pesmi cerkveni pevski zbor sv. Pavla pod vodstvom g. Frank Vautarja. Gdč. Katarina Ruskovec bo za- pela več hrvatskih narodnih pesmi. Gdč. Sophie Ma.jcan iz Massillon, O. bo recitirala "Tri kitice." Pevski zbor Slavulj zapoje hrvatske narodne pesmi. Duet sester Jelke in Olge Tomič. Med programom bo sviral tam-buraški orkester "Hrvatski sinovi." Zatem bo vprizorilo hrvatsko diletantsko društvo iz Lo-raina igro "Mudra Marica." Kot rečeno, program bo jako zanimiv, zato je hrvatski in slovenski narod prav prijazno vabljen, da se udeleži te prireditve popoldne in zvečer. Seja kluba Ljubljana V torek 28. januarja se vrši redna mesečna seja kluba "Ljubljana" v navadnih prostorih. Pričetek bo ob osmih zvečer. Podano bo celoletno poročilo kluba. Prestala operacijo Mrs. Mary Skull (Fortuna), 18909 Cherokee Ave. je v Mt. Sinai bolnišnici srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo od 3 do 4 popoldne in 7 do 8:30 zvečer. Zopet doma Iz bolnišnice se je povrnila Mrs. Mary Miller, 6933 St. Clair Ave. Se lepo zahvaljuje za obiske v bolnišnici in za poslane cvetlice. Sedaj jo pa prijateljice lahko obiščejo na domu. SE BO POBOLJŠAL Detroit, Mich. — Melville Monce je naprosil policijo, naj mu pomaga najti njegovo ženo, ki mu je ušla, ker je mož metal oči po svoji sosedi. Monce je obljubil, da sosede nikdar več ne pogleda, če se žena vrne. Monce je star 73 let, njegova žena 71. -o- Jubilej čitalnice Slovenska narodna čitalnica obhaja v nedeljo 9. februarja popoldne 35 letnico obstoja v SND na St. Clair Ave. z lepim programom. Zvečer bo ples. Za Rooseveltov ples Za ples, ki se vrši na Rooseveltov rojstni dan v četrtek 30. januarja dobite vstopnice lahko tudi v našem uradu. So po 35c. Rooseveltov ples v Barbertonu Na zadnji seji angleško poslu jočega društva Magic City Club št. 47 SDZ je članstvo odločilo, da podvzame korake in priredi v Barbertonu za rojstni dan predsednika Roosevelta program s plesom in zabavo v korist skladu za pobijanje otroške paralize. Da se to izvrši, je članstvo pooblastilo predsednika društva, Mr. Jack Penkota in tajnico, Mrs. Caroline Snyder, da skli-četa sestanek vseh zastopnikov slovenskih. društev v Barbertonu. Dne 20. januarja se je vršila prva seja zastopnikov, kateri so soglasno odobrili idejo ter obljubili polno sodelovanje. Seja je izvolila v izvrševalni odbor sle deče: Predsednik Jack Penko, tajnica Caroline Snyder, blagaj-ničarka Frances Smrdel, zapisnikar Stanley Lauter. Veselica se bo vršila v četrtek večer 30. januarja v dvorani društva Domovina. Da bo več čistega preostanka, bo dala uprava dvorane prostor brezplačno. Ravno tako bo igral brezplačno orkester Taffy Dutka. Od 7:30 do devetih bo predvajan izvrsten program, po programu bo pa ples. Na seji j.e bil navzoč poštni ravnatelj Leo Walsh, ki bo pomagal, da bo program bogatejši in prireditev uspešna. Izrekel je Slovencem iskreno zahvalo za njih požrtvo valnost v ta blag namen. Za večji uspeh prireditve bo do sodelovala sledeča barberton-ska društva: Sv. Martina ABZ, sv. Jožefa KSKJ, Domovina, SSPZ 61, Triglav SNPJ, St. Mary KSKJ, Majnik SDZ, podružnica 6 SŽZ, Buckeye SNPJ, Domovina kuhinjski klub, dramsko društvo Slovenija, pevsko društvo Javornik in Magic City Club SDZ. Pričakuje se, da se bo te prireditve udeležil ves Barberton in okolica, da bodo tako pomagali k finančnemu uspehu za ta prekoristni sklad. JUHA IZ VRAN Lyons, Francija.—Ker ni na trgu skoro nobenega govejega mesa ali perutnine, so dobile vrane zopet veljavo. Prodajajo jih po 10 frankov. Največ jih porabijo za juho. -o- Prosijo sodelovanja Društvo Naj sv. Imena fare sv. Vida pripravlja veliko prireditev na 20. aprila. Oddalo Se bo za $1000 nagrad v gotovini. Ker bo prireditev v korist cerkve, se prosi društva v naselbini, da- bi na isti dan ne imela svojih prireditev, da bo toliko večji uspeh za cerkev. Preselitev gostilne Frank in Martina Hribar naznanjata, da bosta preselila svojo gostilno iz 15232 Waterloo Rd. na 16000 Waterloo Rd. Vsak petek imajo ribjo pečenko in vsako soboto kokošjo večerjo. Delniška seja Zadruge V nedeljo popoldne ob eni se vrši letna delniška seja Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. Direkto-rij vabi vse delničarje, da se polnoštevilno udeleže. Zaroka Mr. in Mrs. John Rome, 19602 Chickasaw Ave. naznanjata zaroko njih hčerke Esther z Mr. Joseph Semichem, 22031 Miller Ave. sinom Mr. in Mrs. Albert Semich, iz Indianapolis, Ind. Vabilo na Card party Starši mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. priredijo nocoj Card party v spo-nji dvorani SDD. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Kjer celo sodnik nima oblasti Dasi imajo sodniki veliko, močno oblast, pa so slučaji, kjer celo sodna oblast ne opravi nič. To se je izpričalo v sodni dvorani, kjer deli pravico in obsoja krivico naš spoštovani ' gospod sodnik Frank Lausche. Tam imajo napravo,' ki pošilja pozimi blagodejno toploto po sobi, poleti pa hladilno sapico. Tako je sodnik vedno v dobrem razpoloženju, ker ga 'nikdar ne zebe in nikdar mu ni vroče. Razen kadar dobi v razsodbo slučaje, da mu vstajajo lasje pokonci in ga obliva kurja polt, ali pa mu curlja s čela znoj. Pa temu ni kriva grelna naprava. Oni riu,n je pa ta štatljiva naprava spravila sodnika iz ravnotežja in v suknjo. Ko je bilo namreč ono jutro mraz, da je vse škripalo, je pihala iz grelne naprave mesto blagodejne toplote prava kraška burja. Ponoči je bila namreč zmrznila voda v registru. Gospod sodnik sc» bili tisto jutro zelo slabe volje, kar jim nihče ne zameri. -o-— Srnjakova večerja V soboto 25. januarja bo ser-virana pri Jerry Zupcu, 982 E. 207. St., Euclid, O., fina srnjakova ter kokošja večerja. Mr. in Mrs. župec prav prijazno vabita 'vse svoje prijatelje, od tukaj in iz Barbertona. TRDNA JAJCA! Boston. — Thomas Merlin je nesel iz grocerije zaboj jajec. Tla so bila poledenela in tako se je zgodilo, da se je Tom na vogalu položil po tleh kakor je bil dolg in širok. In dasi si je nesrečnež pri tem zlomil nogo, se ni v zavoju ubilo niti eno jajce. -_o—-- Poroka v Jolietu V soboto ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111. Mr. Frank Ambrožič iz 1105 E. 71. St., Cleveland, ter gdč. Olga Simonich, 2233 N. Hickory St., Lockport, 111. Po poroki pride mladi par v Cleve-landu, kjer si bosta ustanovila svoj dom. Mnogo sreče! Bilo srečno! V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Stephie Strauss iz 6525 Schaefer Ave. in Mr. Wm. Pushmayer, 2800 Garden Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Veselica Glasbene matice Jutri večer priredi Glasbena matica plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Za ples bo igral Vadnalov orkester. Najboljša zabava je garantirana vsakemu. Prijazno ste vabljeni vsi skupaj. Vrnite vstopnice! Tajnik St. Clair Rifle kluba prosi vse tiste člane, ki niso še vrnili vstopnic od zadnje veseli-' ce, da iste prinesejo v nedeljo ! 26. januarja na tajnikov dom, i 1426 E. 40. St. Slika kaže italijanske generale, katere so Angleži pripeljali z letali v Kairo, Egipt potem, ko so jih zajeli v Libiji. Ostati bodo morali v konfinaciji do konca vojne. Vsega skupaj so Angleži dozdaj zajeli že 16 italijanskih generalov in 100,000 mož. DOMOVINA r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOvBNIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: 5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.60; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 20 Fri., Jan. 24, 1941 Ko bo začel kopneti na Balkanu sneg Vojni tajnik Stimson je izjavil pred tujezemskim odsekom poslanske zbornice, da pričakuje mednarodne krize v teku 60 ali 90 dni. Armadni izvedenci so pa kar naravnost zatrjevali, da bo kriza izbruhnila 15. marca. Takrat, tako sodijo, bo zagrmelo na vseh frontah za odločilni spopad med demokracijami in diktatorji. Da se nekaj kuha topogledno, pravijo diplomati, kaže točasni obisk ameriškega polkovnika Donovana v južni Evropi. Donovan je osebni svetovalec Roosevelta v vojaških zadevah. Roosevelt ga j^ poslal v Francijo, odtam je šel v Afriko k vrhovnemu poveljniku francoskih čet, generalu Weygandu, potem se je peljal preko Egipta v Bolgarijo, nato je obiskal Belgrad in v soboto se odpelje v Atene na Grško. Donovan potuje z diplomatskim potnim listom in osebnimi Rooseveltovimi priporočili. V vsaki državi govori z najvišjimi predstavniki države V Franciji je govoril z maršalom Petainom, v Bolgarfji s kraljem Borisom, v Jugoslaviji s princem regentom Pavlom, v Grčiji bo govoril s kraljem Jurijem. Morda je za te čase najbolj važno to, kaj je polkovnik zvedel pri generalu Weygandu, vrhovnemu poveljniku francoskih čet v Afriki in Palestini. Kot znano, je general Wey-gand odgovoren samo načelniku francoske vlade Petainu Zato tudi ne spremeni dejstva, če bi Hitler zahteval, da Pe-tain odstopi, ker Weygand ne bi bil pokoren nobeni drugi vladi, ako ne bi sam tega hotel. Petain je poslal Weyganda v Afriko samo zato, da drži s tem v šahu Hitlerja. Ako bi začel Hitler pritiskati na Francijo v čem, ki bi Petainu ne bilo po volji, bi prestopil general Weygand s svojimi četami v Afriki in Palestini takoj na stran Anglije. Koliko se more verjeti poročilom, se ne ve, toda zatrjuje se, da jc postal Weygand zadnje čase odločen pristaš Anglije. Če je to res, potem je to gotovo posledica obiska ameriškega polkovnika Donovana. Celo tako daleč trdijo poročila, da bi Weygand takoj udaril s svojo armado na Italijane v Afriki, če bi bil prepričan, da bo dobil dovolj tankov, letal in streljiva. Ta vojni material bi prišel do Casablance v francoskem Moroku in kar je še bolj važno, prišel bi iz Zedinjenih držav. Tako bi dobili angleška in francoska armada Italijane med dva ognja in bi štrli italijanski imperij v Afriki brez posebnega truda. Ko bi bilo enkrat to dovršeno, bi Weygand peljal svojo armado na Grško in dalje proti severu, da bi ojačil jugoslovansko armado ob nemški meji. Med Anglijo in Jugoslavijo so se že vršili tozadevni dogovori in Anglija je prepričana, da je Jugoslavija odločena postaviti se Hitlerju po robu, če bi hotel priti čez Donavo. Jugoslavijo bi podprla tudi turška armada, ki se sedaj zbira y Traciji. Vse to se dela z namenom, da se ustvari drugo bojno fronto. Na enak način, kot so to zavezniki napravili v prvi svetovni vojni, ko se je ustvarila ena fronta ob Rusiji, da se je morala nemška armada tepsti na dveh frontah. Tako bi tudi zdaj nova fronta na Balkanu odvrnila Hitlerjevo pozornost od Anglije, vsaj delno. . Toda vse je odvisno, če bo prišlo streljivo, tanki in letala iz Zedinjenih držav. Brez tega se ne bo ganil niti Weygand, niti Jugoslavija. Dalje bo odvisna ta nova fronta od angleške bojne mornarice v Sredozemlju. Anglija bo prisiljena vzeti nekaj svoje mornarice iz Atlantika in jo poslati na pomoč Balkanu. V tem slučaju bo morala prevzeti nekaj naloge ameriška mornarica v Atlantiku, recimo, da bi spremljala trgovske ladje do Anglije, ki bodo vozile potrebščine iz Amerike. Vse to, pravijo vojaški izvedenci, bo prišlo do dejanj, ko bo začel na Balkanu kopneti sneg, ali okrog 15. marca. Kje bo Hitler udaril? Vse, kar piše časopisje glede prihodnjega pohoda nemške armade, so sama ugibanja. Celo v Rimu ali Berlinu ve narod prav toliko o Hitlerjevih načrtih, kot vedo v Londonu ali Washingtonu. Časopisje v Nemčiji in Italiji sme pisati samo toliko, kolikor dovoli vlada in namen vlade je, da svet ugiblje o nadaljnih načrtih diktatorjev. Razume se, da morata Hitler in Mussolini udariti na novi fronti in to.kmalu. Toda ker grozita na več krajih, izgleda, kot da si sama nista gotova, kje naj udarita. Ali pa morda nista dovolj močna za nov udar. Mussolini je že pokazal, da se je bahal s prazno pestjo. Hitlerjevo obotavljanje z napadom na Anglijo tudi kaže, da ni gotov uspeha. Hitlerjevo oklevanje daje svetu na jezik vprašanje: kam bo Hitler udaril, če bo: v Španijo? Francijo? Italijo? Balkan? Rusijo? Anglijo? Kje misli Hitler, da bo najbolj gotova zmaga? Kje je za Nemčijo najmanj nevarnosti? Hitler čuti, da ga skuša izvabiti Anglija na jug. Ali bo zgrabil za vado in postavil novo fronto, ali se bo samo zavaroval pred morebitnim napadom Anglije preko Balkana? Hitler ve, da je angleška diplomacija na delu, da ustvari blok Turške, Grčije, Jugoslavije in Bolgarije. Če bo ta blok ustvarjen in bo temu bloku dala Anglija orožje in streljivo, potem bo Hitlerju slaba predla, ker bo znala pritisniti na Hitlerja tudi Rusija. BESEDA IZ NARODA Veselični odbor SMZ poroča Članstvu spadajočem k Slovenski moški zvezi se sporoča, da je bila naša zadnja skupna veselica, ki se je vršila 12. januarja v splošno zadovoljstvo. Prav vsem je zelo ugajala igra pod vodstvom Mr. Joe Grdina. Ta igra je bila zelo zanimiva in poučna obenem. Kdor jo je videl, si jo bo gotovo ohranil v prijetnem spominu, prav tako tudi vse one, ki so nastopili na odru in nas tako lepo razveselili s svojim nastopom. Zvečer je bilo pa tudi vse veselo in živahno kakor hitro so godbeniki pritisnili na svoje inštrumente. Dvorana je bila kaj hitro napolnjena, da je bilo veselje, vse se je vrtilo do pozne ure. Videti je bilo, da je bil vsak vesel. V igri smo videli strogo ženico, ki je skušala svojega moža odvaditi kajenje tobaka. V tej igri so nastopili: Mr. Frank Hočevar, Mrs. Mary Hočevar in Mrs. Frances Kosten. To so vam bili igralci, postavili so se, da jim ni para, kdor jih je videl že ve kako so se postavili in kdor jih pa ni, temu je pa lahko žal, da je zamu,dil nekaj tako imenitnega. Vse je bilo tako zaposleno, da je bilo kar težko kje priti zra-. ven, pa bilo pri bari ali v kuhinji. Kuharice so Se jako-pridno vrtele in kako bi se pa tudi ne. ko je pa Mrs. Lužar pripravila tako okusno jed in tudi dekleta so prav urno stregla gostom. Zato si odbor šteje v dolžnost, da se prav lepo zahvali vsem delavcem in delavkam. Ta zahvala naj vam velja v imenu Slovenske moške zveze. Posebna zahvala dr. J. W. Mallyju za lepe besede in prav tako vsem ostalim govornikom. Hvala igralcem: Mr. Frank Hočevar, Mrs. Hočevar, Mrs. Frances Kosten, Miss Marijon Kuhar, Mr. Vinko Globokar, Mr. Frank žiberna kakor tudi Johnny in Lillian Tills, ki sta tako imenitno zaplesala. Nadalje prav lepa hvala vodstvu Slovenskega narodnega doma na St. CLair Ave. za vso in točno postrežbo. Prav lepa hvala tudi vsem tistim, ki so kaj darovali v našo blagajno Mr. Anton Grdini, neimenovanemu, vsem glavnim odbornikom, končno pa prav lepa hvala vsem našim prijateljem in znancem, ki so prihiteli na našo veselico tudi iz zunanjih mest. Prav lepa hvala ženam, ki so pomagale v kuhinji in pridnim dekletom, ki so stregle. Članstvo pa naj redno zahaja na seje in bo slišalo pri svoji podružnici o celotnem uspehu naše prireditve, ker vam bodo prebrani vsi računi o dohodkih in izdatkih. Posameznim podružnicam in celotni organizaciji pa želimo složnosti in obilo napredka v tekočem letu, Veselični odbor. P. S. Podpisani pa se želi osebno zahvaliti celotnemu odboru za tako veliko delo in požrtvovalnost, ki ste jo pokazali pri pripravah za to prireditev od začetka do konca. Koliki se je kdo potrudil to vem zato, ker sem vas sam videl ves čas, s kakšnim navdušenjem ste se pripravljali in' delali za napredek naše Slovenske moške zveze. Želim, da bi tako skupno in požrtvovalno delovali tudi v bodoče pri naših prireditvah, pa naj bo pri posameznih podružnicah ali pa pri naših skupnih prireditvah. Vas pozdravlja, Joe Hočevar, kor. taj. -o-— — Marija Kavčič roj. Rbs-man je umrla v častitljivi starosti 80 let v Ljubljani. "Card party" in ples članice podružnice št. 41, Slovenske ženske zveze, bodo priredile v soboto 25. januarja, torej prihodnjo soboto, prav prijeten in zabaven domač večer. Pričetek ob sedmih zvečer. Vstopnina je samo 25 centov. Poleg dobre domače zabave boste pa lahko deležni tudi lepih nagrad pri mizah ali pri vratih. Naše vesele in prijazne sestre bodo pazile, da boste vsi zadovoljni. Udeležite se vsi možje in žene kot tudi fantje in dekleta ter prijatelji in prijateljice, da bomo vsaj enkrat videli kdo zna najbolje igrati na karte. Ne pozabite priti v soboto večer 25. januarja v Turkovo dvorano na Waterloo Rd. Vas vljudno vabi in na svidenje, I Anna Prišel. -o- Pojasnilo Posestnikom in stanovalcem v okolici Addison Rd., kjer se nahaja tista tovarna, ki vam ne da miru v nočnih urah, vam sporočam, da ne boste mislili, da odbor ni bil ves ta čas na delu, zato vam sporočam, da sva pretekli teden zopet obiskala z Mr. Primcem predsednika te kompa-nije (Smith-a) v tej zadevi. Povedal nama je, da tudi kom-panija ni zadovoljna s tem delom, a si ne more pomagat, ker od ene strani jo priganja government, od druge strani pa so zavlekle izgotovitev prizidave gotove kompanije, ki so imele kon-trakt za to. Do sedaj je vse drugo gotovo, le nekaj kosov pri avtomatični pripravi na kotlih še manjka. Zagotovil pa naju je/ da bo tista stvar gotova že v tem 1 tednu, ali najkasneje prve dni prihodnjega tedna in bo potem nočno delo odpadlo. Posebno kar se tiče kladiv, ki razbijajo in stresajo okolico, bo nočno delo popolnoma ustavljeno. To zagotovilo sta nam dala pred. Mr. Smith in supt. Mr. Johnson. Da parni kotel ni bil izdelan o pravem času, kakor je bilo prvotno rečeno 1. dec. 1940, je temu največ krivo, ker vse kompanije, ki imajo naročila za narodno obrambo, najprej izvršujejo ista in potem šele naročila privatnikov. Dalje nama je bilo sporočeno, da bo ta kompanija takoj pričela z graditvijo novih prostorov, med 64. in 63. cesto. O tem pa sva dobila pojasnila, da v tem poslopju ne bo drugega kakor ur#di in pa strojna tovarna. Torej nobenih kladiv, katerih tudi ne smejo tam postavljati radi nekega odvodnega kanala, ki je napeljan skozi tisto okolico. Toliko vsem prizadetim v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da smo z vsem delom kar enostavno prenehali. Bili smo na delu, da pridobimo nočni mir in to brez morebitnih sodnijskih stroškov. Torej zagotovljeni smo sedaj, da to smo dosegli. Eddie Kovacic, councilman 23. varde. -o-- Članom dr. Najsv. Imena že bo skoro potekel en mesec novega leta. Ob novem letu navadno gospodarji Vnaprej preračunavajo kako bi se dalo kaj izboljšati pri hiši ali posestvu sploh. Prav tako pa v začetku leta člani raznih društev delamo načrte kako in kaj bi koristnega ukrenili v bodočem letu, Tudi člani društva Najsv. Imena bomo imeli v nedelja glavno ali letno sejo. Na tej seji bomo naredili načrte za tekoče leto. Zato vabim ves glavni odbor, da pridete v nedeljo 26. januarja v Newburgh. Pridejo pa naj tudi vsi predsedniki, tajniki, blagajniki in po dva zastopnika od vsakega društva iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelan-du. Poleg omenjenih pa je prav prijazno vabljeno tudi vse ostalo članstvo iz vseh štirih fara, da pridete v nedeljo v Newburgh na 80. cesto. Seveda največ odziva pa se gotovo pričakuje iz domače fare in pričakuje se, da bi bili navzoči vsi člani. Opravilo v cerkvi bo ob dveh. Takoj po opravilu pa se podamo v cerkveno dvorano, kjer se bo vršilo zborovanje. Skušali bomo, da bo seja kolikor mogoče kratka. Po seji pa se bomo prav po domače zabavali in razgovorih, dokler bo kdo hotel. Na zadnji seji v Euclidu smo delali precej velike načrte kaj vse bi se lahko dalo storiti pri društvih Najsv. Imena, če bomo združeni. To naj ne bo samo navadna seja, ampak naj bi bil shod vseh članov društev Najsv. Imena. Zato pa se pričakuje tudi velike udeležbe. Ali je društvo Najsv. Imena potrebno? Gotovo je potrebno, saj lahko vidimo kako se sovražniki naše svete vere zaletavajo v našo najdražjo svetinjo. Tako v stari domovini, kakor tudi tukaj v Ameriki nam hočejo iztrgati to, kar je vsakemu katoličanu najbolj sveto, to je, naša katoliška vera. Društvo Najsv. Imena pa je naš branik, naš zagovornik in tu,di naš up, po katerem se bomo ubranili našega dušnega sovražnika. Zato apeliram na vse tiste, ki še niste člani, da pristopite pri prvi priliki. Tisti pa, ki ste že vpisani, da to čuvate, kot najdražji zaklad. Torej pridite v nedeljo vsi v cerkveno dvorano, kjer boste slišali lepe in podučne govornike. Po končani seji, kakor sem že prej omenil, pa se bomo usedli k mizam in se malo prav po domače razgovorih. Bratski pozdrav vsem, Janko N. Rogelj: Slovenska narodna čitalnica ob 35-letnici Jakob Resnik, preds. -o- Card party Mladinskega zbora na Waterloo Rd. Prijatelji mladine, ki jih včasih radi malo vržejo, pa ne otroke, so vljudno vabljeni na domač "CARD PARTY-'' v Slovenskem delavskem domu, v petek, 24. januarja v spodnji dvorani. Znancev, s katerimi radi igrate, bo menda vsepolno, kajti "prijavljenih" je že nad sto ljudi. No, in ako še sami radi malo poigrate z njimi, bo kar vse prav. Odbor in pridne matere otrok bodo že poskrbele, da boste pravilno in zadovoljno servi-rani. Pridite zgodaj, da jih bo. več padlo, posebno pa tudi zato, ker čas vse prehitro mine pri kartah. Odbor je poskrbel, -da boste servirani z kavo in založkami, ter seveda, še z drugim. Kot vselej, poskrbljeno je tudi za nagrade srečnim zmagovalcem — takim ali takim, kaj zato, če malo goljufajo, pošteno živijo in zraven dobijo pri igri. Za obilo udeležbo se vam vnaprej priporoča odbor mladinskega pevskega zbora na Waterloo. Angela Siskovich, tajnica. -o-- Vseh Kitajcev na zemlji je po nekaterih podatkih okrog 600 milijonov. Ce bi se ta ogromna množica uvrstila v čet-verostope in korakala v sprevodu mimo ene točke na svetu, bi minilo 22 let in 302 dneva, pre-dno bi šel zadnji Kitajec mimo (seveda, če bi hodili noč in dan). V enem letu bi jih de-filiralo 26,280,000. Ker pa je vsako leto 30 milijonov Kitajcev več, bi se ta sprevod nikdar ne končal. Toliko je na svetu Kitajcev! * Največje število prebivalstva ima Azija, kjer je 950 milijonov prebivalcev. (V Evropi pa jih je okrog 550 milijonov.) Čitalnica šteje okoli 425 članov in članic, ima na razpolago okoli 1500 knjig najrazličnejše vsebine, hrani dosti letnikov slovenskega časopisja v Ameriki. Knjige hrani v treh omarah, nahaja se v sobi na pročelju SND. Soba čitalnice je okusno opremljena s slikami sledečih pisateljev: Jurčič, Trubar, Medved, Hribar, Prešern, Tavčar, Gregorčič, Vodnik, Aškerc, Cankar, Pajkova, kakor tudi slika Cirila in Metoda. Poleg tega je tudi slika prvega odbora čitalnice, Bled, Ob Soči in pogreb Lunder in Adamiča. Slovenska narodna čitalnica je tudi inkorporirana, kar znači na steni viseči čarter. V tem letu se je nabavilo dosti novih knjig. Statistika kaže, da se v zimskih časih izposodi ob nedeljah in četrtkih do 200 knjig na teden. čitalnica je proslavila dvaj-set-letnico na večer 19. septembra, 1926. Za leto 1927 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Janko N. Rogelj, podpredsednik Jos. Kalan, tajnik John Medvešek, blagajnik Anton J. Terbovec, knjižničar Anton Vehar, ki pa je takoj v januarju resigniral ter je njegovo mesto prevzel. A. Križmančič, pomožni knjižničar Louis Knez, nadzorniki: Frank Bela j, Frank Jerina in Anton Vavpotič. Med letom sta predavala pri čitalnici dr. J. Mally in dr. F. J. Kern. Drugih posebnosti se ne najde med zapisniki. Za leto 1928 so sledeči izvoljeni v odbor čiitalnice: Predsednik Janko N. Rogel;, podpred-nik Louis F. Truger, tajnik Milan Mevešek, blagajnik Ainton J. Terbovec, knjižničarja Andrej Križmančič in Mary Križmančič. Nadzorni odbor: Frank Belaj, Anton Vapotič in Zvonko Mohorčič. Na letni seji je bilo sklenjeno, da qitalnica izda svoj letni koledar. Za idejo se je zanimal ter jo priporočal čitalni-čar Edvin Primožič. Izvoljen je bil odbor, ki naj uresniči to idejo, toda naletel je na prevelike zapreke, zakar se ni nikoli pod-vzelo prave akcije. Med letom se opremi več knjig z novo vezavo. Za leto 1929 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Janko N. Rogelj, podpredsednik Louis F. Truger, tajnik Milan Medvešek, knjižničarja Andrej in Mary Križmančič, blagajnik Anton J. Terbovec, nadzorni odbor: Wm. Candon, Martin žerjav in Anton Vapotič. Med letom se napravi čajanka in tombola, kupi se novih knjig za sto dolarjev. V jeseni se napravi koncert s pomočjo Louis Belle-ta, Frank Pluta in Antona Eppicha. Pri koncertu sodelujejo še druge kulturne skupine. Čisti dobiček znaša $125.00. Sledeči odbor je izvoljen za leto 1930: Predsednik Janko N. Rogelj, podpredsednik Ludvik Medvešek, tajnik Milan Medvešek, blagajnik Anton J. Terbovec, knjižničarja Joseph šircelj in Mary Križmančič in Tone Hren. Nadzorni odbor: Anton Vapotič, Wm. Candon in Martin žerjav. Med letom se napravi ^čajanko s tombolo, katera prinese čistega dobička $155.80. Naroči se nove knjige in revije, čitalnica tudi nabira v Rado Murnikov sklad ter mu odpošlje $71.50. Naloži se v Zadružni tiskarni v Ljubljani $100.00, da bi se ž njimi plačevalo naročene knjige v domovini. Za leto 1931 je izvoljen isti odbor, kot je bil v letu 1930. Zapisnikov za to leto ni, torej se ne more povedati, kaj se je zgodilo izrednega v tem letu. Za leto 1932 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Janko N. Rogelj, podpredsednik L. Medvešek, tajnik in knjižničar Jos. šircelj, njegov pomočnik Dular, blagajnik Anton vec, nadzorniki: Anton 1 Wm. Candon in Irma K* tem letu se povabi am čitalnici na pomoč s svojj ni darovi, kar je našo 's držalo pri življenju do 4, Za leto 1933 je izvolil či odbor: Predsednik lock, podpredsednik L. a šek, tajnica-knjižničark-Križmančič, pomočni k1'« Louis Dular, blagajnik & Terbovec, nadzorniki :>1 Vavpotič, Wm. Candon e Kalan. V tem letu nasfrh va denarna kriza pri ' Kar so imeli denarja, ^P mrznen na banki, dohftr bilo, zakar se ni- moglo fe stanarine Slovenskemu ® mu domu. Zatp je nek<^v misel, da naj SND pref talnico ter jo vodi napr^e la se je seja, na katerih ničarji zavzamejo, da >P< niča ostane samostojni že dobilo denar, s kate^t plačalo zaostalo stanai^ pravili so čajanko in ta je poročal blagajni^ jo $470.00 nepremične^1 ja na banki, le $40.00 J* kar lahko porabijo za;ei stroške. Za leto 1934 je izvoli*1' či odbor: Joseph Likai'ni nik, podpredsednik I* * šek, tajnica-knjižničar^e Križmančič, pomožni i. 1 Louis Dular, nadzor"1®11 Anton Vavpotič, Wm. f,'d Andrey Križmančič. | ( Med letom priredie' čajanko, kakor običaj".' _(Dalje na 3 stratf1; --— -^Ža Idi 'va [i 1 lil 'da Zdaj, ko so dolgi vefjier nimate drugega bolj Ppo dela, pa skušajte razvoj o, slednjo zagonetko, ki fiirc kaj časa dela preglJ| g( naj se izprehajam po %) ; sanih možganih od se^ts jugu, od vzhoda do m\ zgorej dol, ali od spod4čii se mi ne posveti in ^'o. Morda bi se mi kaj p<% bi butil s tikvo v kak0: no steno, pa se bojitflpvi odškodnino za poškodba." je lastnine. Probajte< < hi vam posreči. Sicer spremenilo svetovne^}ve; tudi če ostane'ta ugnaf °b na. Napisal sem jo pspsi ravno zdaj nimam dmeol pametnega dela. M Torej pa začnimo. V s< rije so marjašali ono cimo, da so bili to ffl bi Jack in- Jim. Se reče, fan lahko kateri drugi, so to zelo pripravna lf0'*l imena, pa naj marja^i Seveda, nihče se ne jf^c tudi zameril jim ne b<'»°šer marjašanju nekoliko } ne smem reči, da so s«?1 J« cejali. Ne, prav po a ga lepo cukali, da so}*z lučevali pikovega as*r0s sedmice, in tako dalj*;'1, p prav, kaj bomo ugibaj n' koliko so ga spili. BP^0 pravici povedal. Od čer, pa do tri minute ^ so ga predihali ravno * lla te državnega in pa & *" rjavčka. Križ božji, Ppv*s to zdi veliko? Saj ^°£t0' precej, ker pet minut C^ je šel eden od štirip^ J teljice ven, da prešfljji, ^ in ker ga ni bilo dol^alu ga bili šli ostali trije pa nis0 vedeli, kateri & nw je šel ven. „eme: Torej kaj mislite, bil ven? lillllilllllllllllll Ce verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiiiiiiin Siam in Indokina Zadnje čase je zopet mnogo slišati o napetosti med Francijo in Siamom zaradi francoske In-dokine. Siam postavlja do Francije velike teritorialne odstope, Francija pa na to noče pristati, vsaj v tistem obsegu ne, kot žele v Bangkoku. Zaradi tega piše siamsko časopisje, naj si Siam z orožjem izvojuje svoje terjatve, če mirnim potem ne bo šlo. V zvezi s temi dogodki naj omenimo nekaj vrstic o siamskih zahtevah do francoske Indokine, kakor jih objavlja zadnja številka italijanske revije Relazioni internacionali." Ko je začela Francija v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prodirati v Indokino, sta se borili dve državi za nadoblast na tem polotoku: na eni strani je bilo anamsko cesarstvo, na drugi strani pa kraljevina Siam. Med tema državama je životarilo na polotoku še več manjših državic, ki so bile dolgo časa izpostavljene napadom sedaj enega, sedaj zopet drugega tekmeca. V takem stanju se pojavi na pozornici Francija. Francoski protektorat se je razširil naj-preje na Kambodžo, pozneje pa še na Anam. Francozi so zahtevali za sebe tiste pravice, ki so pripadale preje državam, katere so prišle pod njihov protektorat in so hoteli dokončno urediti vprašanje meje med francosko in siamsko posestjo. Prvo sporno vprašanje je nastalo zaradi Kambodže. Kam-bodža je bila pod siamsko suverenostjo in je bila tudi po večini zasedena po siamskih četah. Po prvem dogovoru leta 1865., ki ga je Francija kmalu odklonila zaradi nekaterih določb, ki so nasprotovale francoskim koristim, so sklenili leta 1867 drug dogovor, v katerem se je Siam odrekel suverenosti nad Kambodžo," Francozi pa so odstopili Siamu kambodžanske pokrajine Badtanbang, Angkor in Siem Reap, ki so bile pozneje predmet stalnih sporov med Siamom in Francijo. Posebni spori so se porodili tudi kasneje zaradi razširitve francoskega protektora-ta na Anam in Tonghin. V smislu pogodbe iz 1. 1886. pripade Luang Prahang Siamu. Francozi te pogodbe niso nikdar ratificirali. Stanje latentne vojne med Francijo in Siamom je trajalo zaradi netočnega položaja medsebojnih meja skozi šest let in je bilo končano 1. 1893. ko je francoska mornarica demonstrirala pred Bangkokom, nakar je bila sklenjena pogodba, po kateri se je razširila francoska last na desno obalo Mekonga, Siam pa se je odrekel svojim zahtevam do pokrajin, ležečih na le vi strani reke. Kraljevino Luang Prabang so si razdelili Francozi in Siamci na dve polo vici. Ta razdelitev je bila potrjena še leta 1902. Razmerje med obema državama pa še vpdno ni bilo dokončno urejeno. Zdaj so izbruhnili spo ri tu, zdaj tam. Na obeh stra-neh je začelo prevladovati prepričanje, da je treba to nevzdržno stanje enkrat vendar odpraviti in urediti odnose med obema državama na osnovi trajnega m'ru. Zate je prišlo do nove po-•jedbe leta 1907. Siam je prepustil Franciji kambodžanske province Battambang. Siem Reap i.n Sisophon, obdržal pa je Krat in Dansai. Od takrat so se meje ustalile. Več desetletij ni bilo sporov med obema državama. Medsebojne odnose so imeli utrjene s prijateljsko pogodbo, s trgovsko in plovidbeno pogodbo itd. Tako je bilo do zadnjih časov. Treba je pripomniti, da ie Siam še pred meseci sklenil s Francijo nenapa&lno pogodbo ki pa je sedaj noče ratificirati, .oziroma bi jo ratificiral le pod pogojem) da bi mu Francija odstopila nekatere pokrajine. -o- odpirajte slovenske trgovce: KRIžMAN CASH MARKET 6630 St. Clair Ave. Perk shoulder za peč, ft. .14c Mesnata leletina za filo; prvovrstna, ft..........16c Prašičeve obisti, ft........10c Sveži vampi, 2 funta......15c Riževe in krvave klobase, 6 25c Domač prekajen špeh v komadu, ft.............ISc Fresh Butter, ft. .s........32c Sveža jajca, ducat.......29c Mi imamo veliko zalogo do-ma prekajenega mesa. Se toplo priporočamo za obilen obisk. V SOBOTO VEČER se bo serviralo fino SRNJAKOVO VEČERJO v Flaisman's Cafe, 6400 St. Clair Ave. Na razpolago najboljša pijača. Se toplo priporočamo za obilen obisk. SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Creamery Butter, lb..........33c Fresh Large Selected Eggs, doz..........21c Campbell's Pork and Beans, 3 Tall Cans . .20c Maxwell-Home Coffe, 2 lb. Can..........45c Soapchips,5lb.Box ..25c P and G Soap, 3 Giant Bars.......10c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Kdor želi Lepe grahaste kokoši od 4 do 6 funtov težke po 27 centov funt, najboljše domače suhe klobase 30 centov funt, pork chops s konca 20 centov funt, svinjske ledice 12 centov funt, pot roast 23 centov funt, čista domača mast 12 centov funt, sliced bacon 27 centov funt, domače sveže klobase 25 centov funt, domače kislo zelje 6 centov funt, izvrstne jetrne in krvave klobase po 6 centov vsaka. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Farma se odda V najem se odda farma, obsegajoča 27 akrov. Na razpolago je tudi nekaj orodja. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. (22) Specialno Mi dajemo nov in boljši Permanent Wave brez stroja. Je hladnejši in daje mehkejši Wave. Be liar's Beauty & Barber Shop 6023 Si. Clair Ave. Za sestanek pokličite EN 1590 Bees' Garden naprodaj Prav poceni se proda Beer Garden. Proda se radi bolezni. Nahaja se. v slovenski naselbini. Dobi se tudi stanovanje zraven .obstoječe iz treh sob. Naslov izveste v uradu tega lista. _______(20) DOBER PREMOG! Po zmerni ceni L. R. MILLER FUEL CO. 1007 E. 61. St. ENdicatt 1032 (22) MAYTAG pralniki, prenovljeni, v dobrem stanju, se, lahko kupijo zelo poceni. Oglejte | si, jih pri Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Tues. Fri. Jan.) J SATAN IN IŠKARI0T a Po nemškem izvirniku K- Maya antoxnrn .......................... ..... r""Manitou, o Manitou —! 'em vedel, da bom pri Old erhandu dobil ime —! In e, slavnejše ime ko kje je —-!' Naši bojevniki me zavidali, žene rodu bodo o Pripovedovale in če bom 0 vasi, bodo hčerke Mim-ev skrivaj gledale za me-tkozi špranje šotorov, jbolj pa bo vesel moj oče u mokaši. Objel me bo in jnil na srce —. In moj ma- me bo od veselja polju-O da bi bil tudi on ostal ki še tudi nima imena! "čan sem, da bi si ga tudi bil!" s zelo verjetno. Sicer pa lko popravi, kar je zamu- ?mov je odšel in Old Shat-nd nas bo zapustil —." e*>oj se! Zdi se mi, da bo-! d«lgo skupaj. In mislim, Va brata prav kmalu vide-i fniš, da pride z očetom?" COraj gotovo. Kajti če je podoben, o čemer prav nič vomim, če je pogumen, ; n in premeten kakor ti, ! Prej miroval, da ga vza-s seboj na bojni pohod * ume. In ponudila se mu j'ka, da si zasluži ime." 1 oče mu bo dovolil! Strog €r jn ne ozira se rad na že-Nih otrok. Pa tako proš-Pu bo uslišal, rad mu bo K željo. F bo prišel! Kako lepo bi ?e bi oba hkrati dobila ime fes rod bi obhajal veliko Bnost!" ^ Pogovorom sva prejaha-leP kos sveta. Izdalo napi Potovala sva dvakrat hi-.ko Pred nekaj dnevi z Yu- Na sva se seveda njiho-r1- Na vsakem ovinku sva J^dno ozirala, ali so za-|a'ci že za nama. Niko-l-, videti, prepričan pa PU> da niso daleč. Sklenil jfa Počakam na nje na pri-mestu. Poldne sva jezdila erez W je bila kake četrt oka. Na robu prerije je 'gosto grmovje, prav pri-Lza moje namene. sem in razjahal. F. misli Old Shatterhand feivati?" se je čudii Mim- |e- Pločakal bom :na Yu- ;°av°ril boš z njimi?" |vhuje se ie čudil, rekel pa 'Vezal sem s sedla zavoj z | °> ki sem si jo kupili Pa stopil za grm, da reoblečem. |eka iz nebeljenega plat-f sem si jo za prvo silo ku-J^naymasu, že kar izpočet-! la mnogo vredna. Dolgo iz Uresa na hacien-cevanje po gozdovih in ' 'n tleh, posebno pa še te-E21 Ujetni§tva, _ vse to jo *grt0 zdelalo. Umazana in sNeila je bila, na več kralj5 Popustili šivi, tu pa tam ohJe raztrgala, bil sem živa 11 a beraškega postopača, r sPoštovanja do lastne |°sti sem jo moral preme-I' Pa tudi, ker je bilo zelo j* da me čakajo še huj-in teh bi lahka plat- * obleka nikakor ne prenese. t "ameraval sem še tudi' ne-1, rugega. Prevaril M bil asledovalce in jih zvabil v £v°r. Zvedel bi bil rad, kaj |t0.ri1 Melton s haciendo in i elJenci. Ce bi se preoble-jspremenil glas in si zakril J 'oa me ne spoznali, vsaj f u "e, in prevara bi se mi ^ecila. [^.obleki sem bil res kar I, . "Odjezdil bom." "Yumam naproti?" "Da. Ko se bodo prikazali tamle na robu gozda, bom pognal konja izza grmovja in se delal, kot da sem na potovanju in kot da ničesar ne vem o Yu-mah. Ti pa se moraš dobro skriti! Govoril bom z njimi in sku šal zvedeti, kje je ostala četa z izseljenci in kaj namerava belo-kožec Melton." "Spoznali te bodo!" "Ne bodo me. Tudi glas bom spremenil. V tej obleki me še niso videli. Sicer pa se treh, štirih ne bo-j jim. če bi jih bilo več, pa se ! umaknem za grmovje. Branila ! se bova. Ne bodo si upali blizu." J Opazoval sem izza grmovja I prerijo. In nisem se zmotil, prišli so. I Samo trije so bili, v zmernem diru so jezdili po najini sledi. Ni se mi jih bilo treba bati. Pognal sem konja. Sklonjen sem jezdil in se delal, kot da ne vidim Indijancev in ne sledi v travi. Mislili so si lahko, da sem samoten popotnik, ki prihaja s haciende, človek, ki se za ničesar ne briga in ki mirno gre svojo pot. Ostro pa sem jih opazoval izpod sombrera. Zagledali so me in osupnili, ko pa so videla da sem sam, so jezdili dalje. Enega samega človeka se jim pač ni treba bati, so menda zasodili. (Dalje prihodnjič.) -—o--•;.':..' Najvišje ležeče jezero na svetu je Ticicaca jezero na meji Bolivije in Peruja, ki leži 3810 metrov nad morsko gladino. Slovenska narodna čitalnica ob 35-letnici (Nadaljevanje z 2 strani) • tistim podpornim društvom, ki letno darujejo več kot tri dolarje, se izda članske karte, s katerimi lahko člani posameznih društev dobijo čitalniške knjige za čitati. Jugoslovanskemu iz-selniškemu, komisarju se piše, da pošlje brezplačno knjige za čitalnico. Tako se naroči tudi knjige "Mode ptice." V jeseni društvo "Ivan Cankar" vprizori igro "štiri tedne v nebesih" v korist čitalnice. Med letom umrje predsednik čitalnice, Jos. Likar. Predsedništvo prevzame podpredsednik L. Medvešek, podpredsedništvo Mary Križmančič in za pomožnega knjižničarja je izvoljen Anton Klan-čar. Za leto 1935 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik John Pollock, podpredsednik L. Medvešek, tajnik Joe Šircelj, blagajnik Anton J. Terbovec, knjižničarja Joe Pegrič in Anton Klančar. Zapisnikarica Mary Križmančič, nadzorniki: Anton Vavpotič, Wm. Candon in Louis Dular. V tem letu povabijo dr. Mako-veca, da predava, August Kol-lander kaže premične slike in Anton J. Terbovec predava o cvetlicah. Za leto 1936 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik John Pollock, podpredsednik L. Medvešek, knjižničarja J. Pegrič in Anton Klančar, blagajnik Anton J. Terbovec, nadzorniki: Wm. Candon, Louis Dular in V. Schneller. V tem letu čitalnica in prosvetni odbor SND povabita T. Andrica od The Cleveland Press, da kaže premične slike iz njegovega potovanja po Evropi. Za leto 1937 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik John Pollock, podpredsednik L. Medvešek, tajnica Mary Križmančič, blagajnik Anton J. Terbovec, knjižničarja J. Pegrič in Anton Klančar, nadzorniki: Wm. Candon, Louis Dular in Valentin Sever. V tem letu priredita skupno veselico čitalnica in društvo Slovenski Sokol. Druge važnosti ni Zabeležiti pri čitalnici. V letu 1938 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Wm. Candon, podpredsednik Charley Samsa, blagjnik Louis Dular, tajnik Anton Kess, knjižničarja Joseph Kess in John Lonchar, nadzorniki: Frank Glach, Charley Samsa in Jacob čič. Slovenski narodni dom zniža najemnino Slovenski narodni čitalnici. Za leto 1939 je sledeči odbor: Predsednik Wm. Candon, podpredsednik Valentin Sever, tajnik Anton Kess, blagajnik Louis Dular, knjižničarja Joseph Kess in John Lonchar. Nadzorni odbor : L. Medvešek, J. čič in Chas. Samsa. Za leto 1940 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Wm. Candon, podpredsednik Valentin Sever, tajnik Valentin Sever, blagajnik Louis Dular, zapisnikar Anton Kess,'knjižničar Joseph Kess. Nadzorni odbor: L. Medvešek, Ivan Babnik in J. Cič. Med letom se je kupilo ne-vaj novih knjig ter sklenilo, da iitalnica praznuje 35-letnico na dan 9. februarja, 1941. Sedanji odbor pri Slovenski narodni čitalnici je sledeč: Predsednik Wm. Candon, podpredsednik Jacob čič, tajnik Valentin Sever, blagajnik in zapisni-.tar L. Medvešek, knjižničar Lduis Dular. Nadzorni odbor: Anton Vavpotič, Chas. Samsa in Ivan Babnik. V nedeljo 9. februarja, 1941 praznuje Slovenska narodna čitalnica 35-letni jubilej v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Proslava se prične ob tretji uri popoldne. Na programu bo govor, petje in dramska predstava, kakor tudi ples in (Konec.) Trije slavni polarni raziskovalci so se sestali v Town Hall v New Yorku. Od.leve nc desno so: admiral Richard E. Byrd, raziskovalecnevernega in južnega- tečaja; kapitan Bob Bcu tlett, raziskovalec severnega tečaja in baron Hubert Wilkins tudi poznavalec se-vernega tečaja. Ai mad ni generali so se poskusili v streljanju z 'novimi avtomatičnimi puškami Grand izdelka, ki so bile izdelane v privatni industriji. Od leve na desno so: major-gene-rali Chchies M. Wesson, George A. Lynch in John E. H err in brigadna geiwrJa Gilbert H. Stewart in Charles T. Harris, ml. na strelišču v New Haven, Conn. pristna domača zabava, kakršne j so v navadi pri čitalnici. To je opis 35-letnega delovanja kulturne ustanove med Slovenci v Clevelandu. Čitali ste imena naših poznanih Slovencev in Slovenk, ki so se udej-stvovali pri slovenski knjigi v Ameriki. Ni jih tako veliko, toda bili so in so še danes, ki žrtvujejo svoj čas, da čitalnica še obstaja. Sicer je skromno njeno delo, samo oni, ki so iskali duševno hrano in duševno zadoščenje, so prišli k nji po utehe. Bil je to krožek ljudi, ki je hranil v sebi pravo in nesebično narodno zavest v tuji zemlji. Bil je to krožek lujdi, ki se je zavedal, da ima naš narod svoje pisatelje in pesnike, ki so čuvarji naše male, toda bogate slovenske besede. Slovenska narodna čitalnica jim je bila čista in draga narodna svetinja, katero so čuvali kot shranjen biser, ki je prišel med nje iz daljne, daljne rod^ ne zemlje. Kadarkoli je omago-vala naša čitalnica, vselej se je našel narodno zaveden mož v Clevelandu, ki je zastavil svojo | moško besedo, svoj korak in delo, pa je bila "rešena" ponovno. Danes je Slovenska narodna čitalnica še vsa naša — narodova in v narodovi hiši, zato se menda mnogi toliko globoko ne zanimamo za njo. Na varnem je. Iz narodove hiše je ne bo nikdo pognal, ona ima tam svoj kotiček, in tam bo ostala. Pet in dvajset let sem njen član, dvakrat sem jo selil v njenem življenju, in ko smo jo preselili v S. N. Dom, smo jo pripeljali domov, pod svoj narodov krov. In tu ostane. Slava spominu vseh umrlih či-talničarjev in čitalničark, hvala vsem živečim ustanovnikom in dolgoletnim članom in članicam, navdušenje in korajžo vsem onim, ki jo danes vodijo k 35-letnemu obstanku. ' (Konec.) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_ SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. lo. Ob sončnem zahodu je sedela Kristina' na rebri severno od dvora. Nikdar še ni bila videla tako rdečega in zlatega neba. Nad gorskim slemenom ravno nasproti je visel velik oblak; imel je obliko ptičje peroti. V njem je žarelo kot železo na ognjišču, sijalo Čisto kot jantar. Od oblaka so se trgale perju podobne zlate krpice in plavale v zrak. In globoko doli v jezeru, na dnu doline, se je zrcalilo nebo, oblaki in gore — bilo je, kot da vre ognjeni sij iz globine tam doli in lega na vse, kar vidi. Trava po senožetih je bila že visoka in svileni repki bilk so se tem]no rdeče lesketali pod rdečo svetlobo neba; ječmen je bil že pognal klasje, ki je lovilo odsev s svojimi mladimi, svileno blestečimi resami. Strehe poslopij na dvoru so se šibile pod bremenom kislice in regrata, ki sta rasla na strešnih rušah, in sonce je v širokih pramenih ležalo preko vsega, črne skodle na cerkveni strehi so temno žarele in svetli kameni v zidu so se nežno zlatili. Sonce je prodrlo izpod oblaka, obstalo na robu pogorja in je daleč tja doli osvetljevalo pobočje za pobočjem. Bil je nenavadno jasen večer — v svetlobi so se mogli videti majhni dvori med gozdnatimi viSavami — Kristina je sredi gozdov lahko razločila planšatije in samote, o katerih bi poprej nikdar ne mislila, da se dado videti s Husabyja. Na jugu so se proti Dovru dvigali mogočni grebeni, ki so bili tam, kjer so sicer po navadi zmerom ležale megle in oblaki, rdečkasto vijoličasti. Zaklenkal je najmanjši zvon v cerkvi tam doli in zvon v cerkvi na Vinjaru mu je začel odgovarjati. Kristina je sedela z nagnjeno glavo nad sklenjenimi rokami, dokler ni zamrl v zraku zadnji od trikrat treh udarcev. Zdaj je bilo sonce že za gorami — zlato žarenje je bledelo in zarja je dobivala bolj rožnato in nežno barvo. Ko so bili odpeli zvonovi, je šumenje gozda narastlo ter se spet razlilo vsenaokrog; curljanje potočka v listnatem gozdu spodaj v dolini je bilo močneje slišati sem gori. Z bližnjega pašnika se je zaslišalo znano zvončklja-nje kravjih zvoncev, hrošč jo je brne napol obletel in izginil. Poslala je poslednji vz(dih-ljaj za svojimi molitvami — prošnjo za odpuščanje, ker njene misli med molitvijo niso bile zbrane. Na pobočju pod njo je ležal lepi, veliki dvor — kakor nakit na širokih nedrjih gore. Gledala je preko vse zemlje, ki sta jo doslej imela z možem. Misli na to posestvo in skrbi zanj so doslej napolnjevale njeno dušo do roba. Delala je in se pehala — do današnjega večera se še sama ni zavedala, kako se je pehala — da bi dvor spravila kvišku in ga tako obdržala — se ni zavedala, kaj vse je že storila in koliko je dosegla. Vzela je bila to nase kot svoj delež, ki ga mora nositi krotko in z vzravnanim hrbtom — da vse to na njej počiva. Prizade- NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in zna»i žalostno vest, da nam je po dolgi inf mučni bolezni, previden sv. zakramenti, za vedno zatisnila svoje trudne oči t ROJENA GANTAR l ' Sla Preminila je 28. novembra, materi zemlji smo jo izroči decembra 1940 in sicer na pokopališče Kalvarijo. Doma j« ' ai iz Loga pri Ljubljani in v Ameriko je dospela pred 35 leti. jVa ' V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem prijateljem in z" cem, ki so nam pomagali na en ali drugi način v uri žalosti. '1 IG( lepo se zahvalimo za cvetlice in darovane sv. maše sledečim:*mel' žini Mike Karaba, družini Simon Bizjak, družini Jack Gašpt-;n družini John Vegel, Mrs. Mollie Nousek, družini Wayer, Mrs. ™Jd 11 Oblak in Mr. Mervar. IProi Prav lepo se zahvalimo za obiske v bolnišnici in za "PAno-l ljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala naj gre tudi vsem, K 8 prišli rajno pokropit, kakor tudi vsem, ki ste se udeležili po£H|CUti Prav lepa hvala tudi nosijceip krste, kakor tudi vsem, ki so%f] svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Lepa hvala tudi: • ( grebniku Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb. Torej še;0 lie krat vam vsem skupaj prav srčna hvala za vse, kar ste nam s'lorn, dobrega. | 1 Ti pa, draga Mary, počivaj mirno v ameriški grudi in m SPC luč naj Ti sveti. arjl Žalujoči ostali: V Vo , DRUŽINA KORACH |J1> c Cleveland, Ohio, 24. januarja 1941. rati ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 MOLLY'S TAVERN 7508 ST. CLAIR AVE. PIVO - VINO - ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo Mi vam zopet nudimo fino kupčijo v pohištvu.>rist; dimo največ za vašo hranilno knjižico v zameno p pohištvo. fsvo, BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let Izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem OZiHl. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. £ 809 East 152nd St. MUlberry :fie Odprto v pondeljek, četrtek in soboto tudi zjveČ* ^ Za boljše pohištvo in vrednosti pojdite k Peru'i R0 ■■.......■■'.':.'."tars—............... --T--...'.............,,, -^erjk PRAV NOVE - VIŠJE CENJENE po denar prihranjajočih cenah Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HCI H.—ŽENA "Erlend — soprog moj!" Zakladnik je doslej skoraj ves čas molčal. Zdaj je pristopil k njima in dejal tiho: "Draga gospa — morebiti bo najbolje, če vzamete otroke in dekle s seboj v žensko hišo — in ostanete tam, dokler bomo mi na dvoru." Erlend je zadnjikrat objel ženo okrog vratu in jo izpustil: "Najbolje bo, Kristina moja — da storiš, kot pravi gospod Baard." Kristina je stopila na prste in mu ponudila svoje ustnice. Nato je odšla na dvorišče, zbijala iz zbegane gruče ljudi otroke in dekle ter jih odpeljala s seboj v kamro — druge ženske sobe ni bilo na dvoru. Tam so presedeli več ur in le to, da je bila gospodinja ohranila mirno kri in oblast nad samo seboj, je kolikor toliko brzdalo preplašeni trop. Potem pa je stopil v sobo Erlend, bil je brez orožja in oblečen za na pot. Pri vratih sta obstala dva tuja vojščaka. Stisnil je starejšima sinovoma ro"ko, malčke pa je dvignil k sebi in medtem vprašal, kje je Gaute: "— pozdravi ga, Na-akkve, gotovo jo je, kot po navadi, ubral s svojim lokom v gozd. Reci mu, da zdaj sme imeti moj angleški lok, tistega, ki mu ga prošlo nedeljo nisem bil dovolil." Kristina se je privila k njemu, ne da bi kaj rekla. "Kdaj se vrneš, Erlend, prijatelj moj ?" je zašepetala proseče. "Kadar bo božja volja, žena." Ostala je sama, zbrala je vse sile, da se ne bi zgrudila. Sicer je ni nikdar drugače ogovarjal kot z njenim krstnim imenom, in te njegove zadnje besede so jo presunile do srčnih korenin. Bilo je, kot bi šele zdaj docela razumela, kaj se je bilo zgodi- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Štefana Andolek ki nas je za vedno zapustil 23. januarja, 1938. Bridka smrt. kaj si storila, krut, neusmiljen je tvoj meč, moža. očeta si umorila, da nazaj f?a ne bo več. Dragi ranjki, naj Ti gruda bode lahka v grobu tam, spavaj sladko, rešen truda, ki odmerjen je še nam. Žalujoči ostali: MARY ANDOLEK, soproga, in OTROCI. Cleveland. O., 23. januarja, 1641. vala si je, da bi bila potrpežljiva in da bi ne omagala pod tem, kar ji je nalagalo življenje, kadarkoli je začutila, da mora že zopiet nositi otroka pod srcem — zopet in zopet. Po vsakem sinu, ki je pomnožil trop, je čutila, kako•raste njena odgovornost rodovine — nocoj je videla, da se je bila z vsakim otrokom, nad katerim je morala čuti, tudi povečala njena čuječnost in sposobnost, da je vse pregledala. Nikdar še ni bila videla tako jasno koj; ta večer, kaj vse je usoda od nje zahtevala in kaj ji je bila podarila s temi sedmimi sinovi. Od veselja nad njimi ji je srce hitreje utripalo, od strahu zanje pa se ji je trgalo — bili so njeni otroci, ti veliki fantje s suhimi, oglatimi deškimi telesi, kakor so bili njeni, ko so bili še majhni in tako okrogli, da se še udariti niso mogli, če so se na svojih vožnjah med klopjo in materinimi koleni kam prekucnili. Bili so prav tako njeni kot tiste čase, ko jih je dvigala iz zibelke, jih jemala na prsi in jim morala podpirati glavico, ki je na drobnem vratu kakor zvončica nihala sem ter tja. Naj gredo kamorkoli v svet, naj hodijo, kjer hočejo, in naj tudi pozabijo na svojo mater — bilo ji je, kot da se mora življenje njenih sinov gibati v njenem, kot bi morali biti eno z njo, kakor sq bili nekoč, ko je ona, mati, edina na svetu vedela za novo življenje, ki je bilo skrito v njej, se napajalo z njeno krvjo in- j i ble-dilo lica. Vedno znova je morala okušati bolestni strah, ki ji je vselej pognal pot skozi znojni--ce, kadar je začutila, da je njena ura spet prišla, da se bo spet pogr|eznSla v globine porodnih bolečin — dokler se ne bo dvignila iz njih z novim otrokom v naročju; za koliko bogatejša, močnejša in pogumnejša po vsakem otroku, to je mogla razumeti šele ta večer. In navzlic temu je videla nocoj, da je še vedno ista Kristina z Jorundgaarda, ki nikdar ni znala prenesti ostre besede, ker jo je bila vse življenje čuvala tako močna in nežna ljubezen. V Er-lendovih rokah je bila še zmerom ista —. Da, da, da. Res je, leto za letom je nosila s seboj spomin na vsako rano, katero ji je bil zadal — čeprav se j,e zmerom zavedala, da je ni bil tako ranil kot odrasel človek, ki želi svojemu bližnjemu kaj hudega, marveč kot otrok, ki je pri igri udaril svojega tovariša. Spomin na vsako njegovo žalitev je skrbno negovala, kakor človek neguje gnojno rano. In vsako ponižanje, ki si ga je bil sam nakopal, ko se je vdajal slehernemu svojemu domisleku — jo je bilo zadelo kot udarec z bičem po golem telesu in ji zadalo krvavih ran. Ne da bi kdaj hote in namenoma kuhala v sebi jezo zoper moža, vedela je, da sič&r ni malenkostna, toda je postala, kadar je šlo zanj. Kadar je šle za Erlenda, ni mogla ničesar pozabiti — in sleherna še tako majhna rana v njenem srcu, katere je bil on kriv, jo je pekla, je krvavela, ji zatekala in jo bolela brez konca in kraja. Nasproti njemu ni postala nikoli ne bolj pametna ne bolj močna. Naj si je še toliko prizadevala, da bi se tudi v skupnem življenju z njim zdela vrla, pobožna in močna žena — v resnici le ni bila taka. Vedno, vedno je ječalo v njej od hrepenenja, da bi bila spet njegova Kristina iz gerdarudskih gozdov. Tiste čase bi bila rajši storila vsakršno grdobijo in grehoto, kot pa da bi bila izgubila njega. Da bi Erlenda priklenila nase, mu je bila dala vse, kar je imela, svojo ljubezen in svoje telo, svojo čast in svoj delež božje- ga odrešenja. In je bila dala, česar se je mogla domisliti in kar ni bilo njenega: čast svojega očeta in njegovo zaupanje v svojega otroka, vse, kar so bili zgradili zreli, modri možje, da bi obvarovali majhno, nedorasli deklico, je bila podrla; njihovim načrtom za blagor in srečo rodu, njihovemu upanju, da bo njihovo delo obrodilo sad, ko bodo že ležali v zemlji, se je bila s svojo ljubeznijo postavila po robu. Pri tej igri, katere edini dobiček je bila ljubezen Erlenda Nikulaussona, je bila tvegala vse kaj več kot svoje življenje. In je bila dobila. Od tistega trenotka, ko jo je bil prvič poljubil na hofvinskem vrtu, pa vse do danes, ko jo je poljubil v kamri, preden so ga odpeljali z njegove domačije kot jetnika — je vedela, da jo ljubi bolj kot vse na svetu. In če kdaj ni dobro ravnal z njo, je vendar skoraj od prve' ure, ko ga je bila srečala, vedela, kako tudi sam s seboj' ravna! Ako ni zmerom dobro ravnal z njo — je vendar z njo bolje ravnal kot s samim seboj. Jezus, kako ga je bila dobila! Nocoj sama sebi priznava — ona sama ga je bila s svojim mrzlim vedenjem in s strupenimi besedami pognala v zakonsko nezvestobo. Zdaj sama sebi priznava — celo vsa ta leta, ko je morala venomer gledati njegovo nespodobno igračkanje s to žensko, s to Sunnivo, in se je radi tega žalostila, je sredi vse jeze občutila nekakšno ošabno in kljubovalno veselje — nihče ni vedel, da bi sloves Sunnive Olafove imel kakšen očiten madež na sebi, vendar pa je Erlend govoril in se šalil z njo kakor kakšen najemnik s krčmarjevo deklo. O njej, Kristini, je vedel, da je mogla nalagati in prevarati tiste, ki so najbolj trdno zaupali vanjo, da se je'dala voljno zvabiti na najbolj razvpite kraje— in kljub temu ji je zaupal, jo zmerom špoštoval, kolikor je mogel. Kakor je tudi z lahkoto pozabljal ria strah pred grehom, kakor je bil navsezadnje tudi z lahkoto prelomil obljubo, katero je bil' dal Bogu pred cerkvenimi vrftf — vendar mu je bilo vedno liudo za vse, kar