p




.......T^TV-
pro. wm
Največji
Valja aa oelo loto......
la pol 1«U...........7i(t	3.00
2» New York ooio leto....-	«.00
£a inozemstvo oolo loto..v	7.00
wi—AoyoroBo« i itn, on w ** row omoirmtoh g.	i
P. m. •
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Tbo L a r k • 11 flov«o:an D»'ly is to« bnitaa lUUs
Iunfld ovoiy Icj notpl Emu > iy>> and lega) Holiday«
MT 76.000 Eaadars ICJ
TKlSrOM: 2876 COETLANDT
-
81, 1908, ot tho Port Office it R«w York, H. Y,
tbo Act of
of M 3, 1879.
TELEPON: 4087 COETLANDT
NO. 68. — STEV. 68.
ti'i _
NEW YORK, MONDAY. MARCH 22, 1920. — PONDELJEK. 22. MASCA, 1920.
VOLtna xxvxiA. — letnik xxvm.
DELAVSKI SVET ZAHTEVA SKUPNO UPRAVO.
DOBRO 8EED6TV0 P ROTI PEOFITIKJEM.
DELAVSKI SVET. KATEREGA JE IMENOVAL. PREDSEDNIK WILSON, PRAVI V SVOJEM POROČILU. DA BI SKUPNA U-I RAVA INDUSTRIJ OD STRANI DELAVCEV IN DELODAJALCEV PREPREČILA NE8P0RAZUMEVANJA TER VES INDU-STRIJALNI BOJ. • POROČILO RAZPREDELUJE RAZVOJE V INDUSTRIJALNIH ODNO&AJIH TER POJASNJUJE VZROKE SEDAJ PREVLADUJOČEGA NEMIRA.
\
vse. lircz razlik«'
KAJZER JE ZAČEL NOVI UPORI V INDIJI. PITI NA ŽALOST. „
z Indije prihaja poročilo, da je kilo ubitih dvestodevetdeset ljudi
. likili industrijalnih podjetjih med dela v- j Nemška revolucija je napravila	tekom velikih izgredov.
______London, Anglija. 21. februarja.
Tukajsni indijski ura«l je izdal Aznerongen, llolaiidsko. 21. izročilo jrUni«- uporniških izjrre-marca. — Doljri teden velike du- dov. ki	zavrnili v Amritzar-
ševne napetosti. ki je bila posle--ju t. r drugih okrajih Pondžaba diea razburljivih dogodkov v tekom aprila preteklega leta. Te
Washington, D 21. mrea. — Jndustrijalna konferenca, katero je imenoval predsednik Wilson, je poklala predsedniku včeraj svoje poročilo, ki je bdo takoj objavljeno. V tem svojem poročdu priporoča konferenc* skupno ali vzajemno upravo vseh industrij • •d strani delavecv in delodajalcev, kar naj bi služilo kot sredstvo za preprevenje nesporazumi vanj.
t lani konference ugotavljajo v svojem sporočilu, da so bistveno izprcinenili načrt, katerega je konferenca objavila dne 20. decembra preteklega leta in da so skušal: nato razviti metode s pomočjo laterih bi se preprečilo delavske težkoče, ne pa jih skušalo uravnati. —
I/premenjeni načt\ ki je bil sprejet dne 12. jauuarja tekočega I« ta, določa kolektivih, pogajanje ter le od časa do časa uveljavljeno razsojo. Načrt oblega tudi vse spore, tikajoče se javnih prometnih sredstev z izjemo železnic.
V	nadaljujem razpravlja poročilo o razvoju industrijalnih od-i ošajev v delavnih urah. o zapodi jen ju žensk v industrijah, o delu otrok, stanovanjih. plačali. delitvi dobičkov ter visokih življenskih M roško v.
Nekateri odstavki se tičejo tudi poljedelstva ter javnih posredovalnic za delo
Vzrok industrijalnega nemira navaja poročilo takole:
- Industrijalui nemir j" posledica povišanja življenskih stro-šl.ov. m brzdane Špekulacije, kopičenja velikih dobičkov, zlorabe bogastva, neenakosti ui-d različnimi sloji ter splošnih učinkov, ki so posledica vojne.
Med vzroke teta i:, utira je šteti tudi socijalno-revolueijouame teorije, ki so bile importiraue iz Kvrope. splošno prepričanje med < ••lavstvoiu, da je bil., prostost jrovora omejena, strah pred neza-p-^l-nost j.», velika umrljivost otrok v industrijalnih središčih ter iz-i
grobu oM»*bnejra stika
, m in delodajalcem	'»» bivšega nemškega kajzerja ve
l»o tunen.iii kouiV-vn.-«- p.» izvira velik iudusf rijalni nemir tudi j lik utis. — Pije težka vina.
i. v. dno rastočega prepričanja tako od strani * delodajalee% kot	- -
i.službeueev, da je treba korenite preosiiove celega sistema.
Poro'-lo pravi, da so ii^bf-trijalni problemi tako raznoliki, da
...... tičejo b* posamc< nili industrij kot takih temveč celo vsake po
sMiirzue industrijalue naprave. V*l"dtega je treba zagrabiti zlo pri koreni k i ter pričeti z delom od zdolaj navzgor. Konferenca priporoča v sled te ga takozvni-o zastopništvo delavecv pri upravi industrij i» to zastopnifttvo naj bi uveljavilo ne potom zakonodaje, temveč potom skupnega dogovora med delodajalci in uslužbenci.
To/davna priporočila se vshl tega obračajo izključno le na upra-\ itelje industrij »er delavee same.
V	slučeju. du bi ne bilo mogoče* v tej ali oni industriji uvelja-\ iti skupne uprave delodajalcev in uslužbencev, priporoča konfe-i euca sisti m uravnuve potom narodnega industrijalnejra sveta, poti. mokrajih industrijalnih konferenc ter preiskovalnih odborov v posameznih okrajih.
V	poročilu se glasi, da temelji ta načrt na ameriških izkušnjah m da je prilagoden izključno ameriškim razmeram. Njegov glavni it.';men je razosredočevanje nio«'i. ('lan konferene so prišli do prepričanja, da je glavna težkoča pri reševanju krajevnih industrijal-
» 'l ih sporov v tem, ker se delodajalci in. delavci ne morejo zediniti radi malenkostnih vprašanj ter se spor nato razširi tudi na sosednja industrija I ne podjetja ki nimajo nobenega stika s prvotnim sporom. —-
(ilede delavnih ur izja\lja poročilo, da so dolgoletne izkušnje pokazale, da je treba delavne ure v industrijalnih napravah irelja-\iti tako. da bodo soglaftale s krajevnimi razmerami t^r nudile udavom dosti časa za uUto in počitek. Zahteva se brezpogojno uve-1 javi jen je enega dne v tednu počitka.
Z ozirom na delo ctrok je rečeno, da pomenja prepovedo"alna <ukono«laja le negalivm napad na celi problem. Poročilo pravi, da j.* mogoče urediti to vprašanje le na ta način, če se primerno uredi ča«, katerega lahko U|»orabi otrok za produktivno delo obenem s ča-Miiu. ki je posvečen šolanju in zabavi. V poročilu se glasi nadalje, d,i je v Združenih državah več kot pet in pol miljona analfabetov in du je izmed teh 6€ odstotkov tukaj rojenih.
Poročilo opozarja javnost na dejstvo, da ni zvezna vlada dose «*uj uveljavila še nob-M«e določbe, ki bi preprečevala zaposlenje otrok v različih poslih po cestah in to v času. ki bi moral biti posvečen soli. -	.....
Poročilo je podpiral delavski tajnik Wilson, ki je načelnik te-|£BjB&T WflgCT gTA ZOPET ; .i industrijalnega sv»!a ter Herbert Hoover, ki je podnačelnik. ;	y BERLINU.
Komunistična armada v ruhr-j	-
skem okraju šteje 70,000 mož, ki Berlin, Xemeija, 21. man-a. — s« vsi izborno oboroženi.	Predsednik Ebert ter brambni
Novi Enoch Arden te je vrnil ter ac nmaknfl, ko je videl, da je njegova žena srečno poročena.
Ne samo v Amerik., tud. v Nemčiji je profitirstvo v bujnem cvet j,.. Toda v Nemčiji znajo drugače postopati » to golaznijo kot pa pri na,. y gotovih razdobj i, vpri zori vlada lov na profitirje in vse. kar jd, vjamejo. sprav.jo nabk javen prostor. Tam so nekaj .-asa ljudstvu v zasmeh. potem pa stanu, stavijo pred sodiš«*e t« r jih kaznujejo.	~
BERLINSKI AMERIKANCI V VELIKI NEVARNOSTI.
ZANIMIVA ZGODBICA DELAVSTVO BO PRE-IZ ŽIVLJENJA. OBRAZILO VLADO.
Joseph L. Link. Kuoeh Arden i', dvajstega stoletja, je zapustil Minneapolis ter se vrnil v divjine Alaske.
Mrs. Arnnie Link-Walter-, ter Julii Walters pa bosta naprej živela življenje kot zakonska.
Pred desetimi leti je bil Joseph Link cestni komisar v Minneapolis. Njegova žena, ki je sedaj Mrs. Walters, je imela sedcui sinov In dve hčerki Julij Walters in nje gova žena sta bila tesna prijatelja družine Link. Dne 2. novembra 1911 pa je Link izginil.
Skozi tri leta, tekom katerih se je morala obupana žena boriti za
Pogoji delavcev za nveljavljenje novega reda v Nemčiji. — Odstop Noskeja je eden glavnih pogojev.
London, Anglija. 'JI. marca. — V poročilu iz Berlina, ki je prišlo lih tukajsni "Times" je rečeno, du se vrše še naprej pogajanja med vlado v Berlinu ter stavkar-skim odborom. V zgo<luji jutranji uri je bil podpisan nasKdnji dogovor :
1.	Zastopniki vlade bodo. posredovali pri različnih strankah v namenu, da se slednje reformira. Pruski kabinetni ministri bod" imenovani na podlagi dogovora med političnimi strankami ter de lavskimi organizacijami.
2.	Delavske organizacij bodo imele odločilen upliv pri teh ime.
Ameriški poročevalec poziva državni department, naj spravi svoje podanike na varno.
krok. da preživi svojo družino, novaujih. da bodo pri tem vpo-je bilo zagonetno, na kak na<!in je ste vale pravice parlameneta ali izgiinl stari Link. V juliju 1914 narodne skupščine, pa ho našli v bližini železniških i ,'{. fstroga kazen za voditelje straenie pri Buffalo raztrganega zadnjega puča, vključno vse urad mrtveca, kojega obleko je spo- nike ter civilne uslužbence, ki m» znala Mrs. Link kot ono svojega podpirali von Kappa. moža.	Demokratizacija vseh admi-
Truplo je bilb pokopano na dru nisi racij ter odpust iz službe vseh žtnskem pokopališču in-dozdevna onih, ki so se izkazali, da u:«o udova je dobila tudi zavarovalni- zvesti nemški ustavi, no v znesku *2000, za katere je| 5. Takojšnje razširjenje obsto-bil zavarovan njen mož.	: jc čih soeijalnih postav ter uve-
j Nato jc prišla vojna in sinovi j lovljenje novih. I.uika so stopili v armado ter sej i» Neposredna soeijaliza hordi za deželo. Med tem časom | vseh industrij ter nacijoua-je umrla Mrs. Walters in njen
(Poroča Karl H. von Wiegand.)
Nemčiji, je očividno napravil ve-utLs na duševno in telesno stanje prejšnjega nemškega kajzerj-i. Postal je skrajno nervozen ter ne more spati. Obnaša s»* tako, «ia se
Berlin, Nemčija. 19. marca. — A sled položaja, ki je nastal se-
nemire je zatrl brigadni -eneral	liaJ v Berlintf, bi moral ameriiki
Dyer, poveljujoči angleški čast-	dlžavni departmena storiti vse
nik. z železno roko in 290 oseb jc	Potr^'1>"t>, da se spravi na varno
bilo ubitih tekom streljanja	vsc one Amerikanee, ki se naha-
. t............... Ugotavlja se. v poročilu, da jc J^ Tj}*™™	Xem?if-
mu čudijo njegovi strezaji. ki so	streljanje morilnemu na-!	katerim je bil aa-
sc nahajali krog njega od prvega dne, ko je prišel v izgnanstvo. Prej je pil bivši kajzer le lahka vina pri kosilu in večerji, a sedaj zahteva vino pogostokrat v presledkih med časom, ko žaga drva.
Navadil se je tudi metati stole naokrog, in njegova razburjenost je še veeja vsled bolezni njegove žene. o kateri je znano, da že dolgo časa trpi vsled srčne napake.
Ti napadi so se tekom zadnjega tedna večkrat ponovili.
Edini izprehod prejšnjega kaj-/erja je šetanje po vrtu in na teh :zprehodih ga spremlja cesarica. Slednja je pod stalno oskrbo dr. F-^erstnerja. ki je bil že prej v Berlinu njen zdravnik in ki je prišel v Ainerongcn takoj po izgnanstvu.
Pred nekaj časa je bilo rečeno, da je zapustil ta zdravnik svojo službo, ker mu je kajzer premalo plačeval, a sedaj se je premislil ter se vrnil v Amerongen.
padu na Evropejec in da general i ?°Vedal. Ebert ^Pf^ Berti* in
n: dal ljudski množici ukaz. naj se
ki so včeraj streljale na berlinsko
...	... , prebivalstvo, so bile pozvane na«
razkropi, temveč pustil enostavno1 . ,	. H , "
streljali vanjo, pri čemur se je u>J' J?,rCS,J0 E.beT° t^ . porabilo 1650 nabojev.	Opoldne so ize.st.1. vojak. Alek
,	sandov trg ter pri tem ubili osem
Novica o tem dogodku je pri-ioset,
šla v Anglijo šele koncem prete-1 ^^ Nemeija, 19. marca, jr-klega leta ter ustvarila veliko Vse kaže> da je bil vodilna senzacijo, ki se še sedaj ni pole-jnega gihan^ ki je spravilo na
e a'	površje dr. Kappa, polkovnik
Bauer, prijatelj Ludendorffa ter
zaupni svetovalec bivšega nem-POLET PREKO AFRIKE. ;žkepa kronprinea.
Bauerjev zaupnik je bil Igna-London, Anglija. 21. marca. — cij Trebič Lincoln, ogrski čifnt, Zračno ministrstvo je dans oazua- (pozne je pa presbiterijantski du-nilo. da sta poletela vojaška le-, hovnik. član angleškega parlamen-talca Rynzvold in Brand preko | te iu nemški špijon v Združenih cele Afrike in sicer iz Kajira v j državah. (V New Yorku ga je bil Capetown.
RUMUNI 80 ZAPRLI RAB8K0 MEJO.
BESA
; Bnkarešt. Rumunska. 20. mar-. ca. — Rumunska vlatip je močno zfistražila besarabsko mejo ter ne j pusti nobenega potnika niti na-1 prej niti nazaj.
SOVJETNA VUDA V ZAPADNI
AUVX fOllUArVB ▼ HA GORIŠKO OT
NEMČIJI
t Situacija je izvanredno kritič- J n.inister Noske sta se danes vrni-j
70,000 špartačanov jo zasedlo Essen, Duesseldorf ter druga mesta v nemškem premog, okraju.
Coblenz, Nemčija, 21. auirea.
na. Komunistična sila narašča od jI« v Berlin. Kabinet je celo podite do dne.	j poldne zboroval. V tukajšnjem Tudi Esscu jc v komunističnih j me4« & življenje čisto normalno.
rokah.
V tem okrožju je približno 60001 Ebertovih vojakov, ki pa ne bodo j
NACIJOKALISTI V
JUŽNI
•purtačani »o zadobili kontrolo »'o*?1'	opraviti proti veliki] ^p^ mi^o, Južna Afrika,
nad ruhrskim okrajem. Komuni-j premoči. Ulična armada je zasedla Duis- Bern, Savica, 21. marca. — Da-berif. i a 11 born, Mullheim in nes soj^^edli vojaki Ebertove dr-.Met t »nun za pa «J 110 od Klberfeldb.
Direktno poročilo ia Duisburga naznanja, ds je bila tam stanov-Ijeiia sovjeina komunistična vla-aa. Noben privaten telefonski po ^ovor ni dovoljen.
žr.vne brambe mestno hišo v Lip-skem, kjer je bil glavni stan komunistov. Vršili so se vroči boji
10. marca. — Pri zadnjih volitvah sc pridobili južno-afriški nacijo-nalisti .v celem osemnajst sedežev v poslanski zbornici. Različne stranke bodo imele v poslanski zbornici naslednjo moč: — Juž-no-afriska stranka 40; Nacijonali-rn na obeh straneh je bilo veliko sti 43. Unijonisti 2»^ Delavska
mrtvih in ranjenih.	stranka 21 in Neodvisni 8.

Imtnjf denarna taplaCT* jopolnoma sanealjivo ln ndinjli easm-ram primerno tudi hitro p* oeli Utrl na Oorlit vm is tudi n* ■otrmnjakeoi po eccmlja ki je as ndrao po italjanski nnnndi,.
ali KiraBttMUBB » poiiljatev, toda sa kaka Me send« v lzplaiiln na mow tHkaka 50 lir .... 100 lir .... 300 lir .... 500 lir .... 1,000 lir ....
leta 1917 aretiral uradnik jnstiih uko okrajni pravdnik je izja nega departmenta, Mr. Ivo Grgn-revič. Op. ur.)
Lincoln je bil torej prišel k meni v hotel Adlon ter mi prvi sporočil novico, da je Ebertova via* da strmoglavi jena ter da načel ju-jc Nemčiji dr. Kapp.
llindcnburg se izgovarja, da ni imel nobenega opravka s proti-revolucijo. Po Berlinu tudi kroži« jo govorice, da je vstajo inseeni-1 al kajzer ter dal v ta namen veliko svoto denarja.
BOMBA ?OLEO ANGLEŠKEGA POSLANIŠTVA.
$ 3.30 $ 6.10 $18.00 $29.00 $58.00
poslati Ja naJboQ-
London, Anglija, 19. marca. — Poleg angleškega poslanitva v Berlina je eksplodirala bomba. Nekaj oseb je bilo mrtvih, veliko po ranjenih, d očim je ostalo po* slaništvo nepoškodovano.
Paris, Francija, 19. marca. — Vsled revolueijonarnih nemirov je bila prekinjena telefonska sve* z£ med Berlinom in
mož je stavil Mrs. Link predlog, naj. opusti Svoje samotno in bedno življenje ter postane njegova. Ona je privolila v to, čeprav je bil Mr. Walters že sedemdeset let star iu ona ne dosti mlajša.
Življenje obeh starih ljudi je bilo srečno, a dve leto nato se je vrnil pogrešani Mr. Link.
Ko je odšel Mr. Link iz Minneapolis pred devetimi leti, se je podal najprvo v Broadhead, Wis. fn nato v Klindike v Alaski. Nc izgleda tako star kot je v resnici, namreč dvainšestdeset let. Čutil pa se je osamljenim ter sklenil vrniti se k svoji ženi in otrokom. Ko je dospel v Minneapolis, je jredcl za celo stvar. — "Well, srečna sem radi otrok, da je živ in zdrav, — je rekla njegova prejšna žena, — a jaz se bom držala svojega drugega moža.
Med obema možkima ni prišlo cjo nikakega nastopa. Mr. Link soglaša s svojo prejšno ženo v tem. ds je Mr. Walters dober človek in da bi se ne mogla poročiti z bolj-Sim.
Postava, ta čudna človeška naprava, pa pravi, da ne more biti
lizacija ali prevzet je" v narodno last vseh premogovnikov ter železniških družb iu proizvaujc ]»•►-taše
8.	Zaplenjen je vseh poljedelskih proizvodov ter konfisyiranje vse Zelli lje, ki ni primerno obdelana.
9.	Razpust krdel državne hrambe. ki niso bila lojalna ustavi ter r.udomeščenje teh krdel potom stvorjenja rekrutov iz vrst delavcev, rokodelcev ter ljudsko-šolskih učiteljev.
10.	Resignacija Gustava Nosk<-ga in dr. Karla Ileine-ja, pruskega ministra za notranje zadeve.
Stavka je bila razveljavljena opoldne ter dostavlja poročeva lec, da se z delom ne bo pričelo pred pondeljkom. Obsedno stanje straja še naprej, vendar pa so bili že tekom popoldne dovoljeni javni shodi, na katerih so bile objavljene zgoraj navedene točke dogovora med vlado in delavci.
DELOVANJE JOHNSON A.
Pariz, Francija, 21. marca. — William Johnson, ki je boljše znan v Angliji kot "^Wttjrfoot" Johnson, je pričel s svojo suha-ško kompanjo v tukajsneip mestu, ko je imel nagovor na zboro-
.. j	m 1	.	. vanje "Modrega križa", to je
vil, da Mrs. Walters ni v resnici 1	.	..
____, „	^ francoske organizacije, ki zago-
Mrs, Walters, temveč Mrs. Link izt da je zakon med obema neve-j 1 javen, ker ni bila dovoljena lo ! citsv prejšnjega zakona.	*
Mr. Link pa se ne briga dosti za to ter ne upošteva postav, katere so napravili 1 jod je. Vrnil se jc v Alasko, da preživi tam ostale dni svojega življenja v majhni kajžici ob regovih Jukona.
X39 t* QES3 !£§S
varja splošno Ln absolutno prohi-bicijo.
— Prohibicija v Ameriki, — jc rekel Johnson. — je najbolj do-borodelujoča odredba, kar se jih je kedaj sprejelo. Ječe se praznijo, banke so polne denarja iu ljudje so srečni.
Govoril je le pred majhnim poslušalstvom, ki je obstajalo povečini iz žqpsk. Njegova izvajanja so sprejeli navzoči — molče.
NOVA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA
Naše denarna pofiljatve razpoSilja In Izplačuje sedaj po beli Jugoslaviji "Kraljevi pofttni čekovni urad" ▼ Ljnbljani; to je tati driavni zavod, kakor ja kila C. k» poitna hranilnica m IMMja, ka» tera ja auiogo let pred svetovno vojno izplačevala paia ilfTlfll Ujatve iiroa avstro ugtske monarhija. *
Jamčimo sa vaako denarno pošiljaj M« m fill OTgM9 Hk tnnde v izplačilu, ki bi ao povzročile po dragik, kraa naša krivdsg aa auremo prevzeti aSk^b obveanofltf.
900 kron .... $L00	1,000 kron .... $ 8.70
400 kron .... $3.60	5,000 kron .... $48.60
500 kron .... $4o50	10,000 kron $87.00
aa vaQavM Oo 8na, ko aa nadomestijo s drsfUI J« najbolje po
£ Mt. i
J
GLAS NARODA 22 MARCA 192©
MMMIiW
GLAS NAHODA"
•f MwihittMl N«w York City, N. T.
• tAl NAHODA ■	H Mtnlutu
TiHptem: Cartlan«
LT.
bili izbruh sedanje krize. Mogoče upa vlad«, da si bo na ta način pridobila podporo militaristov pri formaciji solidne obrambe proti razširjenju boljševizma.


opisi
Ali bodo zavladali v Nemčiji šparta-
V ••>
cam:
skem za v pomoč zidave novih so-kolskih douiov. Na zdar!
Rojak Anton Grdina je dobil iz stare domovine od prostovoljnega gasilnega društva v Kamniku pri Preserju iskreno zahvalo za darove ameriških Slovencev, ki so po-"" ■ p	- i	- r • - ;	slali gasilnemu društvu .$50 iu so
...	, .	, izmenjali to za 5000 K. Načelstvo
__ .	York * f za ^ ^Jonov dolarjev vredno- ^ zahva,juje vs,m darovaleeni
Mnogim rojakom je znana kru- sf. Sluz. se dobro, a stanovanja jn	^ obiIno rai!
tu usoda rodbine J are. Antonija je težko za dobit,, posebno z dru-j Zjj m>yw rerkveno opraVw v ^
j,- podlegla due 2. prosinca t. 1 žino	[činju na Primorskem, kater« so
neizprosni bolezni jetik,. njen so- Mu vene i se shajamo v \ ictoria,	so	avili ne_
{"V* Jolm p?	»» lsti;IIa11 ,ia Fe7>' AVM1T Last- Tain kateri rojaki in rojakinje zbirko
bolezni m pljucmei. Zapustila sta nnajo vsa slovenska društva svoje in	y t|omovino ^ iir.
dva nedorastia otroka. Johna o1^ seje m zabave. Na razpolago so;
leta in Maiijo 1 * leta stara. Za j vsi jugoslovanski in drugi časo-
ubogi siroti sem se najprvo zavze-(pisi. poleg tega je pa tudi bolj
la sama. Ne\vyorški Slovenci pa skromna čitalnica. Kooperativa J.
uvklevši, tla pri sedanjih slabih S. Kluba ima vso to stvar v ro-
časili in veliki draginji ne morem kali. Jaz bi vsem priporočal, da se
»reži vet i poleg lastnih, štirih ne-1 jih bolj podpira.
do rast lih otrok še dva druga, so! V soboto večer 27. marca bo za-
mi takoj rodoljubno priskočili na bava v tej dvorani. Takrat se bo
pomoč. Rojaka g. Anton in Ivana izžrebala številka za dobitek ene
Žagar sta prevzela deklico za svo-Jzlate ure in verižice, vredne $60.
»o. Njima so sledili gg. John La-iCisti dobiček je namenjen za re-
liUUislmmnska
Ustanovljena L 1898
ICatnL Ifpbtuifa
lnkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Po svojem povratku v Berlin bo naletel predsednik Ebert na
te teikoče, h kat*>r:ir.i je boril, ko je odiel. ali pa nu še dosti >lj r»si««. Tekom kraik** pustolovščine \on Kappa niso bili reakci-»nart i prisiljeni razkriti svojo resnično moč ter niso bili razpršeni ■led izjalovi>nja
Armaria predstavlja še nadalje zelo dvomljivo oporo vlade. Ge-•rah vou Luettwitr, poveljnik berlinskega okraja ter Von-Maer-
cijan. John Loboda iu Pavel veže in sirote v stari domovini, da
Minneapolis, Minn.
Iz univerze države Minnesote« se naznanja, da so tam vstanovili poseben razred, kjer se bodo dijaki učili in proučevali jugoslovanske razmere. Vodstvo univerze posebno prosi za vzorce slovenske literature, med njimi omenja pisatelja Fran Levstika ter njegovo povest "Martin l^rpan**. Ako bi kdo izmed rojakov imel to
Gtamd (Tratniki.	Porotniki.
Predsednik: MIHAFI. ItOVANŠFK, GREGOR J. PORENTA, Box 116. BI.
Box 251. Conemangh, Ta.	Diamond, Wash.
Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box i LEONARD SLABO DNI K. Box 480.
106, Pear Avenue, Lorain. O. I Ely, Minnesota. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, j JOHN RUPNIK, S. R. Box 34, Export,
Minnesota.	Pa.
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely,	„ , __
Minnesota	Pravni Odbor.
JOHN PLAUTZ Jr., 432-71b Ave., Calumet. Micb.
ker, odlični zloniilec stavke v Lipskeni ter ilrugi, so pokazali svoje Minputije z mouarhis*'. Vojaštvo v si osnem pa omahuje pri izvrševanju povelj, naj zalic stavkarske izgrede.
Ko j.« proklamiral predsednik Ebert generalno stavko, ni spo-zi.al, <ia je izročil svojo moč v roke stavkarskih voditeljev v name i«u, ila reši svoj kabii et pred monarhisti.
Praktično vsi odlični nemški konstrvatiVei za listajo so se skrb-ii<- eit v ali, da fce ne yjpleteja vanju direktno. Dr. Ilelffericu. prejšni nemški državni kaneclai ter voditelj opozicije proti ministru Erz-l ergerju, je stal na sriaiii. General Ludeiulorff se ui javno zavzel za I rot i-revolucijo mon:»rhistov. Tudi ostali vodilni pristaši v zunanjem uradu ter v armadi so se na previden način držali na strani.
Obrambni miniver Moške, ki je skušal jahati dva konja. — o-ii^ii vlade ter onege militai istov. je sedaj izpostavljen nevar-n«wti, «la bo padel med oba. V zadnjem času sem večkrat videl Xo-skeja ter znam lahke v polili meri ceniti obotavljanje demokratov. < ii m 11 /anpajo prevt č Kden izmeti častnikov, znan monarh ist. se postavil proti meni, <la jr Xo>ke **njih človek"". On trdi. da je No%ke proti 4»b(jutii, d« bo dobil porfelj vojnega ministra ali kako orugo m.-sto \ rfakcijoiiaruem kabinetu, pristal v to. da pasivno I -»dpita » elo gibanje. Zatlujikrat ^.rin videl Noskeja na Lipskem sejem. Po obnašanju j«* tipičen pruski častnik, čeprav ni nikdar / svo-„••111 življenju služil prt vojakih niti en dan. (To je gotovo pretirano, lajti N'c»ske izgleda v ve prej kot ka ; pruski častnik.) Dobro je o bU« t u ler ni videli n. lijem uič. kar bi kazalo njegov ponižni izvor Kosarja m soeijalist'čiiega voditelja. Neprestano je oUlau od sku-j !tn* sv«-to\alcev. čas*nikov .viarega generaln«*ga štaba, katere vodi l_'«'iieral Kcinhanlt. noioričen sovražnik novega režima. No /.di se mi, da bi imel kako ?>voje lastno mnenje. Pri v^akeiu vprašanju, ki >••»1 jra stavil, se je obrnil na svoje »vetovalee.
Domneva, da j' b* zmerno lojalen Ebertoveinu kahinetu. je deloma potrjena vslrd njegovega obotavljanja v setlanji krizi. Ko .ie šlo za vprašanje /atrija Iniljševiških izgredov, je nastopil z oiloč-i.oatjo in trdnostjo, I; mu .je prinesla sloves železnega moža. Ko pa j.- bil pozvan, da za t re monarhističiio revolto dru^e vrste, je bil vi-»oti popolnoma na nejasnem. S po-adko itO.lKMl mož v Berlinu si ni i.pal ustavljati se napredovanju manj kot deset tisoč usta še v. Vsled te(fa je videti sedaj dvomljivd. «'e bo Noske v stanu kosati se z. no-\ <111 kompliciranim vo.iašk.m položajem, ki je nastal vsled t<*ga, ker s.« se na etii strani dvignile monarliistične armade ter na drugi ma-i5e narodu v uporu proti vlaili.
Razkol med armado je resničen m pristen. Nadvladovanje mo-narbistov me«l častniki je naravnost presenetljivo. Med devetnajsti-ui: poveljniki je naj; ■ petnajst plemenitašev. (Vli dvor malih prin-«t v i«- dobil tu«~stii v armadi. Med njimi, da omenimo, je Adolf Friderik, prejšm vladajo« i vojvodu iz Meeklembnrg-Sehwerin. dva j rinea Sehaumburg-Linpe. dva z Iraeha in veliko drugih. Številni med temi so \ resniei neškodljivi, a tega si* absolutno ne more reči
0	številnih častnikih starega generalnega štaba, ki so še vedno v službi Dejanski lahko rečemo, da stari generalni štab. čeprav tco:
1	etično razpnšeen. še vedno posluje.
Nekateri meti častniki so biLi odpuščeni, u kljub temu izvršujejo vojaške j>©sle > /onanjem nrado v ministrstvu za notranje ^ade-
Svoj«- so<b'lovan|M pri Eb^rtovi vladi do zadnje krize so pojasnjevali na naslednji način:.
lloljši so ti prekleti demokrati kot pa boljseviki. Mi ne rešujemo Nemčije uiti za ene. niti za druge, temveč za same sebe. — •^edaj, ko se je ijlh reakeijonarni po^us izjalovil, je dvomljivo, če bmlo v polni meri potlpirali Ebertov kabinet ali ne.
Kbertova vlada ,i< tudi oslabljena vsled stališča eet. Kljub politiki štab«, tla ^rži čete i* drujrin krajev v vseli velikih mestih, so l de te čete kljub tem«, inftciraiie od splošnega nemira in demorali-/aeije, ki jo je najti povsod krog njih. Tekom zadnjih izgredov v Berlinu iti Ruhr so se čete večkrat postavile ua strati stavkarjev.
V Essenu nista dva bataljona nudila nobenega odpor ter sta bila racorožena. V <1»empitr.u je prešla večina čet na stran fcomn-i • »sto v.	»
Del berlinske posadke je st«»pi^ na stran stavkarjev. Vlada nima veliko zaupanja % to posadko, kajti prejšnje skušnje kažejo, da se te posadke takoj loti vsak vat nemira v glavnem mestu* Trije t^ne-* i v Berlinu so zadostovali, da je bila zlomljena morala vračajočih e [»olkov, ki so se sko^i Siiri leta upirali sovražnemu navalu na fronti. Edini .absolutno /bnesljivi polki so oni Železne garde. ba!tiške divizije in nekaj dragih oddelkov, v katerih so se ohranile stare tradicije in ki poznajo še staro disciplino. Te čete pa so podpirale u-foruike ill sedaj je stavil Noske predlog, naj se jih deloma raz pusti.	'J
Vspričo take poti pore je dvomljivo, če bo Ebertova vlada v stanu nanovo ustanoviti »vojo raoč Že sedaj je ta vlada skrpueana koalicija treh strank, z nasprotujočimi si interesi: Nekateri v kabinetu govore o splošnih volitvah, ki bodo dale vladi večjo oporo od strani javnosti. Taprieo sedanjega stanja z»ede v Nemčiji pa ne more If iti govora o nikakih volitvah. Edino možno sredstvo je vsled tega nftrarjt^je nove kaolicije. Ni povsem nevrjetno. da Ho sprejela * vteAa -V aNN>j ^fok neka j prav istih reakeijonarjev. ki •o nospe-
Ogrinc ter uvedli pri rojakih zbirko za nadaljne stroške. Nabi-j vsled strašne nad štiri leta trajata! i so: Pavel Ogrinc $21.00, Mar- joče vojne. Povabljeni so vsi Ju-^.areta Luteršek sj»16.00. Jolm Lo-; gos lova ui, posebno Slovenci. Ne b«Mia .^t4.50. John Laeijan	pozabite srečk kupiti! Za tako
John Šine $35.00. l^zi Čagraiu'stvar se ne bi smelo rojake siliti, Jožefa Grašek $19.00. Pau-iče imajo količkaj srca in ljubezni line iu Frances Luteršek $14.00, J do stare domovine, bi se morali Marija Sedjak $10.60. August ■ sami odzvati.
<iuardia $30.00. Peter Peiekl V društvenem življenju je pre-
, .. , .	. knjigo, je prošen. da jo pošlje na
jim- olajša beda. povzročena ,n,	- ... - ... ^ .
, _____.	, . \ . ^ The Lniversity of Minnesota
Minneapolis. Minn., proti odškodnini. Rojak John Jager v Minnea-polisu je pripravljen klasične stavke tega pisatelja prestaviti v angleščino, da se olajša tamkaj Šnjiui vseučiliškim dijakom pouk.
JoHet, HL
• . . _ ,	, V soboto 13. marca zvečer je
$28.65 Barbara Pimat $21.00. Vsi cej živahno. Za zdruzitev vseh . ,	... .
T-o.o . I»<»I «	e	i . 1 - 1 * •	t umrl v domu svojih st arise v 13-
skupaj $254.00.	podpornih jednot m zvez v Ante-
Tern potom se zahvaljujem riki smo tukaj vsi. Do sedaj ni-\>em nabiralcem in darovalcem j sem še niti enega slišal, ki bi reza neumoren trud in požrtvoval- kel. da je proti združitvi.
letni Josip Kramarič, sin g. Antona Kramariča. 1512 Elizabeth St. Pngreb se je vršil 15. marca.
liost. Zahvalun se tudi obče zna uemu rojaku g. Franku Roje, ka-
V političnem gibanju se je tukaj "kot menda po drugih nasel-
Blasajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
JOHN* ifOVERN, 621-2nd Ave., Dulutb,
Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Chicago, I1L
Združevalni Odbor.
RUDOLF PERDAX, 0026 St. CUir
Avenue. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC. 4504 Washington
8t., Denver, Colo. Jednotino glasUo: "GLAS NARODA"
Vrbami Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAIIEK. 343 E. Oblo Street, N. S., Pittsburgh Pa.
NadarnikL
JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9G41 Avenue M,
Sol Chicago, 111. IVAN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Ta.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi dciiarne itošiljatev naj se i »očil ju jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj so pošiljajo na predsed-uika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdravniška spričevala se naj pošiljajo ua vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pri|K»roča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota jiosluje 1K> "National Fraternal Congress" lestvicL V blagajni ima okrog $300.000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških pod]>or, cnI-škodnin, in posmrtubi je izplač-*'T že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč rednih čla, uce) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih Se ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi |K>*-tatl član naj se zglasi pri tajniku bližnega druStva JSKJ. Za vstanovitev novih društev se po obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovi z S člani ali članicami.
Wilmington, HL
... , .	. . - • ,	....	,	. Nasi rojak John Plese, farmer
teri ie breznlaeiio prevzel starej-, bmah precej zjasnilo, posebno tm ...... ^	.
, ' , T	i ■ .i] -i r» • rr	-i - - v bližini tukajšnjega mesta je
še«ra otroka Johna Jarc m se od- Slovencih. Pri Hrvatih jih je se!. ,	i * i » - * i u
T. , -	,	Li-i-	i r, j . hudo prizadet vsled svinjske ku-
peljal ž njim dne 18. marca s par- nekaj, ki ne vedo razlike med teo-	. .	.
.. »	.	ge. Te dni je namreč poginilo <2
nikom France v naso milo do- njo m prakso v političnem in go- .	A 1 :° . ^
. '	.....	.-I	v. .. .	njegovih raznovrstnih svinj. Osta-
inovmo .Jugoslavijo, kjer ga izroči spodarskem življenju.	J ... . . , r , \ „
„ T . » I	-	i	. t lo mu jih je le se kak ducat. Fra-
njefirovemu staremu očetu Jožetu. Slovenci smo tukaj raztreseni ,	, , . .
J *	'	vi. da v ondotni okolici so mnogi
Jarc na Vini pri Domžalah.
Zahvalim se tudi tvrdki Frank sakser. katera je po rojaku g. A.
po raznih delih obširnega mesta.j zato pa ni mogoče tako družabno j življenje kot po drugih naseliti-J
far mer j i na isti način prizadeti. Samo on ima škode nad $3000.
li jugoslovanski komunisti v soboto, dne 31. januarja v neki kavarni. Njihovo "udružeuje" šteje danes že okrog devetdest organiziranih komunistov. Toda računajo,. da bodo pritegnili v kratkem nase še ostale liberaIm* elemente. In kakor se vsa stvar raz-v;ja. je njihova nada popolnoma upravičena.
Na zadnjem zborovanju >.<► zavzeli komunisti ostro stališče proti italjanskemu imperijalizmu. ki
lijuigarju tako brzo izposlovala iiah.
vse potrebne listine za odhod. j Italjani se tukaj pridno strelja-j
Ne najdeni primerne besede, v jo in koljejo in tudi bomb nel If flf11|inj7P|T| kateri bi zaniogla izraziti vsem! manjka. Kadar 4ila mano nera"'	®
dobrotnikom zasluženo zahvalo.! (črna roka) kogra požanje. pa je prepričana pa sem. da vas bomo v dnevnikih "the Sicilians
jaz kakor tudi obdarovauca ohranili v trajnem spominu.
Ana Kožar.
Detroit, Mich.
V Detroitu je zopet vse živahno. Tovarne rastejo kot gobft in. tudi druge stavbe razmeroma. V j letu lf>10 se je sezidalo poslopij1
so i
ubili tega itd. A če kakšen bolj j via ven polentar sem pride, je pa "Italiaji".
Zimo smo imeli hudo. a spomlad se nam obeta dobra.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike.
A. Janesich.
jugoslovanskem dijaštvu.
ji prinesla vojna, da izvršujejo tudi aktivni ministri svoje uči teljsko opravilo. Pruski mmiM«'r predsednik llirnl, po političnem mišljenju večinski socialdemokrat. ji' začel na berlinskem vseučilišču s predavanji o komunal j o-političnili vprašanjih. Poslušalcev. ki so napolnili dvorano <io zadnjega kotička je bilo čez tristi. Med njimi so bili tudi neodvisni soeijalni demokratje, ki si- gosta-docenta — zakaj v tem
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
Ravno predno se je zdanilo v torek 16. marca zjutraj, je nastala pravcata bitka med železniškimi tatovi in detektivi ter policijo v Collinwoodu. To. kar se je zgodilo. je v .sramoto našega naroda. Po kratkem streljanju je policija prijela istiri tatove železniških voz in vsi štirje so Slovenci. Boj
Dva zanimiva pojava opažamo
zadnje dni. Medtem ko izvajajo
jugoslovanski 4'demokrati** iii pa
"soeijalni patrijoti*' diktaturo po
j najvišjih načelih, ko piše njihova
j dobro organizirana žurnalistika o
jojačenju koaliranih strank, jih
| najinteligentnejši njihovi člani
zapuščajo. To zanimivo idejno se-
leesijo nam potrjuje tudi razvoj
dunajskega jugoslovanskega vi-
--i sokošolskega dijaštva.
i. i ,vi, - :	Med dunajskim jugoslovanskim
t oliimbus. Ohm. ee je mogoče se	* J °
519- Kern Avenue.
kaj izposlovati za nesrečnega rojaka.
dijaatvom že davno nimajo več o-ficialni socijalisti, ki gredo za j Za influenco je umrl v ponde- Koračem, Bukšekbm in Krista-!
noni. nobenega pristaša. Dijaška jugolovanska socijalistična inteligenca je stopila v najradikulnej-še krilo komunistov in se nahaja
ljek 15. marca Anton Ule, stanujoč v Euelidu. star :>:l let. Ranjki je bil doma iz Dezuljaka pri Cerknici. V Ameriki je bival nad
15 let. Bil je član društva sv. Vi- v najostrejši opozicij proti ofi-da št. 25 KSKJ. in društva ( leve- eijelni soeijalistieni stranki. In
ti? tok gre še dalje v tej smeri
naprej.
se ie pričel na Saranae Road ta- Undaki Slovene! št. 14 SDZ. Tu koj zraven tirov New York Cen- j opušča soprogo in male otroke.
tral Železnice. Detektivi so opa- Pogreb se je vršil 17. marca. Sve-j A ne samo to Najiuteligeutnej-zili nekega moškega, ki je naložil i mu večna luč!	dmjajsko visokošolci iz svobo-
iz železniškega voza težko vrečo.! Starišem Vrtovšek je umrl si- misellliu vrsf ki s() ^ pmi krat. Bilo je notri 100 funtov sladkor-j"^ Louis, stanšeni Tanko heerka kjm syeto ri H M j D; & in ja. Moža so takoj aretirali, nakar^ennv. star.sem Zadrovac sinek,^ vodhelje jugoslovanske de-je policija skrila in čakala.^-Joseph, star eno leto.	^ jrnokratske zajcdniee", so danes
obrnili hrbet tej strauki in vstopili v komunistično strujo ter postili i najvnetejši agitatorji komu-j nistov. Ta pojav je najboljšo ine-ki je umrla| za tlušemo revščino in dege-
hrvatskega
nam hoče zasužnjiti najlepše, či-item dostojanstvu deluje llinil na sto juoslovauskc pokrajine. Tmla j vscučilišeii.— izprva večkrat mo-ne samo proti italjanskemu !iupe- tili. hoteč zan«*sti politične ra/.po-rijalizmu. Ampak z vso odločnost-1 re v vseučiliško dvorano, po^nejf jo tudi proti jugoslovau.skmu im-|pa so se pomirili. Aktivni vladni perijalizmu, češ, da nam hoče one-!šef ua katedru je vsekakor zani-mogočiti sporazum z bolgarskim iniv pojav, jugoslovanskim plemenom za dolge bodočnost, s tem. da so jmjoslo-j Ustanove za časnikarje na Čeho-vanski imperijalLsti odvzeli Bol	slovaškem.
garski ozemlja kjer prebivajo, Oehoslovaško ministrstvo za Bolgari v veliki večini, kakor lok zullfnijt. zadevc je za tekoče pro-8t rum ice in pa dele Maeedonije.j ra6lIllsko leto dovolilo deset rsta-Vsi navzoči so govorniku *pIav-juov zu r.asuikarje, vsako po 15 ti-dirali.	sfH-. jirou na leto. za oženjenje pa
Tako se stvari razvijajo zelo za- pC oO 000 kron nimivo. Ni dvom. da bodo dunaj-f
ski dogodki našli konkretnega od-j Koliko jjudi je ^^ Za influ-meva v domovini.	enco na vgem svetu.
Kakor se da posneti po statistiki. ki so jo sestavili na Francoskem. je umrlo na vsem svetu v zadnjih 14 mesecih 20 miljonov ljudi, to je trikrat toliko, kolikor i jih je pogoltnila svetovna vojna. Kakor se da posneti po uradnih Seveda ne smemo pozabiti, da so poročilih, izhaja v Sibiriji 201»jžrtve innUence indirektne vojne časnikov, med temi 117 nov in ter|žrtve zakaj vsled vojnih odnoša-zbornikov. Glede zemljepisne! os|.,b!jena telesa niso mogla lege SO pa tako-le razdeljeni: v;illf|uence p^btdeli. . zapadni ' Sibiriji jih izhaja 06, v
vzhodni na Daljnem Vzhodu prebivalstvo v Berlinu pada.
in na Mandžurskem 35, a v ostali „ , .	. ,	. .
Sibiriji 44. Med 117 novinami je Kakor ^ razvidno iz zadnjega
drugih, lil res so prišli še trije.' lz bolnišnice se je povrnila so ! Policija jih je jx>zvala. naj se po-:P«*o8f rojaka Frank Cerneta. dajo. trnla namesto te^a so pričeli' V petek 12. uiarea je bilo pre-j streljati, in policija je odgovorila, j kopano truplo in prepeljano na Končno mj tatovi uvideli, da so lot na Calvary pokopališču ranj preslabi iu so se podali. Prvi are- ke Marije Kuhar. _	....
tiranec je izjavil, da se piše John'pred 7. leti.	jIM>rc,J° slovenskega.
Heglcr. Star 26 let. drugi je nje-l V petek 1± marca sta se vršila 11' srbskega libralizma. gov brat Louis, star 31 let. tretji|dva pogreba ob istem času iz mr- Na	»tudira na najraz-
je Jolm Valenčič, :U let. in četrti j t vasnie rojaka A. Grdine. iu si-|nc'uei*Ul visokih 5olah okro" 700 Joseph Valenčič. 32 let star. Sta-jcer: Nikolaj Gosi, mladenič star]srbskihT hrvatskih in slovenskih nujejo na 16017 Saranae Road.;24 let, ki je trpel na hudem rev- dijakov. Orjranizirani sta namreč Ko so detektivi preiskali njih sta-jmatizmu skozi 4 leta; drugi pa jej dve strupi in sieer katoliška na-liovanje. so dobili ukradenega bil Karol Crnokrak, oženjen v do- i rodna kulturna skupina v jug. sladkorja p\i njih za $1760. poleg• raovini. star 33 let. Oba sta bila kat. ak. društvu Hrvatska * (ki tega pa še mnogo drusrega ukra-jSrba. stanovala na isti cesti terjj*; zdaj pre menilo svoje ime v denega blagu. Vsi so obdolženi ve- J oba unirla v mestni bolnišnici obj"jUg'*\ iu pa "komunisti'*. Drn-likega ropa in izročeni zvezni sod- istem času. Čudni slučaj!	-gače načelne organizacije ni.
niji. — Tako se dela za napredek Društvo Slovenski Sokol je te in čast naroda.	|dn; odposlalo $100.00 smrtniue za
Rojak Louis Valenčič. ki je dne t pokojnega brata Antona Zore, ki 4. januarja ustrelil zapeljivca'je umrl 14. junija 1918. Po dol-f voje žene. je prišel na sodnijoigeui času so se njegovi sorodniki ^ ponde!jek 15. marca, obtožen!našli, iu smrtnina se je odposlala umora prve vrste. Obravnava se na odvetnika dr. Vladislava Pe-je vršila pred sodnikom Pearaon 'gan v Ljubljani. Neka druga ose-
vesb.
Časopisje v Sibiriji.
75 dnevnikov (32 velikih), dmgi
ljudskega štetljav ima mesto Ber
Valenčič je nai*avnost in odkrito(ba. ki ni v sorodu s pokojnim, se priznal, kar je naredil, nakar se je hotela polastiti te smrtniue. je izvršila hitra sodba: Obsojen|toda pošteno društveno poslova-je bil v nedoločen zapor, od 1. do nje je ta korak preprečilo. Nada-20. let. Rojak Frank Lausche se Ije je društvo poslalo ček za $10 je mnogo .zanimal za ta sluč*y in,na Antona Kline v Straži pri No-^o njegovem posredovanju bo šla j vem mestu in $10 na Franca Zu-prnSnja na Board of Clemeney v i pančie v St. Rupertu na Dolenj-
Komunisti so razvili naj/ivah-nejšo agitacijo in priznavati jim moramo, da imajo v svojih vrstah precej inteligetnik ljudi in spretnih agitatorjev. S^jo ajritacijo razvijajo povsod, najsibo v men-sa* študijskih dvoranih. v semi-narijih in kavarnah.
Voditelj jugoslovanskih komunistov je Slovenec Klemenčič, ki je bil pred kratkim v Ljubljani skupno z inženirjem Gustinčičem ne ukaz dr. Žerjava deset dni zaprt, —t • '-<	.
pa so obd ne vni k i in tedniki. Po r,n hrvz predmestij 1.807.864 pre-svoji smeri jih služi 9 kooperativ-1 bivalcev. Po ljudskem štetju menim organizacijam. 7 samouprav-! *eca decembra leta 1910 pa je štel nim, 6 socijalističnim, 14 demo- Berlin 2.071.257 duš. kratienim. 18 progresistovskim. 4, . pravnim. 9 je vojaških ter 19 u-i radnih. Ostali so literami. gospodarski ali pa povsem "liepristran-I Mt?d 92 zborniki je 17 mesečnikov, 2 četrtletnika. ostali 14-dnevniki in tedniki. Kooperaeij-skih je 51, poljedelskih 10. duhov-nili 10, delavskih in obrtniških H. šolskih 6. literarnih 7. tehniški 4.i obrtni, trgovski in finančni 3. državni 3. sionistična 2. zdravniški! 1. za mladino 2. humoristična 2. j Največ listov izhaja v Omsku 32. Jekaterinburgu 12. Vladivostok« j 12. Barnaul u 12. Citi 9. Krasno-j jarsku 9. Tomsku 9, ToboLsku 7.| Novonikolajevsku 7. Irkutsku 7 ( Blagovješčensku pa 7.
Ministrski predsednik — privatni docent.
Pred vojno se je večkra* pripetilo, da se bivši ministri, vzeti iz visokošolskega, profesorstva, vračali na kateder. Na dunajskem Vseučilišču so to bili pravniki dr. i Unger. dr. Klein. dr. Boehm-Ba-werk. V tem semestru bo preda-daval nekdanji ministrski predsednik dr. Seidler o poljedelskem
S\f>jo glavno skupščino so ime-pravi. To je pač napredek, ki ga
Parnik
Susquehanna
(prejšni nemški parnik) odpise v Trst, dne
31. marca
8 tem parnikom zamorjo potovati vsi Slovenci, ki spadajo sedaj pod Italijo ali pa Jugoslavijo.
Vožnja do Trsta — $100. Vožnja do Ljubljane — $102. Vožnja do Zagreba — $104.50
Vojna taksa sa vsakega odraslega potnika je $5.
Kdor želi s tem parnikom po tovati, naj pride 4 -dni pred odhodom pamika na naš naslov, da umore pravočasno preskrbeti potne listo.
Tvrtka Frank flakier
88 Cortlandt St., Hew York


Boj za 8-ttrni delavnik.

GLAS NAHODA 22 MABCA 1»20

■ (In..
Pripnw zaagrarni reforme
i Najkasneje v roku sedem dni skli-ičc volilna komisija sejo občinskega agrarnega odbora, da izvoli pod njenim vodstvom predsedni-jka. podpredsednika in tajnika. Kot posvetovalni organi pri iz-1 Prva n3*0?11 wlborov je. da pre;
Gledališče inkinomatograf v Rusiji.
M fit tla rodna konieteitea za varstvo delavec v se je sestala in je naznanila javnosti ie rezultat pnrili svopib sklepov. Reči moramo, «U j** ustvaritev t« k«Mi<>rriH*e delo mirovne konference
.	j	jiw1ctwibiui uredili pri 1Z'{	c	'	* i .. .	.	j.	...
I »o rta ti. x h., res »vali tu vprašanje. Posamezne države vsaki, za-jvršitvi predhodnik odredb za pri-!*r,*da natančno popis družin in x ženevskem Uslu L* *euil-- v s vejeta območju. k večjemu, da mj pristaši te ali one stranke, pravo a^rarnt, reforme bod > so-1 P°Prav» morebitne netočnosti. 11 je izšla serija člankov o Ru-*brah k mednarodni •• posvetovanjem, sodelovanja v*eh držav in delovali v Sloveniji občinski hi o-	"OS®5** naJ voli ž<? v prvi I "J®-	SHm Ruk in j«? *>»1
rank o* ne <,/na zgodovin« soeijalnih problemov. l\pehi križni odbori ter deželni a«'r*e«; i *v"J" st'->'	agrarni odbor! Pied kratkim Te<"' nieseeev doma.
un-ditev	dobe: ena to<ka izmed mnogih zahtev.!,,,. ^volijo od občinskih agrarnih I skuPiu* občinskega agrarne
uje modem: delavski program. Iti sklep konfrene: l»o-jodborov dotičnega okrožja, dežel- odbora Prit1^ P*> odbornik
»J S - . L- Al •»•>!■ .	..in. ■ ..1 .. 1...	1.1	____ _	]	. 1____*	_ _ •	.11. .	•	1
za
«• kotirata s pritieipijeluiui odobreiijem T'»iv j
urnega de-(lii a}frami odbor se izvoli za vseokrožni	odbor> dru-e
_______ _ _ ___ _______________ f_____________
e< in« rodinh posvetovanj bodo odvisni o<l sodelovanja dežel. odbor, katerdi mandat "bo" Trajal *,ane za okrožni agrarni odbor, i k'er j* prišel v dotiko z vsemi Prvi sklepi ie .tUmi. Prva naloga, katero si je stavila ta kon .|,.to dni. Občinski agrarni odbori Na Vsilkih	odbornikov prve}	z buržuazijo. z boljfeviki,
♦■ rt-n« a. Je ureditev delovne dob«-: ena točka izmed mnoeih zahtev.)^,	.....i	_______'skunine občinskega aeiarneč-c fz manjševiki, s soeijalnimi revo-
lt at ere vseba t.verovanja M
lovn« ya tedna Tor» j ko zastopniki narodov prieipielno pristali naj območje deželne vlale za Sloveni-! >kuPi,le P44 ua vsakih 20. Voli se » ajnovi js.- delavske /plitev n proglasili -urni delavnik kot delov ! jc Seje odi>ora sklieu je po potre-Jtujuo z li*tki. Okrajno glavarstvo no d o ho, katero mino pri/nati in uveljaviti vs.. države. Maksimum : predsednik ali njegov namest-j	ua to v roku 15 dni P° lz'
ne sme presedati 9 u s ali ..»i ur na teden. Vse ure. ki jih delavee delajo sklicati pa se morajo tudi na j vračilih volitvah za občin, agrar-j ad to delovno d..l>o. mu morajo plakati s odstotno zvišano 1zahtevo pristojnih organov za iz- ne	okrožne agrarne odbor-
' vedbo agrarne reforme. Služba
Satan- no be<~dth. maim, i ud i izjeme, ki so dovoljetie nt*, za- j odbornikov v vseli treh odborih je > o tem vprašali/u irli* mogoče pisati, ko bo vse pnblicirano. Mirni delavnik j«- Mara zahteva delavstva. Praktično so r» že uresničili državniki v Avstriji v IG
h, a kot spe,-,jeliio zahtevi* /.a vse obrate brez izjeme jo jej,lo„fj •d svoje progr.uiatieiie zahteve šele erfurtski program iz le- Obeta 1>7.'{ in odslej najdemo to zahteve v v seli delavskih programih iu jo beremo v vseh delavskih spomenieali.
radi
hlevi ) udli
<\*e|
•"■iistna in ne sme zahtevati odbor-'
nike na sejo. kjer se izvoli pred setlnik iu tajnik.
Deželni agrarni odbor ivorijo
a. Praktično >o to za- n;k Mobene nagrade ali povračila P"«ised»»k» okrožnih agrarnih stoletju v avstrijskih z.. izvrševanje inlhorniških dolž- odborov- Odbor se konstituiia nrt
inski agrarni odbori predlagajo. koliko veleposestniške zemlje. kje in za kako ceno dobe v zakup družin v občini, ki so v to
opravičene, koliko drv. stavbne-. nji /., ' u I ii i k i <i m, /., tovarne jc p.i bil v veljavi še vedno za- p aJe8a m ^elje uaj dobe te dru-
l>o najnovejšima i-.isi s«- zjikouodaja za ureditev delavnega ča-ui brifrala. V Avstiiji je bil šele T9UJ leta sklenjen zakon, ki do-
I
koi tik i'f«
leta I**"."i, ki j določ'1 delavno dobo na 11 ur: 11-urni delav-•la tudi t>
ž'iie iz veleposestniških gozdov ter v,ea. Kraileija je imela do 1M1!» leta še UMir-1kat,.n. skupile uprave v melioracijske in drujrc svrhe naj se vzdr-1. i/ l. ta l«»|o imamo nove zakone, katere so uveljavile novo iuj^j0 lia veleposestniških zemlji-
lle države v Cei dnjc v Rusiji in
■ slovaški republiki, v Nemčiji, v Sloveniji in *e!i Jugoslaviji.
Mednaroiia koiferenea je sklenila, dn mora ta princip postati i um /.en za aakotuslaja eeleett človeštva"
Ker *e has v Kratieiji vrši silen boj proti zakonu od 31. decembra 19ia iu od junija 191U, ki do-
poziv glavnega poverjenika mini-strstva za agrarno reformo ter izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika.
Občinski, okrožni in deželni agrarni odbor morajo o vsaki seji pravočasno odbvestiti glavnega poverjenika in mu predlagati zapisnike o sejnih sklepih.
Za agrarne odbornike ii;* mu-icjo biti voljene osebe, ki -o ali
h
g-urni delavnik za vse o-v Fraueiji, bo morda zaui-a ko se podajo iz te borbe *ri po« lat ki slovenski jav-
/akon je Frane i j •Mala takoištiju rinvtM '.akon i
1
nja /ivil tu dnevnih potrebščin.
Nasprotno: sedaj v dobi. ko se vojno gospodarstvo spreminja v mirovno, s. daj. ko je država v kritičnem |»o!oiaju, sedaj bi se moralo delati nato. da se produkcija brani in ščiti oil strani vladi. Zato imenuje znani francoski /daia in za-|ekonom (iw»rpes Valois to posta-izvriitev. V'vo akt, ki ga je sklenila v naglici plošno spre-i|f. ehaniiire affolee (državni zbor do\ ol jst vom. nasprotstva i noreev'.
lika jrle«le vprašanja. 1 Nasprotniki na te argumente »riiuerno ravno sedaj u«| a jo nič in tnlijo, da je prva zakon uveljabiti in tako|dolžnost vsake države, ako hoče oho produkcije dnevno] dj, sodelujejo vsi Maiiovi v njen
proevit. da si napravi zdravo podlago za gospodarsko življenje z rdravo in moderno soeijalttO zakonodajo.
Delavcu se mora dati odmor, se t m mora dati počitek iu možnost, ik. se posveti tudi družinskemu življenju, -potem bo delovni čas. k je odmerjen, uporabil tudi in-ti uzivuo.
Tudi ne ka/e eakati s Hoeijalni-mi reformami, zato ker so s«* dru-g«»s|HMlarske[ ifod medtem že praktično izvrši-v takojšnem |f. jn kolikor je mogoče dobiti vpo i zvoz se da j»Jeda. lie v veliko škod m produkei- da rut v a re m delov-	____ .
ščUi in kdo naj \-*držujc in nad-]obsojene ali v preiskavi radi hu-zoruje te naprave. Nadalje mora-! <lodeIstva l>™«tvo jugoslovan-jo ugotoviti občinski agrarni od- skih dobrovoljeev za Slovenijo s bori. koliko#zemlje in v kaki kul- setležeHi v Ljubljani lahko pošlje
n-iti 2—4 ure.
Sm-ijalistieiie stranke kot take bojujejo za takojšnjo in ilobe-tuo izvršitev /akoua. Konser-tivtie strank, so za aplikacijo I	1^'Jl Kje tičijo vzro-
Kraueija /«vi v veliki ^ot^ponia-i krizi, življenje postaja dan za rtu oIh-uUio dražje in sftortslno
kaži* to v rapidiiem ineoskega franka Kdi no
}ta>lauju
lo gi>spo-
«t ill
pre 1 at
dat
Književnost.
rešitev IZ krize vidijo ekotion zvišanju izvoza. Ve pil do*fči s zvišan j*. Ako pa država nu dobo skrči za 3 do 4 ure. |M>nie-Vt> to .'Ml odstotkov /mžiinja pro ije. ne irlede tla to. da »o za >l«»ti še drugi nediiKtatki. na'
lil boleha fralieosk«t -ospo- l)r. Karel CapU<ier: *'NASA vii |m> vojni	DRŽAVA." Cirilova knjižnica. I.
M roji m» ol mu l ii o ^labcjši kakor zvezek. Izdaja Cirilova tiskarna lttll \ marsikakih slučajili ne- ^ Mariboru. Cena zvezku 4 K 20 ralmi. »ako da v istem času manj vi» St*a,,i ^ — Cirilova tiskar-pridclajo, tra»is|x>rtno vprašanje
M, ,H,voljno rešeno, delavci ...... knjižnico. • kjer sc
vojni veliko slabejši in man sobni za delo. kot prej
Sei)aj pa država še sam it pro duktiviio moč zniža > svojim h
turi potrebujejo posamezna posestva za primemo zaokrožitev, koliko in katera posestva, primerni- za samostojno gospodarstvo, so sj vtelesila velepose*tvom. koliko oseb iu družin je v občini, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje, a je nimajo dosti in se žele izselit! v kak drug del države na večje posestvo.
Oki'ozni agrarni odbori predlagajo. koliko veleposestniške zemlje naj se (Klkaže vsaki občini v okrožju in za kako zakupnino, kje iiaj se odkaže občinam kurivo, stavbni les in stelja ter za kako ec no. ko naj se razsodijo med posameznimi občinami spori, ki se tičejo užitkov iz veleposestev.
Deželni agrarni odbor ima nalogo. da predlaga, katera zemljišča velepostev naj se ohranijo v
po enega pooblaščenca v občinske agrarne odbore, po dva v o-kiožiie in pet v deželni agrarni odbor. Pooblaščenci morajo imeti svoje stalno bivališče v področju tistega agrarnega odbora, v katerega so delegirani, in imaj) Lste pravice, kot izvoljeni člani odbo: rov. Imena pooblaščencev mora društvo priobčiti predsedniku do-tičnega odbora in glavnemu poverjeniku ministrstva za airrarne reforme.
cije. Zadnji imajo gotov zgodo- Ijenje. Na fronto hiti, in kaj po-vinski interes. Med njimi je na meni, če hoče usoda, da ga zade primer eden. ki je podpisan od'rc krogla? Njegov otrok, njego-Lunačarskega, komisarja za ljud-|vi sodrugi ne bodo .več poznali su-sko izobrazbo.	jženjstva. llčerko zaupa profesor-
V vlažni in mrzli kletni luknji jevi familiji in odhiti. V bitki ra-živi star delavee s svojo hčerko.'njen in komaj začel jen se vrne v deklico 12 do 14 let. Jutro je, ali svoj Petrograd. ki je rešen nevar-dan se komaj pričenja. Delavee se nosti.
zbudi, težavno se obleče, ker so| In zopet smo pri družinski nii-mu udje otrpli od mraza, in ne z". Stari ranjeni delavee sedi na aa bi kaj pojedel, resignirau in častnem mestu sredi učenjaka in zlovoljen, odide v tovarno na svo-j njegove žene, poleg pa gimnazija-je mehanično delo. Zvečer se vr-jlee in njegova tovarišiea. naš nek-
ite domov, toda
potoma izvabijdanji hudournik. Dobrohotno in plakat, ki ga čita nekoliko delav-Ipazno poslušajo navdušene opise
cev z živahnimi kretnjami, njegovo pažnjo. Ustavi se in čita: — Sovjetska vlada je izdala nared-bo. ki v glavnem pravi: "Po nezdravih stanovanjih iu zanikrnih kleteh ne smejo več stanovati de-|napisi: bivci. Iz zdravstvenih razlogov združiti
Upliv Ircev ne Ameriko.
na v Mariboru pričenja izdajati l>odo obravna-
Dan sv. Patrika so proslavili seveda vsi Irci v Združenih državah in I>enis R. O'Brieu je imel na dijake Brooklyn Training Sk-hool nagovor, ki je imel za javne svrhe (za kmetijske šole, o-j predmet naslednjo snov: — Pri-z i roma vzorna posestva itd.) injspevanje Ircev k ameriškemu živ-d«. izrazi svoje mnenje o zakon- j ljenju in ameriški zgodovini. —• škili in na red ben ill načrtih glede O'Brien je sledil važni ulogi, ka-agrarae reforme ter predlaga to- tero so igrali Irci v Ameriki in v zadevne potrebne ukrepe in od- ameriški zgodovini od kolonini-redbe.	jalnih dni naprej pa do sedauje-
Občiuski agrarni odbori s.' vo-jga časa ter navedel 1/ce. ki so se lijo na ta način, da napravi ob-1 odlikovani kot državniki, vojaki, činski urad najkasneje 14 dui po učitelji iu pisatelji. Med številni-objavi tozadevne naredbe. imenik mi zanimivimi fakti glede Ircev vseh predstojnikov tistih družin v tej deželi, ki doseuaj niso bili \ občini, ki žive v glavnem od ob- j splošno znani, je navedel O'Brien delovanja zemlje, torej tudi kmet j tudi dejstvo, da jc bilo osem pred skih delavcev in hlapcev, če ima- sednikov Združenih držav, ki so jo svoje družine. Imenik se tleli j bili potomei -Ircev, da so bili trije na pet kategorij. V prvo spada- možje, ki so podpisali Deklaracijo ti. ki nimajo nič zemlje, v dru-j jo neodvisnosti, rojeni na Irskem go ti. ki je nimajo toliko, kolikor j in da je bilo sedem nadaljnili ir-jt lahko obdelujejo s svojo druži-j skega pokolenja. Sedem siuov Iv
urnim delavnikom. S tem je reee-Ho, da je tu poMava od leta 1H1H prenagljena in u*4»de|»oliia za razvoj fr.i neoske|»a iri>spodarst va iu za hoj proti neznosni draginji.
Kkonotui nairlaša .'o tudi vseoh-
no. v tretje ti. ki jc imajo toliko.
,M\xT"pmlmetTiz nak^a zemlj^iš- ko,5kor lahko «Melujejo . svo-ja. /g.Klovinc, narodopisja ter du- J° družino, v četrto ti. ki jo obde-ševnega in kulturnega življenja 1"i«*jo s	družino in s po-
sploh. 1'iKlj^tje je nastalo iz res- močjo najetih delavcev, v peto ti nične in aktuekie potrebe. Vsak
lucijonarji itd. Sam ni boljše vik, v svojih spisih se pa očitno trudi, da ostane objektiven tudi napram sedanjemu boljševiškemu režimu. Med drugim piše tudi o gledališču v sedanji Rusiji. Članek o tem poglavju sc glasi:
"Y Petrogradu ni branjarij,' pač pa sem videl razkošna skladišča : Prodajalne cvetlic, da. cvetlic. Kruha primankuje, toda kak-krasne cvetlice sem videl po zimi v teh prodajalnah! Kakšna je moč ljubezni! Vojna, lakota in bolezni deeimirajo prebivalstvo, smrt se plazi v vseh oblikah o-krog, tam pa je mož, ki si kupi za mnogo denarja šopek španskega bezga, da ga položi svoji oboževati i pred noge. V Petrogradu imajo cvetlice, in to pomeni mnogo. ker kaže. da ni smehljaj ženske izgubil svojega čara in da ni v srcu moškega- še umrla mladost. Položaj torej ni obupen. Toda cvetlice niso vse. Tudi opero imajo gledališča, koncerte, kinematografe in — plese. Gledališč so vedno polna in treba .sc je zelo pravočasno potruditi, če hoče človek dobiti prostor. V gledališčih igrajo — iu s kakšno čudovito dovršenostjo — igre iz starega, sicer zelo bogatega reportoarja. Izza nastopa boljše viške vlade ni bila napisana še nobena nova igra. No-vs republika še ni porodila novih talentov, stari pa molče. Ali zato, ker drže šobo zaradi vlade ? Ne baš zato. ali njih talent jc bil rojen in se je razvijal v meščanski okolici in še ni iiucl časa, da se piilagodi novim razmeram. Njih talent ima svoje korenine v starem režimu. Tekom mnogih let so študirali značaje, ki so se gibali v tistih krogih, in so si iz tega o-pazovauja nabrali bogat uiuteri-jal, iz katerega so potem s pomočjo svoje fantazije ustvarili romane in drame. Razmer, ki so jih take točno prikazovali, ni več. Zna- ta slike in otipavata blesteče sno-
ri.njenea o bitkah in njegovih upih. Toda odkod prihaja šum. ploskanje in krik ! Delavski regimenti se vračajo fronte z vihra-ji čiini zastavami, na katerih t>" ^Proletarei vseli dežel, •e!" "Boj palačam, mir
(in pač tudi iz splošnih razlogov kočam!".... Pred profesorjevo revolucijonarue taktike) naj za- hišo se ustavijo regimenti iu raz-scdcio delavci vse prazne liišče .vi jejo zastavo /. napisom: ".Slava meščanov v središču mesta, in tu- slogi ročnih iu duševnih delav-di naseljene prostore, če je števi-jecv! .... In z mogočno ovacijo lo sob večje od potrebe". Ta ua-[počasti* starega učenjaka, ki jim rtdba mu ugaja. Kako ugodno bi je odprl nov svet. in starega de bilo imeti čisto, svetlo, toplo sta- lavca. čigar pogum je pomaga! r»ovauje! Kako dobro bi bilo spo- oo zmage. Mladega gimtiazijalca čiti se po težkem delu v prijetni pozdravijo in njegovo malo lova sobi. Toda kako naj bi se upid na- rišico. kajti tudi ona sta izkazala seliti v meščanski hiši! Žalosten se (delavski republiki službo, ker sta vrne v svoje stanovanje, kjer-za-! razkrila protirevolueijonarno za spi po borni večji na slabi poste-1 rot o v Petrogradu. med ko so >•• lji. —	joni bojevali na fronti...."
V isti hiši živi profesor kemije j--—
z ženo in sinom, 14- do 15-letnim(
n^aka je krasno. Pravkar se vra-| Nesreča je zadela staro-
či iz šole. kjer je imel predava-	,	,
nja za sto ravnodušnih in nepaz-	D3VI10 fliuSIOi *
nih dijakov; Kosilo čaka nanj in j	_
kljub bedi v mestu še ne manjka izbranih jedil. Po kosilu prcgle-
Zadnji potres v Mehiki je prizadel tudi Jala pa, glavno mesto dr-Krasote mesta.
da časopise. Tudi uaredbo čita ^ Vm Cru2 in sc smehlja, vendar se pa meša	___
v njegov smeh nekaj nemira. Po-	..... .	.. ..
4 *	. . \ poročilih, ki so prišla v. M«'-
zvonilo je in zbegana služkinja ... , . . .
j	Ve.	j ; Inke gleile zadnjega potresa, se
naznani, da so neki delavci zunaj. .	.. . ,	-• , - ...
nahaja tudi informacija, da je trpelo mesto .lalapa škodo, ki znaša skoro dva niiljona dolarjev. Deloma se je porušila katedru la obenem z drugimi javnimi poslopji. V naslednjem prinašamo kratek opis tega mesta :
— .lalapa. glavno mesto države Vera Cruz, je eno najstarejših mest v Mehiki. Prebivalstva šte-j" ne več kol 25.000. a del te«ra
iskala v kleti svojega starega so-druga iu ga prisilila, da je šel z njima pogledat učenjakovo stanovanje. Prostori so obširni in dva najemnika več še vedno ne bosta preveč. Stari delavee in njegova hči dobita torej stanovanje pri meščanih. Razkošje ju razveseljuje in oba strmita. Mehko naslonjače poizkusita in se zabava- bivaUtva jfl iuese, inw{u sIa_ ti. pri tem. Navdušeno ogleduje- ^ ^ ^^ ^^ ^ ^^
v et.lueji»i.-inu in izobraženejšcuiu občinstvu, a bo prišel prav tudi i . . da je Francija postala . tein inteli^entu ter imel trajno vred-z. konoiy inferiorua napram drn-juo»t. Prvi zvezek obravnava zem-e m državam Kako? V Nemčiji j Ijepis naše države, torej predmet, so delavci prostovoljno pristali n*, ki je v sedanjih <lneli vsakemu daljši delovni čas. zato da bi pre- potreben, a o kateretn nimamo še map a ii i in oslabljeni domovini hi- j nobene«* drugega spisa. Dr. Ka-treje pomagali, v Angliji in Aim- ^ Capuder je znan strokovnjak i ki ifovore vodilni po itiki o in l>«atelj ter njegovo ime jamči, t. nz.viiejši izrabi dela i intensifie d dek>	in temeljito.
I iiinetplie Drug. nariMi Čaka-|(>,;a ^	nizka — po
jo še Tu ko je Francija v naglici!?*1**1 t^karne m pisatelja, ki ne
. *	. .	tičejo pri riKioljubneni delu nobe-
postala gosiiotiarsko fdabejsa m v	\ .... ....
. iieca d obie k a. Knjiga je pripo-
go^Hlarakem razmahu poceanej-j	u-.iteUem naroda
N. dvoma, da m* bodo dntge Uobraj^v<|lnim druitvom itd. Za države prej opomogle kot mia .Wriko velja 8 zvezkov USH) s
Ob« •nem je ta zakon tudi neka-! [M>»tniuo vred. ko uradno dovolil podraženje ži-j vil Janno! Francija porabi iste j
n?načine blaga kot prej. Z istimi fg avstrijske republike.
delavskimi močmi, ki so kvalita-l ... . , . ,. .. .
.... .	I Moka za kuho stane 11 K. hleb-
tnno slabe j »e od prej. se po no-^ ^^ ^ . R y A U) Ke do_
ve a delavniku pridela dnevno bJ ,e na kar(e __ q^^ premo.
manj. Ako se hoče produkcija j^j« je sklenjena stvar. A kaj zdržati na i>»ti višini, so potrebne
cev je tudi sedelo ua povem Kon tinentalnem kongresu in dva Irca sta sc tudi nahajala med potniki slavne pionirske ladje ■'Mayflower".
k- je obdelujejo samo z najetimi Predsedniki Združenih držav, zvezek bo tako urejen, da bo lah-j delavci. Izgotovljeni imenik šejki so bili potomci Ircev, ko bili so-ko sln/il kot informacijsko sred- j mora razpoložiti v občinskem ura-1 glasno z O"Brienom Jackson. Polk,
du skozi osem dni ter jc intere- j Lincoln, Arthur. McKinley. Roo-sinte še posebej pozvati, da gajscvelt, Taft in Wilson, kajti sled-pregleilajo.	. nji je vnuk Irca. — Izključni
Po preteku o»<-in dni je treba j vzrok, zakaj ni bil noben pristni razglasiti kraj. dan iu uro voli-j Irec predseduik Združenih držav, t ve. Kdor je vpisan v imeniku, f— je rekel O'Brien. — je ta. ker
stv«., a tudi priročna knjiga, namenjen bo širšemu, nekoliko za-
hdiko voli iu je lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse
prepoveduje ustava Združenih držav, da bi kdo drugi zasedel
polnoletne žene. če vodijo gospo-1 najvišje mesto v deželi kot tukaj darstvo kot samostojne gospodi-J rojen državljan, nje. Glasuje «e tajno z listki, ki i — Na prvem Kontinentalnem s.* vržejo v posebno posodo. Čla-i kongresu leta 1774. — se gla:;i na ni. vpisani v prvi in drugi kate- daije. — je sedelo sedem sinov gorij. volijo skupno in tvoriio pr-j priseljenih Ircev. .James Duaiie iz
nove moči, ki se morajo plačati. To podraženje produkcije pa ple-piije konzument v obliki podraže-
pomaga to, ko pa bodo aamo toliko dobili, da pokrijejo ž njo primanjkljaj enega leta. TCje so pa drugi dolgovi t
vo volilno skupino. Tretja, četrta ii peta kategorija voli zopet skup t:o in tvori drugo volilno sknpi-nc. V prvi skupini pride en odbornik na 10, v drugi skupini na lit; volilcev, vlonaki se štejejo za celo število. Volitev vodi župan ali njegov namestnik in pritegne v komisijo 2 najstarejša pismena moška iz prve skupine in 1 iz druge. Tajnika imenuj«1 sam. Po glasovanju* prešteje komisija glasove in izvoljeni -tvorijo potom občinski agrarni odbor. Proti volitvam je dopuščen priziv tekom 8 dni na glavnega poverjenika mi-nisetrstva za agrarna reformo.
Neu* Yorka. pozneje prvi župan mesta New Yorka po revoluciji; George Reed iz Delaware; James McKean iz Pennsvlvanije; Edvard Rutledge. Thomas Lynch in Jaiin Rutledge iz Carolinas ter John Sullivan iz New Hampshire.
— Trije podpisniki Deklaracije ueodvienosti. Smith, Taylor in Thorton, so bili rojeni na Irskem in mdem nadaljnih. ki so podpisali ta alavni dokument, je bilo irskega izvora.
O^ran je tudi omenil dejstvo, da je MI mogoče največji pedagog v Ameriki Irec, namreč "William H. Maxwell. -
čaji, ki so jih tako sijajno opisovali, so izginili. Ves ogromni ma-tcrijal opazovanja, iz katerega so zajemali, jim ne koristi nič več. Stari pisatelji so vsprieo novega življenja brez sredstev. Ne da bi bila hotela, jih je delavska revolucija umetniško osiromašila in morda zamerijo to sovjetski republiki.
Igrajo se torej drame iz starega reportoarja — tudi tuji klasiki — toda če so igre stare, jc občinstvo novo. pazno. navdušeno občinstvo. 44 Seveda" — mi je dejal neki igralec — "nismo bili zelo navdušeni, da naj igramo pred parterjem delavee*- in vojakov. ko smo prej igrali za plemenite ljudi. Toda kmalu smo se prepričali, da nismo nič izfrubili. Umetniški čut iti navdušenje novega občinstva je storilo, da smo pozabili na staro, iu Zdi se mi, da igramo bolje kakor prej". — Umetniki igrajo mnogo. Pogosto-nut delajo izlete mi fronto. Potujejo pa v najboljših okoLšeinah iu sovjetska vlada se trudi, kolikor more. da jim ne manjka uiče-.sar. Saj imajo zelo važno milijo: Razvijejo in oplemene naj umetniški okus delavcev in kmetov, ln umetniki se posvečajo tej nalogi j»o večini s strastnim veseljem.
Skoraj vsa gledališča so liaeijo-ualizirana. Nekatera so se organizirala kot uekakšne zadruge in preteklega maja sem eital v u-net nizkih listih v llarkovu diskusije o vprašanju, ali je bolje liaci-jonalizirati gledališča, ali jih izročiti umetniški zadrugi. Prihod Denikina je napravil konec tem disknaijou kakor že mnogim drugim reeem.
V sovjetski republiki so postala gledališča mogočno sredstvo za umetniško vzgojo ljudstva. Kar se tiče kinematografov, služijo mnogo revolucijonzrni propagan-di. Kažejo se/tudi ie stari filmi, toda mnogo jih ima za predmet življenje delaveev in kmetov pod carskim režimom, ali uspehe rdeče armade, ali epizode iz revoln-
... . . Ija. da vsebuje najlepše deklice vi. Toda čas je za eaj m delavec K	kot ^^
odide pogumno s posodo za vodo ^	q ^^ y ^^ Lepo.
v salon, kjer je družina zbrana o-koli kipečega samovara____ Profesor se vda v usodo in povabi došleca. naj prisede. Razvije se razgovor, začetkoma intičen, toda kmalu živahnejši, ko predloži delavci- učenjaku, naj prevzame mladega sodruga. i4To je morda dobra ideja. Mislil bom na to'', pravi profesor.
Toda kje je mali hudoamik, kjer je hčerka.* Ni se še upala v salon. Mladi gimnazijalee, galantni in nemara tudi nekoliko rado-
to teh hčera se pripisuje podneb ju. Mesto Jalapa, ki leži sredi pota med vročo obal jo zaliva ter visoko ravnino, ima večno spomlad.
Avtentična zgodovina tege mesta, ki je bilo pred prihodom Corteza veliko indijansko mesto, se pričenja s prihodom Španeev. Dne 21. aprila 1519 je zasidral Cortez svoje ladije v bližini skal nate čeri. kjer stoji sedaj znana ječa. imenovana San Juan de
Ulua in nekaj dni pozneje je veden. ji odnese šalico čaja. Po- dospel do Xalapa. iiiilijskeg« me gieznjena v naslonjač sptejmeista ki postaIo pozll,.je .Jahi mlada delavka profesorjevega 1
na prav slabo. Ni li on njen raz-| ^ prihoda podkralja Mendo ndni nasprotnik ? Ni li njegova i |pfa ir>86 datira zpratlitev pr-gimnazija podpisala peticijo za	važnejra španskega poslopja
sklicanje konstituaute* Toda tajv n|e<t|J
sprejem ne vzame našemu mlade- Set,.„lja katt.dra|a v .iuiai)il je niču poguma in kmalu poslusajbi,a (Jo približno ,,.til	stan,
mala z zanimanjem njegova opi- j	niesta Ko Jf. bi
la najstarejša cerkev v mestu, o na sv. Frančiška, katero so zgra-
sovanja gimnazijskega življenja.
V kemičnem tečaju imamo sedaj nove poslušalce. Mladi delav-
dili Španci kmalu po zavojevanju
e i poslušajo pazno starega profe- dežele, porušena leta ls00. da na sorja in slede bleščečih oči nje-;pravj prostor parku za prebival govim eksiierimentoni. ki jim ra-lstvo Sf. sproži|a misel, da s.-zodevajo popolnoma nov svet. Z| iypremeni staro župnijsko cerkev ovaeijo se zaključi ura in ploska- v katedralo in z iznremembanii si-
nje dijakov sledi profesorju na cesto. Zadovoljen je. stari blfezi-
je konečno pričelo leta 1>95. Sloj/ nove kateilrale je gotiški in del
rani profesor in dvomljivec. Ve-.slare župnijske cerkve je bil o sile ga njegovi novi dijaki, kate-| hianjeu kot stranska kapela .Vsled rili navdušenje ga pomladuje,! t0},a je poslopje, s strogo arhitek pcvzbuja in odpira nove vidike.! toničnega vidika, vse prej kot o Nič več ne obžaluje krutosti na- Uaripivo, a notranjost katedrale redbe, ki mu je dovolila, da je bo- J j^. v resnif.j lepa Ijt spoznal delavee in jim postal #jaiapa je eno izmed mest v Me-prijatelj.	jhiki. ki imajo svojo lastno ustavo
Toda tu so Finci, ki jih ženo u: tozadevni čarter jc podelil me-aunanje sile, da poskušajo še en- stu direktno kralj Karol IV. leta
krat napraviti konce rdečemu Petrogradu. Na poziv obrambnega odbora hite delavci iz vseh tovarn. Vaje na ulici slede. Regimenti korakajo mimo. Naš stari delavec ne more več ostati miren
kljub svojim sivim lasem. Delav- ROJAKI, HAXOGAJTB 8B HA ska revolucija mn je dala živi je- "OLAfl HAJtODA", SAJVKČJ1 nje, o kakršnem se mu ni bito sa- Iff^VjfSgf DWKVM1K V SUt njalo. Braniti hoče to - novo - šiv- PSt4XAB> ______----
1791. Formalne listine so prihajale iz Madrida v Jalapa ter rabile za pot včasih cela tri leta. Oblast niesta jo segala tudi za pol milje iz mesta, v okrožju.
..j
_____k_
____
_______

_
_:_" _
' _
__L
_!_
■______
t ~———~
r ^ 7 ^ t^
-P .."«' fM .

GLAS NARODA 22 MARCA 1920
■nCBBBMBBHBSSd
ANZE IIITOV
Koroške novice
AL I
Is cone B.
Star prijatelj prevaljskega 'Mira* piše: Z rožicami postlano, pravim, menda tudi pri vas ne bo. ker je tudi pri vas bila vojna, ali ve-
Spisal Aleksander Duma*, rt.
Is Trbiža.	ill trave. Žrelčani mislijo, da bo-
Iz zelo verodostojnega vira se d» kmalu spet vkorakali v nem-j^J"",^ ^dar'Te bo, ker ' : Ko smo Jugoslovani pro- ški Zrelee Merim. Laker. Kraiuer. imate vsaj kaj jesli kar pri m ua Koroškem, so prišli za- Doliernig. * Miiller in drugi taki'	-- - - - Kn
poroča Jirali
French Line
CAMMMIE 6MEMIE TIUMSATUUITIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
4	' Nadaljevanje, i
Na podlagi te preiskave je prišel do naslednjega zaključka: — i.;ajbue, žareče oči *tnre device, njen ostri nos iu tenke ustnic", vse to priča o pohlepu, sebičnosti iu hinavščini.
Njen odgovor ni vsled t*-ga vzntiil v njem niti najmanjšega I rt seiiečenja. Kot opazovalec pa je hotel videti, kako daleč bo gna-l:t ta tercijalka razvoj teh treh skritih grdih lastnosti.
O. čujte, gosj»od Gilbert, — je rekla stara devica, — to je i/.datek najmanj šestih centov ua dart več in sicer malo računano. I'ii deček mora pojesti vsaki dan najmanj en funt kruha.
I'itox jc napravil kisel obraz. Doma je suedel ponavadi funt krnila in pol pri zajutrcku.
• In sieer neglede na milo, — je nadaljevala tcreijalka, — kajti zdi se mi, da je fatu strašno umazan.
1'itov je res dosti pomazal. a to je umljivo, če se spomni človek na življenje, katero je vodil. Treba pa je biti pravičnim proti njemu. Raztrgal je še veliko več kot pa pomazal.
Ah, — je vzuiiknil doktor Gilbert. — Pfuj, gospodična An-gelika. Vi, ki se tako urite v krščanskih čednostih, pa delate take račune pri nečaku!
—	lire z ozira nt vzdržanje obleke, — je vzkliknila stara terci .alka, ki se je spomnila, da je Videla svojo sestro Madeleine nepre-•tano zaposleno s krpanjem in izboljsavanjem obleke.
—	Torej vi nočete vzeti k sebi svojega nečaka? — jc vprašal zdravnik. — Odgnana od praga svoje tete, bo sirota prisiljena prositi /a milodarc ua pragih tujih hiš.	.
Čeprav pohlepna, je tcreijalka vendar razumela, da bo grdo-hija padla povsem naravno nanjo, če bi bil njen nečak prisiljen po-tlufiti se tega skrajnega sredstva.
—	No. — je rekla, — obdržala ga bom pri sebi.
^opuiki celovškega mesta k laški ptiči, ki čakajo s praznim želod-Aomandi v Trbižu in prosili milo. ceni onkraj črte in se redijo od te-taj se jih Lahi usmilijo in rešijo'ga. kar tihotapstvo prinaša. Lam-Jngosloranov. Hudo vali so se na plnu gotovo dobro plačajo meso Sehumyja in Lemischa, ki sta prej Jugoslovanskih volov, ker se ni
prav nič ni iu ni. Kmeta trpinčijo
mjskala na vojno, a potem zbe- upal priti na shod. Tudi Miiller s«? edeIl „ro s konjem nazaj i žala. V Trbižu je bil poveljnik la-l je zbal Merlinove gospe, ki bi raz pa	druff0. Pred 1
iki general Luzatto. katerega je koroški * * Andrej Hofer" ljul-■*erth prosil pomoči **gegen die t'remden Eindringlinge". A Luzatto je odgovoril, da brez višjega »o velja ne more marširati. Slovenski duhovniki so zuežali, kraj ipada upravno pod goriškega škofa. Zanimivo je, da je tam nekaj *lo venskih uradnikov pri sodni j i, politični upravi in pri železnici. Doma so iz Primorja. Sprva so lili Nemci z Lahi sila prijazni nato pa je nastal razdor. Posebno '.abavljajo trgovci, ker so Lahi »dppli 15 kantin, kjer prodajajo »voje blago, v domačih trgovinah lobiš le nekaj manufakturnega >laga. V Kanalski dolini je ffiir-io. Slovenci so ponižni in se boje, ter je bilo prej veliko prijateljstvo med Lahi in Nemci. Nemci eveda tudi s političnega stališča i laško upravo niso zadovoljni, padajo k "Benečanski Juliji'* ] Venezia Giulia) in tvorijo tsko
okna kar požrla vsakega žrelske-
ga purgarja. ki bi se pritepel na shod. Skrajni čas je že. da se ta varuhinja nemštva že enkrat odstrani iz šole, kaj ima še iskati ona v uradnem stanovanju, a morda še stanarine ne plača. Naj kar pobere šila in kopita ter zgine za svojim nemčurjem soprogom onstran črte. Lahko vzame tudi Starčevo s seboj, ki tako vestno opravlja zanjo pismonošo. Povem vam, da kaj takega kot sedaj v Žrelcu še ni bilo. Že desetletja so prihajali Žrelčani na volitve na Radiše in se tam šopirili pod patronapco nemških valpetov kot pravi pri-ganjači, a sedaj smo jim lepo in dostojno pokazali mi Gorjanci, da sedaj ura drugače gre. Celovca nov ni več, ki bi jih komandirali, in sami si pa ne znajo pomagati. Bodite, kar ste že stoletja — Slovenci! Slovan gre na dan!
na vse strani. Oddajati mora vse. j in to po jako nizkih cenah, n. pr.j krompir za 80 vin. kg. za vožnjo pa 4 K. Vedeti pa morate, da mo-(rata iti v mesto dva človeka, da
in drugi Božičem
smo morali oddati ovce in drugo živino po 6 K živo vago; oddajati moramo tudi žito, da^iravno nam je hudo pobila toča, torej je revščina že pri kmetu in povrhu še oddaja. Davki ogromni in zdaj še ni nobenega vojnega davka zra-en. Občinske doklade so za 11 procent višji nego direktni davek. Žalibog. da so pri nas še tako zalepljeni ljudje, oziroma nemčur-da še ne izprevidijo. da ležimo popolnoma pod klopjo. Smešno je, da dajejo krivdo Čehom ali Slo-encem na izidu nesrečne vojne poglejmo pa malo nazaj! Vojna se je začela čez noč, in to je bilo vriskanje! Rekli so: prej, kot bo listje z dreves padlo, bodo s Srbi gotovi, in zdaj so gospodje Srbi blizu nas. Tako so se lagali med vojno in se lažejo še sedaj.
Hitri parnikl s štirimi in dvema vijakoma.
27. marca 3. aprila
10. aprila
LA SAVOIE LA LORRAINE . L.A TOURAI NE "laFAYETTE .
Ah, — je rekel doktor, ves srečen, da j* našel nekaj čustvsj > srcu, kstero je smatral za okamenelo.
— [»a, — je nadaljevala stara devica, — priporočila ga bom Av-guštincem v Bourg-Kcntaine in vstopil bo pri njih kot kozelj.
Kot rečeno je bil zdravnik filozof iu beseda filozof je v onem i asu pomenila toliko ^ot svobodomislee.
Vsled tega je m. mestu sklenili ztrgati u rok avgustincev iz-preobrujenes in si<->r ; isto unemo, katero bi tudi pokazali avgu-Hinei, da iztrgujo iz .'ok filozof enega njih učencev. -
Dobro, — je rekel ter pritisnil svojo roko na globok ž?p. — V er se nahajate v tako slabeui položaju, draga gospodična Angelika. • Iu ste prisiljeni vsi-*I pomanjkanja lastnih sredstev izročiti nečaka
primorskimi in goriškimi Slovenci politično enoto, ki jih bo »opila. Na drugi strani pa še La-ii! Rajši bi bili združeni z Nemci / južni Tirolski (Alto Adige), ko >i bili z N«*mci skupaj, - najrajši >a seveda v Nemški Avstriji, ker ja jih vleče srce (Dreihorst etc.). Tihotapstvo cvete. Trbiž se preživlja z jugoslovansko živino. Ne-:i Baumgartner odira izseljence
Is Libelič.
Tihotapstvo s konji je tukaj cvetelo. Tudi zavedni ljudje so prodajali svoje konje, misleč: naj jedo Nemci naše mrhe, mi si ku pimo lepše konje. Sedaj pa ne prodajo niti več starih mrh. ker zahtevajo zanje jugoslovanski denar, katerega tihotapci nimajo.
Kaj je še novega v Libeličali Revne matere številnih otrok ječe pod bremenom materinstva. Eua
n ujetnike, ki se vračajo iz Ita- ^ ^ 9 oskrbcti	trpe pod
ui w u- k r « v J1JC-	Pravl.^/ Ruck;ltežo denarja. Matere še plaka jo
• lohrodelnoikti dragih. l»om poiskal nekoga. ki bo bolj uspesno kot ugsnidlionar'*, ker si je napravil'
\< porabil svoto, kattro sem določil za oskrbo ubogega, osirotelega ,b prevratu mastno premoženje.
'n ženstvo bo nemara zanimalo, la m> z Lahom še nobena ni omo-ila. "zaročenih" pa je mnogo. 1 ira je veljala pred kratkim 7 jugoslovanskih kron ali 14 nemško-ivstrijskih. l^ahi so pokupili čev-je, les, usnje. Mast je po 9 lir, neso po 8, sladkor po 5 lir kg. jaj-•a po 50 eentimov komad. Suk-ieno blago stane 30—40 lir, mle-co nosijo iz Ziljske doline v za-neno, vino (jako slab trpek chi mti) točijo po 3—1 lire liter. Tu-
„ , . .	. 7	žlico). Najrajši je doma
! 1. zeleznina je precej draga. LaM^o sestrico	- ♦
. tV-k h ... Vrniti s.- mrran v Ameriko in pred »vojim odhodom bom
«'al vaš«'ffa nečaka ^ up pri kakem mizarju. Sploh pa si bo lahko iz-1 tal -».m po svoji lasfnt volji. Tekom moje o<lsotno^ti bo dorastel ter »o /»■ sprethii \ svoj*-m rokodelstvi in nato bom videl, kaj se bo da-IO napraviti /. njim. Sedaj, »lete moje. poljubi svojo teto. nakar poj-devn.	dontavil zdravnik
Zdravnik ni i« dokončal svojih U-sed, ko je Pitov že planil proti teti. /elo se mu je mudilo poljubiti svojo teto, a le pod poeojem. »'o j«- i a poljub zuame: je večne loiitve med obema.
Pri liesedi s v o t a, pri kretnji, katero je liapravil zdravnik pi i žvenketu srebra v tem velikem žepu, pa je čutila stara devica. I ;»ko ie vst.i jala v njej pa leča vročina pohlepnosti o. dragi gospod Gilbert, vi pač veste.
Kaj? - je vpiasal zdravnik.	, I ;o v Beljaku pokupili precej tr-
Kj. moj ljubi Bog. da ne bo uikdo nu celem >.vetu tako zelo j	Tf> ^ uovice Trbiža To.
!,uhil nboereira otroku kot jaz	,ej tudi J)0<i Lahom ne živijo tako
Ka/tegnila je svoji suhi roki ter pritisnila na obe lici Pitova j rioe*ni kakor ^ govori. Primer-I .sel poljub, v spričo katerega je mladič vzdrhtel.	| iajte cene in jih preračunajte v
Seveda, — je /ekel zdravnik, — to vem zelo dobro ter sem j jugoslovanske ali nemško-avstrij-t.iko malo dvomil vašem prijateljstvu do njega, da sem ga takoj! ke krone, pa se prepričate, privede! k vam. kot k njegovi nara\ni opon. Kar pa ste mi ravno-
l ar povedali, drapn gospodična, me je prepričalo tako o vaši dobri!	jg Grelca.
\oljo kot o vaši nezmožnosti in kot pač u vidim, ste sami prerevr.i. da To vam je bilo začudenje! V
b' pomagali ie bolj revnemu.	Grelcu tik pred Celovcem sloven-
~ o moj dragi pospod Gilbert. — je odvrnila stara tercijalka, ».Ii ni dobri nebeški v nebesih in ali ne prehranja z neba vseh svojih bitij ?
To je res, s č** daje pticam zrna. pa gotovo ne spravlja sirot j -tov, na hodniku, po stopnicah \ nauk pri rokodelcih. To pa se mora zgoditi v slučaju Anžeta in1 polno, in mnogo jih je moralo ' spre o vaših malenkostnih dohodkov bi to preveč stalo.	j > oditi, ker ni šlo več noter. Paz
i 'e mi pa daste to svoto. gospod doktor?	i'«v° ljudstvo poslušalo govor-
Katero svoto.'
—	Svoto, o kateri ste g«»vorili, ki se nahaja v vašem žepu. — jej < d govorila tercijalka, hoje skrivljeni prsti so se pri tem oprijeli nje ('eg* krila.
Gotovo vam jo bom dal, drajra gospodična Angelika. a rečem »um vnaprej, da le pod enim pogojem.
—	Pod kakšnim?
-	Da se nauči otrok gotove obrti.	, To se bo zgodilo in to vam obljubljam na svojo čast. gospod
doktor. — je reki« iereijalka
-	Ali govorite resno? Sani Bog mi je priča, — je odvrnila Angelika, ki je pri tem
dvignila »voje suhe prste kvišku.
—	Dobro.— je rekel zdravnik ter potegnd i* iepa debelo moš-i jo Pripravljen sem vam dati denar. Ali pa ste vi s svoje strani
-ki shod in še tak shod! Toliko •judstva ni nikdo pričakoval. Ve-ika šolska soba je bila polna go-
»ike: domačina iz Roža dr. Saše-•ja, ki je res podomače razlagal roročo ljubezen koroških Nemcev lo nas vindišarjev. Vrniti mu ho-"-etHO vso Ijul^ezen ob glasovanju Pasji bič. ki ga je Nemec stoletja vihtel nad nami, bomo sedaj enkrat mi vreli v roke ter mu vrnili isto ljubezen z obrestmi vred Drugega govornika je poslal Na •odni svet iz Borovelj, g. Vahtar-ja: ni dolgo govoril, a krepko odločno in prisrčno, naj napravi-no kratek obračun, a zrn vedno. Vato je nastopil še vojak-govor
po svojih sinovih, otroci po svo jih očetih, tili so na vojno in se niso vrnili. 40 jih je umrlo. Drug so se vrnili, pa pohabljeni, dv sta izgubila obedve nogi, dva vsak po euo oko, enemu so odpac li zmrznjeni prsti na rokah, dru gemu na migali, mnogim je roka ali noga zdrobljena itd. Ujetih je še 10. Matere jih težko pričaku jejo. žeue ne tako. Droben fantič se je vrnil iz laškega ujetništva ves bolan. Kopal je lačen laške mlake in si nakopal malarijo (mr
in išče ki mu je teden za tednom pošiljala dobre stvari na fronto. Pa je ne najde. Sosedo vim, ki so vsi ležali na španski, je stregla. Sosedovi so okrevali, ona pa je šla vgrob. Sedaj je pa ni Španska jih je pomorila 30, griža 11. Žalosti torej dovolj!
Najvišjo stopinjo narodne na vdušenosti je pokazal prvak Nem cev iz sosednjega Labuda. Naši imajo vso mejo proti Avstriji gostimi žicami zavarovano. Raz gret od pijače je spravil prvak glavo in zgornji del života skozi žice ter navdušeno zavpil: "Heil Avstrija! Ka'j pa mi kdo more? je rekel, ko je ves opraskan glavo nazaj potegnil. "Vpil sem v Nemški Avstriji, če sem tudi stal na jugoslovanskih tleh!"
Tudi tukaj po Potočah in na Suhi so trosili zlagane letake. Pri nesel jih je najbrž čez mejo ain nekega Fridlna, glavnega hujska ča iz lanskih majnikovih časov. Si bodo morali kmalu kri ohladiti!
Kaj pa je še drugega novega? Oh. plešejo, pa kako plešejo! Plešejo po dnevu, plešejo po noči. plešejo'ob nedeljah, plešejo po praznikih, doma m po gostilnah plešejo bebci, pa tudi gosposki otroci in odrastli, vsi ne, pa veli-! Veliko jih pleše! Skače tudi
Posebni zastopnik jugoslovanske vlade bo pričakal potnik* ob prihodu naiih par nikov v Havru ter jih točno odpremil, kamor so namenjeni.
Parnikl Francoske Črte so tranaportirall tekom 'vojne na tisoče čehoslovaikih vojakov brez vse nerrilike.
Za iifkarte in cene vpraiajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St(, N. Y. G.
ali pa pri lokalnih agentih.
Kje se nahaja JOHN OBEIiSTAR podomače Jerčken iz Gorenje vasi pri Ribnici* Kateri rojakov ve za njegov naslov, naj ga nama naznani, dobi §10.00 nagrade. Stara* njegova navada je, da kadar ga ima malo v glavi kriči: llop, haj! Naznanite na naslov: Peter Prijatelj, Box 173, Aurora, ^ Minn.; ali pa Louis M. Perušek, Box 458, Aurora, Minn.	(20-23—3)
Cosulich Line
Direktni pot n 6rSko in v Trst
Parnikl odplujejo od pomota 7. •» vsnoiju 41. ulico* So. Irsoklys
Za cono In 4ru«o Informacij* m okrnit« na
PHELPS BROTHERS & CO.
Pi
4 Waal
THIS
AUMiNff
Vsfcikii obleka. Je nar«-je-lui po D-Joctni m Ti ix L>Liku. katero izb*-rue ler natančno laku kot vi dolu« »tt. Mi Pošljemo v posUu-biiJo. plačamo naprej struck*-, da jo pomerite, pre-in preis-kušute. L^ikler ni--*t«» zadovol jni, va še poskusno naročilo lie t>o stalo niU e-riesa centa. Velik Cenik Zastoni! Pošljite dopisnico za iz-tis cenika In knJico z.< kr-jl-- X. aukneniuti usorci najboljših Izd'.'i k • »v lr. zadr.ith new)-irskih mi ii-kitdkib krojtv. V "lili Jo povedano. kiiko umori vsak vz»>-t. mero. Mi tmrtiitiramo. d.i vam bo iNjpolnotii.i prp<t vliilo. "Zv tnrujete z nami. z izdtlo-valei. ni lahko prihranite nepotrebne »troike. Do'»ite prvo-j	vrstno blajrp ter iniia.tr n:ro-
Ske od 25 do 40ods«t. riiite ^e dane«. I THE BELL TAILORS	. Oept. 808
i Adams and Green Street. Chlcaoo. IU.
jg™ faHfflp
OGLASI NAJ SE
ANTON KOMPOŠ; išče f?a se.stra Marija Koinpoš. Rateče st. Jugoslavia. — Nadalje naj sc oglasi tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima pismo od Spedike Piaeeuti iz Kima,Italia.
Upravniatvo Glas Naroda.
Rad bi izvedel za mojega pri jate-. Ija ANTONA PERC. Doma je! iz Narina pri St. Petru na Kra-
su. Ttuain mu poročati nekaj zelo važnega iz stare domovine. Prosim ga, ako čita te vrstice, tla se mi oglasi, ali pa če kdo rojakov ve za njegov naslov, dal mi ga naznani, za kar bom srca hvaležen. — Anton Ovein. Camp 15. Slaty Fork. \V. Va.
(20-22—3)
fliffliffilMVVliflrtfliflrtffi
U. S. Shipping Board
31 POTNIŠKA SLUZIM
Dikrektna zveza z Dubrovnikom (Gravoto) in Tritonr
83 "SUSQUEHANNA"
23. marca 1920
Cena ta tretji razred:
STAROK RAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK.
Dr. M. MILO JE VIČ 417 Wood Stn. * Plttaburch. Pa.
Dr. MOT Ja nspetoo ozdravil na. dnho, božjait, atakzijo, Todenioa net, Jetra, ledic* la teladine bole-dne aa Snddbi S4ČiSL Bolečine ttrebuhu, r prtih. ifikHiw>, revmatfc očeh, nogah, ro kah aH krilu; o-*em, koine boles Možke aH
lahko vozijo družine, brez naoarjnih po-1ienske bolezni ali slabo kri se lah
icbnlh stroikov.	',	.___. .	..	.
ko ozdravi brez operacije v naj. i	Fhelps Bros. Co.	krajšem času in po najnižji ceni
Generalni zastopnik	I *	w	1U1W ' . ' ^ t
4 WEST STREET	NEW YORK j Uradno iure: ob delavnikih oC ». dop do. *.
j pop. Ob nedeljah In praznikih: od dot
»a°1 w Or. JIN FUEY MOY
Do Trsta $100. — Do Dubrovnika »125.
Poleg tega «5. vojnega davka. Velike kabine v tretjem razredu, kjer se I	izpuščaje, OgrCC.
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW TORKA
La Savolo St. Paul Argentina Lapland
New Amsterdam Philadelphia La Touraln«
27 27 30 3 3 3 3
marca!	Havru
tn,ircat	Chero">uro
rurca!	Trst
apntal	Cherbourg
aprila!	Rotterdam
aprila'	Cherbourg
aprila)	Havre
Gleda con za vozna listka In vsa druga! pojasnila, obrnite se na tvrdko
franksakser at Cortland St. New York
Rad bi izvedel za svojega prijatelja oziroma svaka JANEZA KIjJXTX, podomače Španov iz Nemške vasi pri Ribnici. Enkrat sem slišal, da je bil v Chi-eagi, Ill.t sedaj sem pa slišal, da se nahaja v East Heleni, Mont. Prosim rojake, kateri bi ^edel za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ali še bolje bi bilo. da-se mi sam oglasi. — Frank Pre-!
lesnik, Box 95, Carson Lake, j	"	-----
Minn	(°0 °2 3) ^^ ^i izvedel za brata moje žene
POLDETA CLMPEKMAN, doma iz Rup pri Velikih Laščah, Dolenjsko. Pred 6. leti se je nahajal nekje v državi West Virginia, potem pa v državi Washington. Imam pismo od njegovih starišev iz starega kraja, ki bi mu radi povedali mnogo važnega od njegovega doma. Cenj. rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu svaku: Anton Zgonc, 5512 Carry Avenue. Cleveland, Ohio. (22-24—3)
308 6raot Street
PITTSBURGH, PA.
nik: pa ksko so mu vrele iz area jj0
pripravljeni jameiti za otroka?	u>e$ede pc'ne ljubezni do koroških J vra|f kep je Vese| SVQje žetve.
Pri križanem Izveliearju. pospoil Gilbert!	jbratov. To je seglo v srce. Tu sto-j
Nikamio prisegati Toliko, drage. *,ro«podiCua ter rajše neko- ijimo ob meji stražarji, naš glas bo j	^ PliberlOk
\Uv LKKit>iiiRH>	"u,a g<«Posvetska Mati. da smo.
I Vxlpiauil« bo.«. soskhI Gilbert, podprla.	.Jugoslovani in ostanemo prosti J ^»J0 ^rznjenega m mrl
Tor'j poj« 11..... k not a r ju Ni^et«.	tlaean«tva. Nato dve	^
igri, da smo se tudi nasmejali vp0™«"«- rojenega leta 1834 v
♦eni zadnjem kotu Jugoslavije! Kro»^ v Kranjski Sloveniji. Po
I^po m krasno je zapelo druStvo1!*^1'**« j^ bU žebljar. samskega Nanos, "da smo se kar čudili tem|sU,,u 1>ri "sebni preiskavi so na-'sintom. kako je mogoče ob	7 kron delavsko in molitveno
te£ki skizbi proizvajati Uko lepih,kl,ji>firo Vzrok smrti je starost.
l*upu Ni|ru«'t j** bil najbolj ugleden notar v kraju. 4j»oftp*dietia Ange! ka. koj<- notai je bil tudi Xiguet. ni imel ni-..-mr proti tej izbiri strani zdravnika. Sledila mu je toraj v urad •^••dnjeira. Tatu je ;in rokoliral notar obljubo gospodična Koze An-^•^Ijk'* Pitov. da Imi vela k ^'bi svojega nt-^iika. TiUdo\ika Anžeta
iMov da ga bo dala p«*ncjr naneiti pošteno obrt in da ho dobivala ^^	^ ^ za(,ovo|jno in
t„ ^^ko leto	dre*totil» liWr	i ^ veselja z Radiake gore soj *	1» Borovelj
NaH|.-.lnjrga dn. J** /aP..>til «lr«v„,k Vdler*-i otterets. pote«I ^^ ^ uoHlct	dekieta! Tri leta je že od tega. kar je
k.« j. ur^lil rar.iri.. - ^oj.n. najemnikom 4lo>podi. na Pitov. ki je . ^^ Brez ^ »^tacije je tn počivalo delo v jeklami radi po idU kot ja-tr-b denarju, katerepa ji je izplačalo v n* prej j pokazalo- ljudstvo, da je naše iu! manjkanja premoga. Zdaj se-je zaprla nadaljuib	lepib zlatnikov v kvoja naalonjačo.	jhoee biti naie. Žrelski nemškutar jpa delo tudi tam otvorilo v pol-
Kar ne pa t .V -talili oM-m liber. m» čakali v majhni eaiiei. ki jj ^ ogt^ii doma. meneč, da bodočem obsegu. Tudi puškarija gre /.*- rridevt ali iti -i-V^et l«-t v«»»ovala r«ke vmte denarja "»»vojaki sami zase igrali in P«Ii ter(dobro. Naročil je toliko, da jih «»j» 24 lil" r nakar •deduj** izpremenila v zlatnik, ki je izpili i 1 govorniki sami sebi govorili. Pa skoraj ni mogoče izvršiti. Prej se
iiattlofcjaei.	• .
(Dalje prihodnjič.)	.. ..
NAZNANILO IN ZAHVALA. !
S potrtim in žalostnim srcem naznanjava vsem znancem in pri-: jateljem prežalostno novico, da je umrl najin brat
LOU1B PXTBUN pd. SUftCEE ;
iz Ribnice na Dolenjskem, star 30 let. V tej deželi je bival 11 let. Tukaj zapušča naju dva brata, v starem kraju pa ženo,, enega otroka oz. hčerko, eno se«tro ter ne-znanokje brata Štefana, kateri se je nahajal že od leta -1914 v ruskem ujetništvu. Ako kdo zna za njega, naj nama javi. ali naj se sam oglasi bratoma.
Tem potom se zahvaljujeva družini Marinšek za vso postrežbo -ranjkemu. kakor tudi vsem tistim. ki so ga obiskali v bolezni ter opremili k zadnjemu počitku.
Sveti naj ti večna lue. V miru počivaj!
Žalujoči ostali: Joie in Frank Petelin, brata.
P. O. Box 4.	Aurora, Minn.
V starem kraju:
Ana Petalin, irna. Marija, hči.
ter sestra in brat PfUlift.
(20-23—3)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE OEiAVAN
Dr. Koler
vame
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Bltza Pmiylraiia Statioa
I>r. Koler 1« n.ij-MarejM nl-<vertslvi r>lravitik. swia-lint v llttabunrhu. ki ima ?*-leti|o pr»kfco v zdravi]« nl'i vseh moAklb bolezni.
Za a trup! Jen le kr vi zdravi s Kla-»o\item «'.»«. ki k« j« irumel dr. prof. Erlich. imate mozoUe all raenur-^ke po teleau v crlu. lrpedanj*- Ihs. bolečine v kosteh, pridlt« in izčlstil vam iKim kri. Ne čakajte, kar ta bo lezen nalezr.
moške bolezenl Uravlm po o-krajAanl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, na čakaj te. temveč pridite io laz vam Ka bom z<n>"t povrnil.
Ilydr^ele ali vodno kilo ti-dravim v 2«;. urah in *ic«*r brez opera-rll*.
lk»l«-iiii mehurja, ki povzročajo bo leine v kritu in hrbtu In včasih tudi pri pu&čanju vode. ozdravim ■ JCoto-vostjo.
Itevmatizem. trganje, bolečine o lekline. »rbečice. škrofle in druip k'>-tif bolezni, ki naatanejo valed nečiste kn1. ozdravim v kratkem Oaau ni potrebno ležat L
Uradne ure: vsak dan od I. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od t. zjutraj do S. Dopoldne: ob nedeljah ud zjutraj do Z. popoldne.
| a«
vovoriuiu sami »rui t"ivuu. m« ^auiBj III Iiiugvvv mreni, ricj w i )»ri>lo je vse drugače. Nemskutar-'je pa ljudi tako strašilo, da v Ju Ji so samotarji, a nas je kot listja gosta vi ji nie ne gre. Bo žešlo!
LI STE BOLNI?
Ninratl poMnava urad«.
J »m vam bom ozdravil. Že več kot trtdeaet let aem i^ravll
vn bolcini. Kotn«, krvne, ilvčn«, t*latfCnt In ravmatlzvm
ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem veft tfokacil naiih rojakov, kater« aem ozdravil. Ja* Mm »zdravil, ko drugI niso mogli. Ne Cakajt«. Pridite k meril »redno J« prepozno. Cene ao taka. da Jih lahko vaakdo zmore. Preiskava brezplačna.
Pmf. lir. H. f.. BARK
iPCCIJ ALUT Ali »MITHFICLO STREET	PITTMUROM, PA
ii
Začimb«, ielliča la njruB«mt
domača zdravila
katera priporoča msgr. Xodpp. immm vedno v salofL Pliiti po brtsplačni onik* MATH. PEZDR
F. O. Baz 772, City Sail Statiea HEW YOBS CO*.
Mi imamo naprodaj «•»•!♦> vagone kalifornijskega ziufundcl posušenega grozdja rriio vrste, spravljenega v hakse po 25 funtov. I*i-.anio. homo imeli tekom «-e!» «ra leta zadostno množino posušenega grozdja.
Joseph Flaherty Co.
vogal 19th & Pike St.,
PITTSBURGH, PA.
Bell Telephone — 'irant
P. & A. Telrpljone — Main &H.