številka 109. TRST, v soboto 18. aprila 1908 Tečaj XXXIII W IZHAJA VSAKI DAN "M • b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedellklh ob 9. zjutraj Posamične SteTllke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink) - mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, bt. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. Oglasi se računalo na milimetre v Sirokosti ene colove. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov •• 20 8t. tam. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna a rata K 2. Mali oglaai po 3 atot. beseda, najmanj pa ift stflt. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave 4d?no?tiJ. — Plačuje s e izključno le upravi Edinoati". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, n» naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira, laioiiiia 18 MdBllrto Udaile .Edlioitt' itui: celolBTiolK 5-20, pol lata s-M Vsi dopisi naj ae poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovasi piBma se b® sprejemajo !n rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po6iljati na upravo list* UREDNIŠTVO: al. Glorflo Galatti 18 (Narodni domf Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij liata „EdinoBtu. — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trata, ulica Giorgio Galatti št. IS. - PoStno-hrantlnlčni račun 8t. 841*652. - ===== Talefon itov. 1157 == BRZOJAVNE VESTI. Jubilejne slavnoeti na Dunaju. DUNAJ 17. Na jubilejno slavnost cesarjevo pošljejo v3i vladarji svoje zastopnike. V imenu carja Nikole pride eden velikih knezov, v imenu francoskega predsednika Fal-lieresa pa poslanik Crozier. Cesar Viljem. DUNAJ 17. Uradno še ni znano, ako pride car Viljem v Pulo. Verjetno je pa, da poseti cesar Viljem na svojem povratku s Krfa kako dalmatinsko luko, Trst ali pa Pulo. — Na* le 3 ni k grofa Potockega. DUNAJ 17. Tukaj se je razširil glas, da je za naslednika grofa Potockega določen bivši naučni minister in ćlen gospodske zbornice vit. MaJeyaki. Spor v maloruskem klubu. LVOV 17. Poslanec Rcmanczuk položi čast predsednika maloruskega kluba. Malo-ruski dijaki protestujejo namreč ostro proti njegovemu postopanju povodom atentata na grofa Potockega. Notž boji rr Maroku. PARIZ 17. „Agence Havn^ poroSn i? Colom Becber-ja od 16. t. m.: Harkasi so se včeraj dvignili, da se podajo v Beni Unif. Priilo je do živahnega streljanja. Tekom boja so bili 4 spahi ubiti, 13 pa ranjeno. Spahi so se umaknili vzemši seboj mrtvece in ranjence. Med mrtveci 6e nahaja tudi en častnik. General Vigy je naložil štirim kolonam, naj odmarširajo proti rodu Hflrkae. PARIZ 17. „Agence Havas" poroča iz Colom Bechar ja : V boju pri Talsasi je od kolone Pierrona palo 28 vojakov, mej temi en častnik, 100 vojakov je bilo ranjeno, mej temi 10 častnikov. COLOM BECHER 17. Boj pri Talsasu j t bil srdit. Francoske čete so razpršile Har-kase, jih energično zasledovale več nego 10 kilometrov daleč. Berberi so ostavili na bojišču mnogo mitrecev, ranjencev in jetnikov. PARIZ 17, Major Pierron poroča, da je bilo v boju pri Talsasi ubito le 19 vojakov, 14 ranjencev se je takoj zopet vrnilo k četam. Harkasi imajo velike izgube. PARIZ 17. Ministerski svet, ki se je vršil danes v palači Eiysee, se je bavil s položajem v Maroku. Minister za javna dela Viviani je priobčil, da so bili vsi podjetniki, ki so prevzeli državna pristaniščna dela v Maroku, sodnijsko pozvani, da izpolnijo svoje obveze. PARIZ 17. Glasom nekega brzojavnega poročila majorja Pierrona so imeli Harkas 2000 mož pehote in 300 konjikov. Za volitev predsednika v Zdrnioniii državah. JORK Iz Minnesotte javljajo, da je republikanski konvent te države postavil Tafta za kandidata na predsedniško čast. Dogodki na Ruskem. Stolipitov brat obsojen. PETROGRAD 17. Brat ministerskega predsednika Stolipina, znani novinar Aleksander Stolipin, je obsojen na osem dni zapora, ker je razžalil ministra za pravosodje. Knez Nikola se vrača domov. PETROGRAD 17. Crnogorski knez Nikola je odpotoral od tukaj s petrograjsko-varšavskim vlakom. Ruska dnina. Govor ministra za unanje stvari. Petrograd 17. Na dnernem redu današnje seje je bil proračun ministerstva za unanje stvari. Navzoči so bili ministerski predsednik Stolipin, minister za unanje stvari in pravosodni minister. V diplomatiški loži so bili nemški poslanik s soprogo, avstroogrski in romunski poslanik ter druge ličnosti. Za poročevalcem je govoril minister za unanie stvari Izvolskl. Minister se je najprej bavii z rusko-avstroegrsko pogodbo iz leta 1907 razširjeno po iriurzžteškčm programu. Ta pogodba ni v širokih ruskih krog.h popularna. Njemu se zdi, da se javnost radi tega tako vede nasproti tej politični kombinaciji, ker jej ni30 znani nameni te pogodbe. Ako se večina interesiranih velevlasti obveže, da ne bodo iskale nikakih teritorijalnih dobičkov ali pride bitev v Turčiji, potem je jasno, da bo to na Turčijo ugodno uplivalo in da bo lažje možno izvesti reforme. Tako so tudi druge evropske velevlasti umevale to pogodbo. Minister je nadaljeval: Oba moja prednika. ki sta pogodbo podpisala, je vodila po ' moji misli, želje, da se zadobi čim več po* !trebnih reform za krščansko prebivalstvo in da se čim manj možno pri tem izpostavi Rusijo nevarnosti mednarodnih zapletajev. Tudi menim, da ruska družba podcenjuje vspehe reformnega delovanja obeh velevlasti. Miuistsr j« iziavil, da noče našteti teh vspe-hov, ki so jih v svojm s®-/»rfh potrdili tudi ministri drugih držav. Omenja le, da ni bilo večib vspehov le radi žalostnih okolščin, kakor je n. pr. še vedno naraščajoča sovražnost med balkanskimi narodnostmi. Dogovor z Avstro-Ogrsko sem vsprejel kakor dedščino, ki se mi je zdela kakor dragoceno jamstvo za mir na balkanskem poluotoku. Energično sem si prizadeval, da bi v zvezi z Avstro-Ograko zboljšal položaj makedonskih kristijanov. Posebno pozornost sem obračal na reformo pravosodja. V to svrho je bil izdelan tozadevni načrt, ki je bil predložen velevlastim. Vidite, da sem lojalno poskusil vsa sredstva diplomatičnega delovanja macedonskim reformam v prilog. To pa ni imelo doslej popolnega vspeha. Vzlic temu skušam najti sredstev, da ae ohrani mir in doseže zaželjeni vspeb. Minister se je nato omenil železniški projekt na Balkanu, ki ga je v delegacijah predlagal avstroogrski minister za vnanje stvari baron Aehrentlial. Nasproti izvajanjem ruskih in inozemskih Ihtav je Izvolski izjavil, da je sklenil ne nastopiti pota, na kateri so ga silili in protestirati proti načrtu sandžaške železnice oziroma tolmačenju člena 25 bero-linske pogodbe od strani Avstroogrske ali pa dogovora iz leta 1907. Vendar pa ni mogel zatisniti cči vspričo dejstva, da načrt bistveno spremeni polo5»j balkanskem po-Inotolcu. Gpojenje bosanskih železnic s tur-žkimi je važen faktum vnanje politike. Ako je tudi gospodarske narave, b-D vendar imel zelo resne politične poledice. Vsekako je ta faktum smu'.rati kakor dvomljiv dobiček Av-Btroogrske na balkanskem poluotoku. Rusija ima, je nadaljeval minister, na balkanskem poluotoku le en cilj : povapeše-vauje blagostanja posamičnih držav in zboljšanje usode kristijanov v Turčiji. Zato nam ni treba zavidati Avstro Ogrske na pridob ljenem vspehu. Obenem moramo pa delati na to, da ne bo to škodilo ni balkanskim državam ni kristijanom v Turčiji. Zato nismo prišli na dan s protestom, marveč s predlogom, da podpiramo vse železniške načrte, ki so balkanskemu poluotoku koristni. Konečno moram s posebnim veseljem pripomniti, da se je AvstroOgrska v načelu izjavila za naš predlog, radi česar je vsa afera izgubila svojo važnost. Železniško vprašanje je pa le postranski element v maerdonskem problemu. Glavna naloga je izredba reform, ki se jih ne more odlašati. Z Avstro Ogrsko izdelana pravosodna reforma je zadela ob nepričakovane težave. Da ne otežimo položaja, nismo hoteli porti predložiti nsčrta. In tako so ostale reforme za Mace-donijo na pol pota. Minister se je potem podrobno bavil z angleškim načrtom ter je pojasnil, zakaj se ni takoj odločno pridružil angleškim predlogom. Minister je rekel potem mej drugim: Najbolj interesirana Avstro-Ogrska ni prigovarjala da se uvajanju reform aktivno udeleže vse velevlasti ter je v popolnem obsegu vspre-iela protunačrt. Pritrdile so tudi Nemčija, Francija in Italija. Pričakovati je, da pride do sporazuma tudi med Anglijo in Rusijo. Rusija podaja jasnih dokazov svoje odkrite miroljubne politike. Načela naše politike ostanejo nespremenjena. Po umorstvu v Lvovu. PODLISTEK. 58 KAZAKi. Csvkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Kaza ki so ga sprejeli hladno. Stopil je v režo in si prižgal cigareto. Kazaki so se malo zmenili za Olenina, prvič zato, ker je kadil cigareto, drugič pa radi tega, ker so imeli ta večer drug obisk. Iz gor so bili prišli z ogleduhom sovražni Čečen ci, sorodniki ubitega Abreka, odkupit truplo. Čakali so na kazaško oblastnijo iz vasi Brat ubitega, visok, postaven mož,^ z obstriženo, rdeče pobarvano brado, je, čeprav je imel raztrgano čerkesko in kučmo, bil miren in ponosen kakor kralj Bil je ubitemu Abreku zelo podoben. Nikomur ni privoščil pogleda, ne enkrat se ni ozrl na mrliča; sedel je čep6 v senci in samo kadil pipo in pljuval, pa včasih izpustil nekaj ukazujočih goltnikov, na katere je njegov spremljevalec spoštljivo pazil. Očitno je bilo, da je bil to džigit, ki je že več ko enkrat videl Ruse v vse drugačnih razmerah, in da ga zdaj na Rusih ni nič izne-najalo niti ne zanimalo. Olenin je stopil k mrtvecu in si ga hotel pogledati, a brat ga je ošinil z mirnim, zaničljivim pogledom izpod obrvi in kratko in srdito nekaj rekel. Ogleduh je hitel zakriti s Čerkesko obraz ubitega. Olenina je iznenadil dostojanstveni in strogi izraz na džigitovem obrazu; hotel je začeti z njim razgovor in ga je vprašal, iz kakega aiila je, a Čečenec ga je jedva pogledal, zaničljivo pljunil in se obrnil proč. Olenin se je tako začudil temu, da se gorjanec ni zmenil zanj, da si je razlagal njegovo ravnodušnost le z neumnostjo adi neznanjem jezika. Obrnil se je k njegovemu tovarišu. Ta, ogleduh in tolmač, je bil takisto raztrgan, a je imel črne, ne rdeče lase, jako bele zobe in iskre črne oči, pa bil sila živahe. Rad se je spustil v razgovor in je poprosil za cigareto. „Bilo jih je pet bratov," je pripove- Po krvavem činu v nasmetništveni palači v Lvovu je stopilo politično življenje maloruskega naroda v Galiciji v stadij, ki je politično in psihično ne le veleinteresanten, ampak tudi težaven, mučen. Svojega čutstvnrnnja, razrirScga. se po neutajljivem narodnem in političnem mučeništvu svojem Malorusi ne morejo potajevati. To čutstvovanje jim brani, da bi nastopali kakor ojstri sodniki proti Sičinskemu ; z druge strani pa imajo proti sebi široko javnost, ki se sklicuje na človeško civilizacijo in človečansko čutstvovanje. Ta mučni položaj Je kaj dobro označil „Polaer Tagblatt", ki izvaja med drugim: „Da-li se je moralo žrtvovati ravno grofa Potockega, to je vprašanje zgodovine. Dobri Potočki je bil k večemu orodje okostenelega hipernacijonalnega poljskega zistema. On sam ni bil zi^tem, ni bil odgovorni nositelj tiste politike, ki pušča, da poljski narod seza po brutalizmih, ker je sam po sebi prešibek, da bi deloval gospodovalno. Čini, ki izhajajo iz obupa ali narodnega fanatizma, so navadno nelogični. In nelogično je bilo tudi umorstvo namestnika. Je-li s tem Malorusom kaj pomagano ? Ne ! Saj niso sovražne hidre smrtno zadeli — k večemu so jej odbili le eno glavo, na mesto katere more vzrasti sto druzib. Veadar pa je to krvavo umorstvo bolj nego vse evolucije maloruskega stremljenja po svobodi obrnilo pozornost na gališke razmere. In če te razmere dobro prematramo, moramo priznati, da imajo Malorusi d o v u i j t o h n p n. Galicija šteje 7,316.000 prebivalcev. Poljaki, ki imajo v deželi vse — vse važne urade, šole, denarna sredstva itd. — pa tvorijo manjšino v deželi. Kajti, razua 900.000 Nemcev, Zidov in pripadnikov druzih narodnosti, je Malorusov okroglo 3,350.000 duš. In ti Malorusi, ki so po številu druga narodnost v deželi, nimajo takorekoč nič. Ob imenovanjih so prezirani, za vsako ljudsko, meščansko ali srednjo šolo se morajo boriti kakor da bi bili manjšina, katere željam se more ustrezati ali jih odklanjati, kakor da tu ni dolžnosti, ampak milost... Sedaj se je našel nekdo, v katerem so se vezane energije razgrele do — za?retja. In storjen je bil zločin. Naj Be o stvari sodi kakor hoče : Potočki in Sičinski sta bila le statista krvave drame v Lvovu — simbolični pojavi I Prva s potezami, ki nosijo znake aristokratske samovolje šlahčičev, lice poljskega naroda, ki živi danes — kakor Madiari — od zatiranja druzega naroda ; druga pojava pa otožnimi, | izstradanimi potezami — z licem Malorusa, j ki mora še v dvajsetem stoletju posezati po j nožu, da tolaži svoj kulturelni igla d." • Slično označuje tudi maloruski državni poslanec vitez S e m a k a položaj, v katerem i se nahajajo Malorusi po umorstvu v Lvovu. i Rečeni poslanec, ki je deželnosodni svetnik, je izjavil v pogovoru z nekim novinarjem : „Umeli boste moj položaj, kakor sodnika, v tem slučaju. Narodno-mislečemu Malorusu. ki je obenem avstrijski sodnik, ni lahko izrekati se o tem. Kakor avstrijski sodnik moram obsojati umorstvo, kakor Malo-rus je ume je m. Prišlo je kakor so malo-ruski poslanci vedno napovedovali : nezadovoljnost in ozlovoljenje sta dosegla tolike dimenzije, da je prišlo do tega do česar je prišlo. Izjave rečenega maloruskega poslanca imajo pa za nas Primorce še specijalen interes, ker je bil vpleten v razgovor tudi naš tržaški namestnik. Poslanec Semaka je namreč črtal paralelo med razmerami v vztočni Galiciji in onimi v Bukovini. Tudi v tej poslednji deželi so bile analogne čisto jednake razmere kakor v Galiciji, dokler ni prišel v Bukovino kakor deželni predsednik princ Hohenlohe. Pred šestimi leti so vladale — iako za-trja poslanec Semaka — v Bukovini iste razmere kakor v vtočni Galiciji. Malorusi so se borili za jednakopravnost izlasti na cerkvenem polju. Na Dunaju pa ali niso hoteli umeti tega boja njihovega, ali ga re3 niso umeli. Tako je bil bržkone le goli slučaj, da je centralna vlada poslala v Bukovino kakor deželnega predsednika izbornega moža, ki se je — čim je spoznal žalostni položaj v deželi — postavil na stališče : suum cuique ! Trdno držeč se tega stališča si je prizadeval, da bo enaka pravica obema narodnostima (Romunom in Malorusom). S posebnim veseljem je bila pozdravljena njegova volilna parola : smrten sovražnik je bil vsakemu vplivanju političnih upravnih uradnikov na volitve. Ta izborni mož je bil princ Hohenlohe, sedanji namestnik v Trstu. Ša sedaj ga imajo kmetje v Bukovini v najboljem spominu kakor „kneza miru", ker njegova zasluga je da vladajo sedaj v Bukovini znosljivi odnošaji. Dalje pripoveduje posl. Semaka, kako je vse obžalovalo odhod prioca Hohenlohe iz Cukovine. Na vseh postajah je jemalo ljudstvo od njega bIovo, na meji so mu rualo-ruski kmetje izročili zahvalno adreso. Ob tem slovesu so solze rosile iz očes — na obeh straneh. To je dokaz — vsklika refceni poslanec — da zna malorti3ki narod biti hva-lo5pr» m človeško in pravično postopanje ž Hjim ter da ni nikaka „dnjasKa credau. Imamo torej pred seboj najbolje sprKe valo našemu namestniku. In da je to spričevalo pošteno zaslužena, moremo verovati t?m bolj, ker se dobro spominjamo, da se je ob odhodu princa Hohenlohe na vseh straneh v Bukovini govorilo pohvalno o njem. Takega najboljega spričevala mu mi v Primorju njegova Jasnost naj nam oprosti to lojalno odkritost — ne moremo še pisati. Priznavamo sicer radi in štejemo že to kakor velik korak na bolje, da se sedanji naš namestnik ugodno razlikuje od svojih prednikov s tem, da zna sam in neodvisno — misliti, česar predniki niso mogli, — bodi, da jim je nedostajalo potrebnega intelekta, bodi, da so jih vezale — druge okolnosti. Tudi smo uver-jeni, da je v g. namestniku najbolje volje, da bi spravil kurz vladne politike v Primorju s starega izvoženega tira in da bi se pravičneje delila luč in senca. Splošno ga dela simpatičnega tudi njegovo demokratsko, zare3 doval ogleduh, ki je zelo lomil ruščino; „to je že tretji brat, ki so ga ubili Rusi; samo dva sta še ostala. On je džigit,4' je pravil ogleduh, kazoč na Cečenca. „Ko so ubili Ahmed-hana (tako je bilo ime ubitemu Abreku), je on sedel na onem bregu v trstju; vse je videl: kako so ga položili v čoln in pripeljali na breg. Sedel je tam do noči; hotel je starega ustreliti, a drugi niso pustili." Lukaška je pristopil in se usedel k „Iz katerega aula je bil ?u je vprašal .Tam, v onih gorah," je odgovonl ogleduh in pokazal čez Terek, na sotesko, zavito v modrikasto meglo. „Poznaš Su-juk-su? Kakih deset verst zadaj bo." „Ali poznaš v Sujuk-su Girej-hana je vprašal Lukaška, ki je bil vidno ponosen na to znanje. „Moj prijatelj je." „To je moj sosed," je odvrnil ogleduh. „Vrl možak !* je rekel Lukaška in začel, ocividno z velikim zanimanjem, pogovor s tolmačem t tatarskem jeziku. Kmalu nato sta prijahala -stotnik in vaški župan s spremstvom dveh kazakov. Stotnik, eden novih kazaških častnikov, ie pozdravil kazaka ; a nihče mu ni za-klical v odgovor, kakor pri armadi: „Želimo zdravja, Vaše blagorodje in le ta ali oni je odzdravil s prostim poklonom. Nekateri, med njimi Lukaška, so vstali in se postavili v fronto. Narednik je javil, da je na postu vse v redu. Vse to se je zdelo Oleninu smešno, kakor bi se ti kazaki igrali vojake. A formalnost je skoro prešla v prosto občevanje, in stotnik, ki je bil takisto spreten kazak kakor drugi, je začel govoriti v gladki tatarščini s tolmačem. Napisala sta z županom neko listino, jo izročila tolmaču, prejela od njega denar in stopila k truplu. „Gavrilov Luka, kdo je od vas je vprašal stotnik. Lukaška je snel kučmo in pristopil. „Poslal sem o tebi raport na polkovnika. Kaj bo, ne vem ; predlagal sem te za križec; za podčastnika je še prezgodaj. Ali znas brati in pisati ?" „Prav nič." (Dalje.) Stran II »EDINOSTc štv. 109 V Trst"f, dne IS. aprila 1908 liberalno, tako-le prav — nebirokratsko nastopanje, kakor je redko nahajamo pri avstrijskih državnih iunkcijonarjih. Ali dejani, pravih odločnih dejani, ki bi debeli denar poštene volje in dobrih namenov menjavala v drobiž praktične veljave — tega še manjka. Gospod namestnik je prišel na glas nekakega specijalista za mirjeuje in blaženje narodnostnih in političnih bojev. Naša iskrena želja je, da bi tudi pri nas v Primorju z r s p e h i utrdil ta glai in da bi se k pri znani simpatičnosti njegove osebe pridružila tudi opravičena hvaležnost na tem, da se *e v medsebojnem življenju obeh narodnosti v deželi uveljavil princip politične in narodne jednakosti ter najrazsežneje ustavne svobode. Utrdbe ob italijansko-avstrijski meji. „N. Tirol. Stiromen" pišejo o tem nastopno : Kakor znano dela, neutrjena severo-vztočna meja posebne preglavice Italijanom, ki se b^je avstrijske invazije. Da zamaše različne „luknje" in da umolknejo pritožbe je pričela Italija z vso vnemo graditi tik ob avstrijski meji nove zapiralne torte. Še le nedavno so postavili prve temelje takemu fortu ob gorenji Piavi. A zaostati ne sme tudi črta ob Soči. Pri Stupici dolini Nadiže na nizkem razrastku 1543 metrov visokega Matajurja bo v kratkem času stala zapiralna utrdba, ki ima namen, da zabrani prehod iz Avstrije v Italijo in ki bo blizu ce3te. ki vodi v Videm. Drugo utrdbo v Julijskih Alpah zgradijo v TJccei, v samotni dolini v gorovju, v Rezijanski dobni, ki bo varovala prehod iz Soške doline v Kanal del Ferro. Razun tega se pojačijo tudi garnizije v Vidmu in Palmanovi. Staro popolnoma zanemarjeno rimsko cesto, ki vodi od Timava v Ksrniških Alpah v Ziijsko dolino in ki je velike strategične važnosti, obnove popolnoma v nje perem dalu do Sappada tako, da bo po stari rimski ce3ti možno prev^ZaJi tadi težke topove. In Če z druge strani opazujemo premikanje iu nameščanje gsrnizij ter razne druge odredbe na avstrijski strani, potem se je težko vzdrzati vakiika. da smo si z Italijo zelo, zelo čudni prijatelji in celo zavezniki ! ! _ Baron Beck — previden mož. Meseca 'decembra je umrl predsednik upravnega sodišča na Dunaju, grof' Friderik Schonborn. A Še dane3> po 4 mesecih, ne le da ni še imenovan novi predsednik, marveč se niti ne govori nič, kdo bo naaledoval grota Schoenborna na upravnem sodišču. To se mora čudno zdeti tembolj, ker se ta va-kanca na rečeni visoki sodni instanci jako neprijetno občuti radi tega, ker je senatni predsednik dr. vitez Alter bolan na očesih jn ne more uradovati in je tudi senatni predsednik na dopustu radi bolehnosti. Zakaj Be torej nič ne govori o nasledniku grofu Schoenbornu ? To je bila doslej zagonetka. Sedaj pa je prišla razrešitev. Rečeno mesto je rezervirano za barona Becka. Stvari so se začele nekam nevarno zapletati, valovje češko nemškega spora se peni jezno in prav lahko se zgodi, da pogoltne ministersko ekzi-stenco barona Becka. Sedanji predsednik se je dal zavesti v usodno pngfoiko, L<> jo vsaki svoj ukrep nasproti opravičenim zahtevam naroda češkega proglasil odvisnim od privoljenja Nemcev. Ti poslednji pa so postali že tako razbrzdani in samopašni in se nahajajo naravnost v takem duševnem razpoloženju, da niti misliti ni na to, da bi ne postavili svojega jeznega veto proti vsaki pravici in pravičnosti nasproti Slovanom. Posledica temu nemškemu vetu ie sedaj revolucija nemških sodnikov na Češkem proti pravu češkega jezika, a ta revolucija proti zakonu je izzvala viharno ogorčenje med češkim narodom, kakoršnjega že dolgo ni bilo. K vsemu pa se je pridružilo nemško besnilo — tudi posledica objestnosti in raz-brzdanosti — proti češkim predstavam na Dunaju. Tako je postala situacija skrajno napeta da je težko več misliti na mirno razrešitev. Baron Beck je uklonil glavo pred nemškim veto, a s tem je utaknil lastno glavo t zanjko, ki mu vedno bolj stišče vrat in ga hoče udušiti. Nikako čudo torej, če ga obhajajo smrtne slutnje ter si hoče poskrbeti kotiček miru na — mestu mastno plačanega predsednika upravnega sodišča. Baron Beck pač ni le dober birokrat, fin govornik in spreten taktik za parlamentarnimi kulisami, ampak tudi — previden mož! ! Košut u Bosni. Minister Košut je prispel ▼ četrtek ▼ Sarajevo. Na kolodvoru ga je viharno po-zdravilo T«če itevilo Srbov in mohamedancev. BudiSniLKoSut.ođPotoTal v Dubrovnik. Iz đa Košut inkog- potovanje nikakega o Košutovem potoV.^ ?mu ^omdto* so vse oblaatnije Narodnostno vprašanje na Ogrskem. Bivši ogrski ministerski predsednik baron Bani! j obelodanil je nedavno ▼ „Pester Llojdu" članek, v katerem se po znanem načinu bavi z narodnostnim vprašanjem na Ogrskem. Na ta članek je naiprej reagiral poslanec ogrskih Sasov dr. Schuller, a pred par dnevi se je v „Pe3ter LloyduM oglasil tudi srbski poslanec dr. Polit. Takoj v začetku navaja dr. Polit besede, ki jih je izrekel povodom razprave o volilni noveli leta 1874, da se mora namreč Ogrska v svoje demokratizaciji pretvorili v Švico ali pa prestane obstojati. Vendar ni pri tem mislil na kantonski svičarski sistem, ker bi se ta proti vil zgodovinskemu razvoju Ogrske. Pač bi morale narodnosti v pojedinih župa ni j ah doseči jezikovno in narodno svobodo. Narodnostno vprašanje na Ogrskem ni državno niti jezikovno, ampak popolnoma upravne naravi. To 6tališče so narodnosti zastopale 1. 1868, a tudi povodom svojega kongresa leta 1895. Ne prigovarjam, — pravi Polit — da maJjarskemu narodu pripada pravica hegemonije vodstva v Ogrski. Ne pristoja mu pa gospodstvo, dominiranje. Madjarskemu jeziku pristoja prednost, ali ta prednost ne sme obstojati v brezobzirnem uničevanju jezika pojedinih narodaojti. Narodnostim očitati centrifugalne tendencije, je smešno in brezsmi-selno. S časom, ako bi se sedanja politika nadaljevala, bi moglo priti tudi do tega, toda krivda pade na stran Madjarov. Z'ipanije bo trebi reorganizirati prej ali slej. Splo^aa volilna pravica provzroči to, kajti demokratska Ogrska ne bo mogla obstojati ob sedanjem zistemu. Povišanje častniških plač. Viši vojaški krogi na Dunaju razpravljajo sedaj o posetu barona Aehrenthala v Budimpešti in zdi se, da so povsem dobro ioformirani o položaju na Ogrskem. Isti zahtevajo sedaj srednji pot za rešitev častniških plač ter so ž3 pripravljeni odreči se, da se jim to povišanje podeli za nazaj po-čenši od 1. januvariia t. L, ker upajo, da bo v tem slučaju ogrska vlada raje pristala na povišanje plače. HrvatsKa. Perfidna igra barona Raucha. „Pokret" označa postopanje Rauchovo nasproti hrvatsko-srbski koaliciji kakor perfidno igro. Očita koaliciji stvar, ki jih zakon označa kakor najteži zločin. Ko pa bi imel podati dokaze za svoje trditve, podaja izjavo, da ni mislil tega tako, ampak drugače ter daja po svojih glasilih — dalje obrekovati! Z e večrat je Rauch — nadaljuje m Pokret" — pogazil bansko dostojanstvo, ali da na banski stolici sedi človek, ki je označen kakor lažnjivec, denuncijant in obrekovalec, ne da bi dal zadovoljivega zadoščenja, ali pa podal dokazov za svoje trditve: s tem je najhuje pogaženo bansko dostojanstvo. Tudi odločujoči krogi monarhije bi morali naložiti Rauchu, da toži srbske poslance in spravi afero na čisto. S tem bi napravili uslugo monarhiji. Tudi krona ne bo mogla in ne bo hotela zadovoljiti se z Rauchovo izjavo, ker v interesu svojega ugleda ne sme dopuščati, da rge zaupnik in namestnik v Hrvatski ostane še nadalje človek, ki sa mu je odkrito zalučalo v obraz, da laže, da obrekuje in denuncira, ako ne dokaže teh svojih obtožeb. Tudi vsa hrvatska javnost — brez razlike političnega mišljenja — mora prisiliti Raucha, da JoVola in tako odpi**; ■ sebe zig lažnjivca in denuncijanta, ali da odstopi kakor nevreden, kakor človek, ki brez dokazov obdelžuje narodno zastopstvo. Včeraj pa se je zgodila nečuvena stvar. Baron Pavel Rauch je pozval predsednika srbske samostojne stranke dr. Medakovića na dvoboj. Ker torej ne more odgovoriti na uničujoče napade srbske samostalne stranke z argumenti, pa se zateka k orožju, in kakor se zdi, na povelje iz Dunaja. Njegovi priči sta polkovnik Korde in Jurij Jelačič. Predsednik dr. Medakovič je sprejel poziv in imenoval svojima sekundantoma posl. Lorkovica in majorja Mihaela Uzelac. Obojestranski zastopniki so se včeraj prvič sešli v sejo. O g r ska. Wekerle na Dunaju. Kakor javljajo iz Budimpešte, se poda dr. Wekerle takoj po Veliki noči na Dunaj, in žnjim oba državna tajnika Szterenvi in Popovicj, da položita prisego kakor novoimenovana tajna svetnika. Wekerle bo o tej priliki ▼ posebni avdijenci obvestil cesarja o vspehu svojih posvetovanj z Aehrenthalom in o stadiju vprašanja o povišanju častniških plač. — Ogrski Nemci. Nemci t južni Ogrski, ki so doslej pripadali pangermanskemu gibanjn, kažejo neko gibanje, ki gre za tem, da se pridružijo ostalim narodnostim. Organiaaoija disidentov. Stranka 48. leta namerava takoj po Ve-likonoči zapričeti akcijo po vsej deželi ter prirejati po vseh večih mestih shode in izvesti organizacijo stranke. Drobne politične vesti. i«„ .d b a ° jezičnem Tpra- Šrtki ,odiKe Heba je neki ^ proti Ća4ka . Crnogorski knez Nikola je dobil od carja Nikolaja v dar en milijon rubljev za potrebe Crnogore. Ob enem mu je car obljubil podporo za gradnjo železnice Sv. Ivan v Medui — Bar. Novi načelnik italijanskega generalnega štaba. Ne mesto generala Saletta, dosedanjega načelnika italijanskega generalnega Štaba bo, glasom vesti iz Rima, imenovan general Pollio, ki je bil svo-ječasno vojaški ataše pri italijanskem poslaništvu na Dunaju. — Nas i izključen iz reda. Svet italijanskega reda Sv. Mamcija je izključil iz reda bivšega mini3tra Naai-ia. Bolgarski knez Ferdinand namerava s svojo soprogo kneginjo Eleonoro v kratkem obinkati ruski dvor. V tem elučaju bo knežjo dvojico spremljal minister za vnanje stvari general Paprikov. Demonstracija v parlamentu proti Maloruaom. — V lvovskih političnih krogih se govori, da priredi poljski klub pri otvoritvi parlamenta velike demonstracije proti Malorusom. Volitve v Bolgarski. Iz Sofije ooročajo, da so agitacije za predstoječe volitve nenavadno živahne. Vsak Čas prihaja do spopadov med Cankovisti in Stambu-lovisti. — Nezadovoljstvo v češki agrarni stranki. — „Narodni Listy" javljajo, da ni češka agrarna stranka zadovoljna z ministrom-rojakom Prašekom, in da se je radi tega bati, da pride do krize. — Znižanje portugalske civilne liste. Portugalski državni svet je sklenil znižati civilno listo za 40 odstotkov, apanažo obem kraljicam za 1 in pol milij. Kralj je dobival doslej od civilne liste štiri milijone. Konferenco s podpredsednikom maloruskega kluba, Wa-silkom je imel v četrtek zvečer ministerski predsednik baron Beck. Konferenca jo trajala dlje časa. Wasnll«> j«. odpotoval včeraj v Italijo. Dnevne vesti. POZOR! Ker bodo jutri radi praznika vse tobakarne zaprte, prodajal se bo naš list samo pri vratarju »Narodnega doma« in na južnem in državnem kolodvoru. V ponedeljek pa se bo prodajal po vseh tobakarnah. O odložitvi vodstva osrednjega semenišča V Gorici, o katerem smo pisali v predvčerajšnji številki našega lista, se bavi tudi „Soča" in sedaj ni dvoma več, da se j 6 dosedanji vodja in prelat prečast gosp. dr. Josip Gabrijelčič, ki je vodil oni zavod v občno zadovoljnost nad četrt stoletja, naveličal, ker so postale razmere na semenišču neznosne. Ne vemo še. kaj je dalo povoda k temu. Gotovo pa je, da so morali biti hudi in težki vzroki, ker drugače bi mož, kakoršen je bil dr. J ob. Gabrijelčič, ne bil odložil vodstva sredi leta. Kakor se nam poroča, se je omenjeni vodja pred kratkim javno izrazil, da se vspre-jeinajn ▼ osrednje semenišče v Gorici osebe, kinespadajo v oomanišče in ki bise ne smele nikdar držati ▼ takem zavodu, a on da mora molčati k temu! Če je temu tako, potem ni čuda, da se je dosedanji vodja naveličal. Radovedni smo le, iz katere ikotije neki so bili sprejeli one gojence. Morda celo iz Tržaške?! Ko nam bo več materijala na razpolago, spregovorimo še o tem. Kako so malenkostni! Prejeli smo: V magistratnih uradih imajo nalepljene razne naredbe in odredbe« zadevajoče vse prebivalce mesta in okolice. Magistrat razglaša vse le v laškem jeziku, vlada pa postavlja na prvo mesto nemščino (katere v Trstu ni potreba, ker nemški ni deželni jezik v Trstu), na drugo mesto italijanščino in na zadnje slo ven-ičino. Kakor da slovenski jezik ni dovolj ponižan s tem, da se ga postavlja na zadnje mesto, si dovoljuje magistratna gospoda podvi-jati slovenski tekst pod laškega (odreBati si ga menda vendar ne upajo?!)!! To malenkostno, grdo igro igrajo po vseh magistratnih uradih, o čemer se lahko prepriča vsakdo. Tudi tam, kjer polirajo nase žulje t obliki raznovrstnih davkov — tudi tam skrivajo Slovencem odredbe in zakone, izdane po c, kr. oblastnijah! Običajno obhaja človeka sveta jeza, ko opazuje take uradne zlobnosti! Jas pa ohranjam mirno kri, ker se čutim vzvišenega nad tako pritlikavo politiko mestnih organov. Grenko pa je, da moramo mi plačevati ogrosane davke v roke ljudij, ki imajo v sebi — da-si nas potrebujejo, ker se rede tudi z našimi žulji, toliko bedarije in zlobe, da skrivajo razglase, namenjene nasemn ljudstvu. Ti ljudje so pač veliki — otroci! Radoveden sem, je-li znano mestnim očetom, davkariji ali celo nameatništvu o podvijanju slovenskega teksta na uradnih razglasih? Ali bi se moglo dati tej objestni gospodi še eno lekcijo s tem, da bi se jim sploh odvzelo vsako pobiranje davkov? No! Tudi če nas skrivajo na papirju — jim mi vseene rasemo čez glavo in jim bomo še rasli! Davkoplačevalec Šola mržnje. Tako označa .Omnibus" konfererce, .hode itd naie socialne demokra- cije. Žal le, da je ta huda obdolžitev več nego opravičena. Kdor je kedaj prisostvoval kakemu socialističnemu shodu, mora priznati, | da je puljski list izgovoril le suho resnico. Celo predavanja, ki niso v nikakih zvezah z vsakdanjimi političnimi boji, recimo o literatu* ,ri ali o zgodovinskih dogodkih se izrabljajo za izbruhe mržnje in sovražtva j do strank ali celo do oseb, ki ne pripadajo k socijalni de mokraciji. Tako se zavaja nerazsodnega delavca, ki ne razlikuje med svobodo in objestnostjo, da meni, da mu je proti njim, ki se mu jik slika kakor sovražnike, vse dovoljeno. Tako se interes delavca zlorablja v strankarske namene. In ta socijalistična mržuja ne prizanaša ni malo tudi ljudem, ki so znani po plemenitosti svojega mišljenja in čutstvovanja, ki so notorični iskreni prijatelji delavstva. Klasičen izgled za to je gonja, ki jo socijalisti ziste-matično uprizarjajo proti d.ru Laginji. Postopanje tega moža v komisiji za puljsko volilao reformo je bilo tudi se stališča interesa proletarijata neoporečno, kajti ravnoon je zahteval čim najvažneje zastopstvo delavcev. Ali zastonj, za socijaliste je tisti prijatelj delavstva ki je — socijalist, pa če tudi ni ničesar storil za korist proletarijata. Seveda, s takimi zgressuimi kriteriji se eocijaliatična masa ne more povzdigniti nad nizke strasti in slepo sovražtvo. Volitve za obrtno sodišče. Od 22. do 29. aprila (vstevši nedeljo 26.) bodo od 9. zjut. do 2. pop. razst. v drugem nadstr. občinske liste vpravičencev k volitvam prisednikov in namestnikov za obrtno sodišče in dotično prizivno sodišče. Reklame proti volilnem listam je vložiti v omenjenen roku od 22. do 29. aprila, ustmeno v lokalu, kjer so razstavljeno liste, ali pismeno na magis^ratni protokol, naslovljene na g.Jžupana. Reklamacijam, s katerimi se zahteva svoj vpis v liBto, je prilo žiti dokumente, ki doknžejo vpravičenost te /j»More. O pravočasno vloženih reklamacijah odloči obrtna oblast prve instance (c. kr. nau. svetnik.) Matica Hrvatska. Ta teden so se začele razpošiljati knjige „Matice Hrvatske" z* leto 1907 (sed. knjig, med njimi tudi „Kolo hrvatskih umjetnika- z 10 barvnimi slikami in „Slovenske novele in povesti" od Levstika do Krsnika.) — Matica Hi v. je poleg teh redovitih knjig, ki jih dobe vsi členi, v svoji „Mali knjižnici ' izdala Se „Uredbo vsemiraa, po Scheinerju prevedel dr. Kučera, in „Prometna politika uobče i ugarska prometna politika u Hrvatskoj" (vsaka teh dveh knjig stane za člene 50 stot.) končno Se Ovidijeve Metamorfoze, prevedel T. Maretić (cena za člene K 2 50), in pa drugi letnik smotr« „Glas Matice Hrvatske" (za člene K 1'50). — Tistim členom, ki bo za „Kolo hrvatskih umjetnika" v smislu en^ prejšnjih objav doplačali 2 K, se ta vsota vračuna za 1. 1908., ako mesto tega ne žele obeh zvezkov „Male knjižnice" in „Glasa Matice Hrvatske, ali Ovidijevih „Metamorfoz", oboje z doplačilom 50 stot. — Čienerina „Matice Hrvatske" za Slovence je 4 K in se pošilja poverjeniku „Matice Hrv.M ali naravnost v Zagreb. Za razsvetljaVo „Divaške velenice", ki se bo vršila velikonočni ponedeljek ob vsakem vremenu, se vrše prav pridno vse priprave. Tržaška podružnica S. P. D. se ni bala stroškov in je poskrbela, da bodo vsi veči prostori jame razsvetljeni acetilenskj lučjo. Popravila so s« tudi razna pota, tako da se bo nudila slavn. občinstvu ©h posetu tudi veča udobnost. — Prvič bo letos na razpolago obiskovalcem tudi „spominjska knjiga", katere podpisi in opombe pričajo o presenečenju te res prekrasne podzemsko jame. Divaški rodoljubi pa, in to v prvi vrsti narodne gostilne pri g. Rebcu, Masrijni, mesarju ia druge, so poskrbele za pristno izvrstno kapljico, Kjer bodo izletniki najboljo prostreženi. Občni zbor „Matice Slovenske" bo i v ponedeljek, dne 25. maja ob 8 uri zvečer j v veliki dvorani ljubljanskega „Mestnega dojma". — V smislu § 4., točke b) društvenih pravil naj cenjena gospoda društveniki even-tuelne samostalne predloge blagovolijo prijaviti odboru veaj 14 dni pred občnim zborom (do 11. maja). Za odbor: dr. Ilešič, predsednik. Družbi sv. Cirila in Metodija po 2o vin. od hI. na Kranjsko prodansga piva bodo dajala začenši s 1. aprilom t. 1. češka 'akcijska pivovarna v Budjejovicab. Čim veči konsum tega piva, tem veča korist j naši družbi, našemu narodu I Računske listke družbe sv. Cirila in j Metodija so nadalje naročiln Bledeče tvrdke: j Anton Vrbančič, go3t., Ćatnž p. Velka Loka; |lda Žiiihova, tajnica žen. podruž., Gorica ; Ivan Maselj, prof., podr. blag., Novomesto; rest. „Seidel", Ljubljana; Ant. Zrimšek, 'gost., Koseze; Ivanka Kimovec, gost. „Pri Lipi", Ljubljana; Ivan Gleščič, Gorica; Mici Lampe, gost. „Pri Križu*, Ljubljana; Ivan Benčina, Stari trg pri Ložu; hotel „pri Ma-ličuM, Ljubljana; FanČi Boštjančič, gostHna pri „Pepetu", Ljubljana: Kališek, gost. Fužina : R. Škarja, Mirna, Dolenjsko; E. Sa-laba, Braslovče ; Ana Stopar, hotel „Ilirija", Ljubljana. I Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani naznanja, da je uposlala meseca marca t. 1. ženska podružnica v Ajdov-k čin i 100 K in moika podružnica istotam V Tratu, 18. aprila 1908 EDINOST« ste? 109 200 K kakor pokroviteljnino. Toliko t pojasnilo k zadnjemu izkazu. Tržaška mala kronika. Požar v livarni Holtovi. O velikem požaru, ki je izbruhnil predsinočnjem t livarni Thomas Holt smo poizvedeii sledeče podatke, ki popravljajo nekoliko, kar poročajo drugi včerajšnji listi. Požar je izbruhnil V3led kake iskre, ki se je zakresala iz glavnega stroja, obdanega od lesenega tramovja. Od tod se je požar razširil na delavnica modelistov in mizarjev in je uničil tudi stanovanje čuvaja. Škode ni mnogo nad 100.000 K. G. Holt se je s hvalerredno naglostjo že včeraj zmenil s tvrdko Galatti, da mu ista preskrbi dra motorja, ki ob enem z reservnim strojem in z rešenimi strugarskimi orodji bosta dajala dovolj dela vsaj polovici prej zaposlenih 120 delavcev. Že 30 istih je včeraj začelo zopet delati deloma v kotlarni, ki je ostala nedotaknjena. in deloma na krovu nekega parnika. ki se reparira za račun tvrdke Holt. Poskušen samomor. Včeraj zjutraj o-kolo 7.50 zaprosilo se je zdravniško postaj za pomoč neki Ani Carapresi, 56-letni starki, ki stanuje v ul. Scuole Nuove št, 20. Ista je parkrat poskusila storiti konec svojemu življenju, najprej s teoi da je hotela piti karbolne kisline, in ko so jo na tem ovirali, da se je pripravljala skočiti dol z okna. Zdravnik je dai nesrečnico, ki je duševno abnormalna, prenesti v opazovalnico. Nečloveški sin. Aretiran je bil včeraj popoludne v ulici S. Maurizio natakar Ugo Faidiga, etar 17 let, ki je pretepel svojo lastno mater, ker mu ni hotela izročiti de narja za krokarijo. Zlobni dečko je zažugal tudi drugim osebam, ki so priskočile materi v pomoč. Pijanec v vodi. Mož, ki se je opotekal včeraj strašansko pijan na bregu kanala, jo kar na enkrat med Bvojo čudno hojo zgubil ravnotežje ia štrubunknil v morje. Redar s pomočjo drugih ljudij je istega, imenom A. Toftolo. izvlekel iz slane vode. Pijanosti ni bilo več. Poskušen samomor. Eliza Cardus, stara 24 let, je poskusila včsraj ob 9 uri storiti konec svojemu ziflenju prerezavši si žilo na levi rami. Prišel je zdravnik iz „Igea", ki ji je rešil življenje, Poneverjenje. Gospod Ivan Grando, vinski trgovec v ul. Fonderia, je imel v službi kakor težaka bivšega zidarja Josipa Pacor. Ta jo prodal za račun gospodarja dva sodčka in dve veliki steklenici vina nekemu krčmariu v ul. Fabio Severo. Izkupilo K. 90 si je sam ^a se pridržal. Pridržal si je tudi drugih K. od računa, poravnanega v njegove roke, in še 40 K, ki mu jih je gospodar izročil, da bi poravnal račun plinarne. Nezvesti služabnik je potem zginil. Včeraj je g. Grando ovadil stvar policiji in goljuf je bil aretiran. Koledar In vreme. — Danes : Velika *obota. — Jutri: Velika noč. (Ustajeoje Gospodovo. — Temperafcura včeraj ob 2. uri popoludne -t- 17 Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Posamične padavine. Društvene vesti. Kolesarji! naznanja, da ima jutri svoj izlet v Gorico; odhod iz pred društvenih prostorov, Via Stadion 19. točno ob 6 uri zjutraj. Naznanjamo, da se društveni znaki in čepice dobivajo pri blagajniku Antonu Podbršceku v društvcLiIi prostorih ali pa Via S Francesco 2./I. Kole«arji, pristopajte k društvu, da pokažemo da so tu tudi slovenski kolesarji in ne samo laški. Zdravo! ODBOR. plomo je ukusno in umetno delo profesorja na ženskem liceju v Trstu Sinciga ter predstavlja na desni strani sv. Mohorja in (njegovega dijakona sv, Fortunata, oba mučenika; Jprvi je bil po legendi prvi Oglejski škof leta 69. po Kristu. Slika je napravljena po opresni sliki, ki ee nahaja za velikim altarjem v Oglejski baziliki in je delo okoli leta i 503 zname-I nitega slikarja Pellegrino da S. Daniele. Pod sliko je knežji grb rodovine Hohenlohe-Schil-lingsfiirst. Na levi je podoba patrijarha Poppo grofa Trebenskega na Koroškem, ki je vladal : od 1019 do 1042 in je leta lo31 posvetil baziliko. Slika je kopija slike nahajajoče se v cerkvenem koru. Pod sliko je nastopna posveta : Društvo za vzdržavanje Oglejske bazilike je sklenilo na .svojem rednem občnem zboru dne 21. septembra 1909 enoglasno, imenovati Njegovo Prevzišenost c. in kr. pravega tajnega svetnika, kamornika, ministra izven službe princa Konrada pl. Hohenlohe-Scbillingsfiirst, c. kr. namestnika na Primorskem, radi N e^ovih izrednih zaslug za ustanovitev in procvit drušrva svojim častnim členom. Diplomo so podpisali društveni predsednik knezonadškof dr. Frančišek Borgija Sedej, načelnik Albin baron pl. Teuffenbach in tajnik dr. Jakob Brumat, profesor teologije. Izpred sodišča. Dne 15. t. m. se je vršila pred okrajno sodcijo v Gorfc' raz rava proti vpokojenemu stražmoistru Andreju Hrastu radi razžaljenja časti (§§ 487, 488, 491 k. z.) Tožila sta ga orožniška častnika rit-mojster Kubnel in nadporočnik Bagossnig. Pred pol letom je bil omenjeni stražmojster osumljen, da je pisal v „Gendarmerie Nachrich-ten;' članke proti tožiteljema, v katerih se napada ta dva gospoda radi grdega in krivičnega ravnanja proti podrejenim orožnikom, Po brezvspešni hišni in telesni in štiri mesece trajajoči sodni preiskavi je bilo ustavljeno pc-stopanje proti njemu pred okrožno sodnijo radi pomanjkanja dokazov in stvar se je odstopilo okrajni sodniji radi dveh pisem* v katerih se je toženec pritožil radi prej omenjenega ravnanja direktno na ministerstvo. Sodnik Covacig je toženca Hrasta po kratki razpravi popolnoma oprostil. Tožitelj oziroma državnopravdni] substitut Kinaldim je zglasil pritožbo ničnosti. Društvo „Nada" v Sovodnjah priredi svojo pomladansko veselico na Velikonočni ponedeljek z jako zanimivim vsporedom. To društvo žrtvuje mnogo, da nudi občinstvu vedno kaj novega, kaj izboraega. Na povabilo društva, odzvalo se je društvo „St. Andrež" iz Štandreža. katero nastopi s pesmijo „Noč na blejskem jezeru". Dalje društvo „Ipava" iz Mirna s pesmijo „Na moru". Poslušati nam bo prilika tudi naše kraške slavčke, društva „Nabrežina" iz Nabrežine, katero nastopi s svojim vrlim mešanim zborom s pesmijo „Nase gore". Dalje obeta mnogo smeha nastop „Stotnikovega sluge", burka „Profesorjev iaktotum" in vedno krasna spevoigra „Škrat v sodnijski dvorani", Ali da nastopi celo oddelek ,Buft'alo-Biiovih" lodijancev, to se ne zdi samo torkovi številki „Soče" neverjetno, ampak tudi nam. Pa, di se prepričamo, pojdimo na Velikonočni ponedeljek vsi v Sovodnje. Veni et Vidi. Stran J[f X Z Z J-JZJZ Slovenska mizarnica v Tr- cfu Majcen Miloš v Trstu ulica Leo štev. 2 nam javlja, na ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno^ delo v svoji stroki. Ker je gospod M. M A Ji £ NT naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. Nar. delav. organizacija II. plesni venček skupine premika-čev javnih skladišč. Skupina premikačev lavnih skladišč, včlanjeaih pri N. D. O., priredi plesni venč-sk v nedeljo dne 26. t. m. v dvorani „Konsumnega društva14 v Bojanu. Začetek ob 4. uri popolidne; konec o polu-noči. Svirala bo škedenjska godba. — Pre-mikači so popolnoma uverjeni, da se tega njihovega plesnega venčka udeleži mnogo ob-č nstva, in to tembolj ker je čisti dohedek te prireditve namenjen podpornemu zakladu te skupine. Predavanje g. d.ra Gosaka o „štrajku in koalicijskem pravu" se je radi indispo-zicije gospoda predavatelja odložilo na prihodnji četrtek. ________ Darovi. Kod velikonočno darilo je poslal gosp. Gregor Zidar iz Rocola kron 20. — moški podmžn. Cir. in Met. Denar hrani uprava. Tržaški podružnici „Slov. plan. društva" sta darovala gg. Kogl in Počkaj 50 kroo. Vesti iz Goriške. X Diplom&a častnega Člana je izročilo v četrtek društvo za ohranitev Oglejske bazilike c. kr. namestniku na Primorskem Konrada princa Hohenlohe-Schilliogifunt. Di- 10 Infermeria JREVES " Trst Zavod za azistenco bolnikom - vedno odprt - Ustanovljen leta 1885. — TELEFON 345 Spoeobni bolniški strežniki in strežnice za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijenič. sredstvi od železničnih postaj in i _ do istih, kakor tudi i c parnikov. — j zaloga tu- in inozemstu m, špirite m \itwn In razprodaja na debelo fn drobno' TRST. — JAKOB PERHAUC — TRSI v U d e 1 r A c q u e fitv. 6. (iBSprod KaffŽ CMIllI) Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertsil italijanskih in ftvstro-ogrmkih vin. Bordeauz, Bu; funcer. renBkih vin, Moeella in Chianti. — Bum, ttnjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli i« dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. pošilja ae po povzetju. — Ceniki ja zahtevo ii franko. — Razprodaja od pol litra naprej. LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon St 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični fPMt, ai£lez|£ opete, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gaSeno apno itd. Velika vsakovrstnega - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. V pekarni in nladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst via flcquedotto 15 ^ in V podružnici via Mi ram ar 9 se dobi sedaj o priliki Velikonoč praznikov veliko izboro v ----* ■ " - " - - iz čisto naravnega masla in brez barv. potic presnicov ¥„,,,„ se priporoča VINKO SHERK. Poskusite ukusne potice in O O O O izvrstne presniee slaščičarne GIUSEPPE WEBER, Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst Poštne pošiljatve na vse kraje. Valentin Zorzini arar la dragotlna trst, ulica Jffnda vecchia št. 1 (Za ložo) Mor zlati in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ^Prejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urnih zaklepnic. Pozlafienje In »rebrnenje aake kovine potom pile ali ognja, in urezi. 1» > * I ii I Širit« „ES3K0S7". ir—IP ip 11 ir1" *ip Skladišče šivalnih strojev ipl, olja, aparatov, potrebščin iti TEDENSKA PLAČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trst. ulica Belvedere štev. 40, Trat Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškepoularđs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campaniiie šfr 15« Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane št. £34, Trst. s prodajo slaičic. — Vsak čas svež kril. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz p rvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečenol jtova tržaška črevljarnica TRST, ulica Giosue Carducci 15 (ex Torrente) vis-i-vis Volti di Cbiozza. — POMLADNA SEZONA. Izbera črnih In baruanlh čevlje« za gospe, gospode in dce; tlago prta rrste, najnovejše oblike i u barve; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in postoii v veliki izberi. Vse po zmernih cenah. TOVARNA POHIŠTVA Aleksande L^vi Alinzi Srst — ulica della Cesa št. 46. Zaloge; Piazza Rosarlo štev. i. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanitd. šte^. z4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-68. (Za informacije vprašati 6-70). I 0 priliki Velikonočnih praznikov izdeluje StaMEHlo Triestiao 81 Panif)cio (delo. Ma) Potice i« Presniee s svežim pristnim alpskim maslom ter jamči, da ishaja "un«n» barva POTIC edino od •veiih Jajo broz primeša kake barve. Izdelovanje se vrši v dobro urejenih čistih prostorih in odgovarja vsem n4jetroiJ&i& hifrij»ničnim zahtevam ARISTIDE RllALnn Trst ulica S. Servolo 2, X TOVARNA CEVI VM PREŠANIH PLOŠČ. Ne boji se konkurence. Stran IV »EDINOSTc štev. 109. V Trstu dno 18. aprila 1908. Umrl je v Černici na Goriškem bivši deželni poslanec, župan Josip Faganel. -f rnSm istro* iz Pule, Miiiisterski predsednik baron Beck ostane na Brionskih otokih do srede. j Vesti iz Kranjske. Umrl je na Bledu hotelir g. Viktor Kli-nar po domače Petran. Pokojnik je bil vil naroden mož, ki je vžival velik ugled tako med domačimi, kakor med tujci. G. Robert Kollmann, sin predvčeraj umrlega g. Prana Kollinanna, je podaril, da počasti spomin svojega očeta, društvu „M!a dika" 1000 K. za „Trgovski dom" 1000 K. mestnemu ubožoemu zakladu 100G K, ,.D r u ž-bi sv. Cirila in Metoda" 1000 K, pevskemu društvu „Slavec" 500 K, „Ljubljanskemu Sckoiu" 500 K, „Radogoju" 500 K, „Učiteljskemu domufc< 500 K in „Glasbeni Matici" 500 K. Za izvrševatelja oporoke je poki. nik imenoval župana Hribarjp. Vesti iz Štajerske. Iz Slovenske Bistrice, i Velepoaestvo Ignacija Schoberja je kupil slovenski konsor-dj za 190 000 kron. 15-000 kron so dobili hrastniški Nemci jn nemškutarji cd nemškega šuifera na na Du naju za ftavbni fond nemške šolt^v Hrastniku" S o venska knjigarna na Štajerskem. Štajerski narodni Slovenci nameravajo ustanoviti knjigarno. Doslej še ni nobene slovenske knjigarne na Štajerskem. «j pWW>:fl,|-l.HflH I >11 t I I I UHIM | | t l lt | VWHTI t4 U> nCMipn odPie soboto 18. t. m., v Bar- UtJITIllJ\J kovljab Jakob Pertot (pendla) 72l Ppflrfjl C D mlekarna z druge prodaje vsled I I Uud bolezni. Kje? pove Inser. odde-lek Edinnsti. V Skopo, Skopo, Skopo gol^a hodi, kdor želi pp^režbe in zdravja._ VcpI* rlnvalr ki hoče piti 0 Prazn5kih ■ OuiV LrlUvGItj pristni kraški teran, naj ga pčće poku si t h Koeiču, Belvedere 17. 561 ProTnloPRH ne dobi5 n'kjer dobrega kraškega DlU£|JI(ll/IIU terana, iinpak za 56 kr. liter pa pijei za praztike pri Kosiču na Belvederu štev. 17. najboljši teran t Tratu._ Bihanhorlf Pod Štanjelom je najlepši kraj nillcItiiUV IV Viravske doline. — Gostilna Ličen nudi točno postrežbo, izborna vipavska vip.a teran kražki in Steinfeldsko pivo ; 21 uob za preno-tišća. — Maks Ličen, gosti'ničar. 551 Kdo M. H •oen pokukat izvrstnega o priliki VelikonoSnih praz-Henrik Kosič, Belvedere št. 17. (501) O. V oK:— terana Modistinja 42, DL, levo. iz vežbana prodaja in isdeluje ele-g antne klobuke. MoJin Grande 539 Esposito & Bassa F,™«?'-'^; uli: a San ^ntonlo I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. Inoin ctnifo mizarski mojster. Trst, ulica JUdl|J O lun d Belvedere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 d^mirn odpre na Veliko soboto Mihael Vodo-UdIIIIUU pivec, zgornja cesta v Barkovljab, (10 minut poti cd trdnjave na Greti proti Preseku). Točil bo pristno domače črno in belo vino lastnega pridelka. Prijatelji priBtne vinske kapljice, dobrodošli! Qnrpimp Cp 14 letnega Zdravega dečka ta-OJJI GJIIIG OO koj v prodajalnico jeatvin v Earkovljah kot vajenca. Naslov pove „Inser. oddelek Edinosti ped štev. 542. (542 Sogata izbera buou mercato11, ulica Carducci es Torrente 31. Prodaja se tudi na obroke. 1349 ^Velika izbera manifakturnega blaga za moške |'n ženske obleke in razne drune ___,—-— G®^- " ^STbrez p®*88** _ km na 0' ulica Madoiiniiia štev. B axxxxmxxxx)ooci0oooo ' Oelalnloa p«ov. k»nih P>»°y- * nlh noBOvIc. obvez, ravnodrzajev ber-gelj ln bldet Irigatorji od 0>.» 20 naprej. Toplomeri za vročioo K 2. nav. K - 50. primarij v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom ieleznatega vina lekarnaija ^Ploooll-Ja v Ljubljani zelo zadovoljen. Dr Defroncescli! Naročila se točno Izorft proti povzetju rn^ Išče se dve dekli za kuhinjsko delo. Ponudbe na ,,HOTEL BALKAN", Hotel Balkan Hotel Balkan