PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski Ml dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 199 (13.430) Trst, sobota, 26. avgusta 1989 Živahen prvi uradni dan novega šefa vlade Mazowiecki sprejel tuje predstavnike Walesa spet povabil delavce, naj prekinejo stavke ZDA napovedujejo »mini« Marshallov načrt Morda se v Libanonu pripravlja rešitev krize Sovjetska zveza ponudila načrt za konec spopadov Francoske ladje se oddaljujejo - Sirija naj bi sovjetski načrt že sprejela - Kmalu tudi papež v Libanonu? BEJRUT — V Libanonu se topniški spopadi med krščanskimi in muslimanskimi enotami nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo, pa vendar lahko trdimo, da bo morda že kmalu prišlo do pomiritve. V bejrutska dogajanja se je vmešala Sovjetska zveza, ki je obema sprtima stranema ponudila vrsto mirovnih predlogov, pa tudi sporno francosko vojno ladjevje se počasi oddaljuje od libanonske obale. V Bejrutu so se sicer pojavile govorice, da se libanonskim vodam bližajo sovjetske in ameriške ladje, vendar pa te govorice niso bile potrjene. Zato je včeraj največ pozornosti veljalo sovjetskemu mirovnemu načrtu in pogovorom podministra v sovjetskem zunanjem ministrstvu Genadija Tarasova (na sliki AP z generalom Michelom Aounom) z vodji obeh libanonskih vlad, muslimanske in krščanske. Sovjetski mirovni predlog v bistvu potrjuje načrt Arabske lige, ki so ga še pred kratkim obe strani v Libanonu ocenili kot neizvedljivega. Sovjeti predlagajo takojšnjo trimesečno prekinitev spopadov, ukinitev sirske blokade krščanskih pristanišč, ustanovitev posebnega odbora, ki bi skrbel za to, da v Libanon ne bi prihajalo orožje iz tujine in končno umik sirskih, izraelskih in iranskih sil iz Libanona. Po nekaterih vesteh naj bi Sirija ta predlog že sprejela, medtem ko naj bi poveljnik krščanskih enot Aoun po včerajšnjih pogovorih s Tarasovim še nekoliko okleval in naj bi se odločil šele čez nekaj dni. Včeraj pa je libanonski radio tudi poročal, da naj bi že prvi teden v septembru Libanon obiskal tudi papež Janez Pavel II. Obisk naj bi trajal nekaj ur, pogoj zanj pa naj bi bila prekinitev ognja, za katero bi se morali dogovoriti obe sprti strani. VARŠAVA — Novi poljski ministrski predsednik Tadeusz Mazowiecki se je že prvi dan po umestitvi srečal z nekaterimi tujimi predstavniki, z vsega sveta pa je prejel čestitke. Med prvimi sta mu čestitala predsednik Andreotti in tajnik KPI Occhetto. Prvi uradni sprejem je Mazowiecki pripravil sovjetskemu veleposlaniku v Varšavi Bronikovu, pozneje pa je sprejel skupino ameriških senatorjev, ki jim je načeloval republikanec Bob Dole (na sliki AP). Zadnje včerajšnje srečanje pa je imel z zahodnonemškim ministrom za delo Norbertom Blumom. Lech Walesa pa je tudi včeraj povabil delavce, naj prekinejo stavke, ki državi povzročajo močne finančne izgube. Delavcem je tudi obljubil, da se bo nova vlada zavzela za to, da »bodo čim prej odpravljene velike razlike med raznimi delavskimi sloji in druge krivice«. Evropska gospodarska skupnost pa je medtem napovedala, da bo s prihodnjim tednom začela pošiljati na Poljsko prve zaloge živil. Tudi ZDA napovedujejo neke vrste »mini« načrt Marshall, ki temelji na treh vodilnih točkah: predvsem hočejo ZDA na Poljskem odpreti možnost kapitalističnega bančnega sistema, posodobiti poljedelstvo ter posredovati pri svetovnem denarnem skladu in svetovni banki za ustrezno »vodena« posojila, ki bi jih nadzorovali ameriški strokovnjaki. ZDA nočejo namreč ponoviti napake iz leta 1970, ko je zahodni denar namenjen Poljski povzročil več škode kot koristi, Saj so z njim gradili industrijske velika-he, ki so zaradi neustrezne proizvodnje Poslej živeli le še od občasnih podpor. Domačini so večkrat protestirali proti afriškim sezonskim delavcem Umorjeni črnopolti priseljenec je bil politični begunec iz JAR RIM — V noči na petek so v kraju Villa Literno pri Rimu neznanci vdrli v skromno bivališče tremnopoltih priseljencev, jih zmerjali, okradli in nato še streljali nanje. V krutem, nesmiselnem rasističnem izgredu je umrl 30-letni Južni Afričan Jerry Essan Mašilo, dva njegova tovariša pa sta bila huje ranjena. Jerry Essan je pribežal v Italijo pred dvema letoma, skupnost La tenda di Abramo, kjer se je najprej nastanil, pa je včeraj sporočila, da je bil politični preganjanec in vpisan v seznam preganjancev Organizacije združenih narodov. V južnoafriškem apartheidu je že izgubil očeta in hčerko, v Italiji pa je čakal na dovoljenje za izselitev v Kanado. V Villi Literno je, tako kot lani, pobiral paradižnik za neko kmetijsko zadrugo, poleg raznih priložnostnih del pa je bil to Jerryjev edini zaslužek, s katerim je podpiral tudi svojo družino. Dogodek je vzbudil veliko ogorčenost v javnosti, ki je sicer vajena rasističnih izbruhov. Karabinjerji iz Ville Literno, ki so že aretirali tri osebe, pa trdijo, da ne gre za rasizem, temveč za navaden »vsakodnevni« kriminal, saj so napadalci odnesli približno dva milijona lir. Med aretiranimi je menda tudi neki mladoletnik, preiskovalci pa bodo skušali sedaj ugotoviti, ali je skupina zlikovcev delala sama, ali pa jo je kdo naščuval k tako krutemu dejanju. V tem kraju je namreč že v preteklosti prišlo do demonstracij proti prisotnosti temnopoltnih sezonskih delavcev na poljih, sam župan pa pravi, da je tujcev že skorajda več kot domačinov in da so zato »izgredi« neizogibni. Na sliki (telefoto AP): skromno bivališče temnopoltih priseljencev Zlata arena Zbirnemu centru ALEŠ DOKTORIČ , PULJ — V vzdušju splošne sprave in zadovoljstva, brez °htestacij in vračanja nagrad, se je včeraj sklenil 36. festi-a* jugoslovanskega filma v Pulju. Najvišje priznanje, zlato pr6no za film, je prejel Zbirni center Gorana Markoviča. recizna, pa čeprav dokaj skopa taktirka "starega mačka" ! Udi predlanskim je zmagal njegov film Že videno), je predla novo veliko silo jugoslovanskega filma, režiserja n Nemira Kenoviča, čigar Kuduz je dosegel (le) srebrno are-■ Zato pa je Kuduz pospravil domala vse razne neuradne ^9rade, dobil je zlatega jelena - priznanje gledalcev, Sne-4rna Bogdanovič pa je za lik Bademe dobila tudi zlato pt®Uo za žensko glavno vlogo. Tudi Zbirni center ni ostal (.p edini veliki zlati areni in je priskrbel Dušanu Kovačevi-Jlato areno za scenarij, Radmili Živkovič pa zlato areno Ijp^uusko epizodno vlogo. Na častno tretje mesto po pri-b0°duu°sti žiriji se je uvrstil presenetljiv slovenski "mari-kiltski film Kavarna Astoria, v režiji Jožeta Pogačnika, jatlerumu je pripadlo zlato odličje za režijo, protagonistu vi0®2u Hočevarju pa isto tako zlata arena za glavno moško dobj?' Boj na Kosovu Zdravka Šotre je po predvidevanjih zlato areno za kostumografijo (Biljana in Ljiljana Dra- govič) in posebno priznanje za masko (Anna Adamek in Anna Lewandowski sta namreč tuji državljanki). Sveže filmsko pričevanje debitantov Peza Slavice in Gajiča, Kako je propadel rockVroll se je ogrnilo z zlato areno za ton (Nenad Vukadinovič) in za montažo (Mustafa Preševa in Snežana Ivanovič). Drugemu omnibusu mladih debitantov, Hamburg Altona režiserjev Mihletiča, Mitroviča in Kren-cerja je pripadla velika bronasta arena za film. Veljko Bula-jič je moral sprejeti dejstvo, da je njegov Donator dosegel le zlato areno za glasbo (Arsen Dedič), sredi črnogorske simbolike Živka Nikoliča v Skušanju hudiča pa je žirijo vnela le scenografija (zlato areno je prejel Slobodan Rundo), Tomislav Pinter je za odlično kamero v Grilčevem Hudičevem raju dobil zlato areno za fotografijo. Posebno posthumno priznanje je pripadlo Ivici Matiču, režiserju očarljivega filma Ženska s pokrajino. Filmi in filmski delavci so dobili svoje ocene, tako tudi letošnja "poskusna izdaja" osrednjega praznika jugoslovanskega filma. Razne pripombe glede termina manifestacije, (ne)selekcije filmov, organizacijske izvedbe, (ne)odprtja tujini bodo verjetno v letu premisleka resno vzete v pretres in to v trpki zavesti, da se jugoslovanskemu filmu ne kažejo prav rožnati časi. V splošnih težavah in ekonomski bedi pa število 25 filmov le bodri in opogumlja. ■III Tovarna lepil 66210 Sežana Tel. (067) 72-651 PROIZVODNI PROGRAM S lepila za lesno industrijo polivinilacetatna, poliuretanska, talilna, cianoakrilna raztopinska lepila. S polivinilacetatne disperzije • barve za obeleževanje • lepila v razpršilcu Ob prazniku občine Sežana čestitamo poslovnim partnerjem in občanom Trajalo bo od 4. do 7. septembra V Beogradu vse nared za začetek srečanja na vrhu neuvrščenih BEOGRAD — Od ponedeljka, 4., do 7. septembra bo v beograjskem Sava centru deveto zasedanje neuvrščenih na vrhu. V Beogradu upravičeno poudarjajo, da bo zasedanje veličastno, saj bo na njem sodelovalo kar 171 delegacij, ki bodo predstavljale suverene države in nekatera pomembna osvobodilna gibanja. Skupno bo prisotnih okoli 2.800 uradnih zastopnikov, zasedanje pa bo spremljalo okoli 2.500 časnikarjev iz vsega sveta in Jugoslavije. V dneh svečanega uradnega dela zasedanja bodo spregovorili vodje delegacij in to praviloma predsedniki, kralji ali vsaj predsedniki vlad, v skladu z družbeno ureditvijo ustrezne države. Dejansko pa se bo zasedanje pričelo že prihodnji teden, ko se bodo sestali zunanji ministri, ki bodo vsklajevali dokumente, ki jih je predložila Jugoslavija kot organizator zasedanja in kot članica, ki bo naslednja leta predsedovala. Prav o dokumentih se že vodi zapletena in poglobljena diplomatska akcija. Jugoslavija predlaga, da se celotna procedura bistveno spremeni in je zato sestavila kratek in jasen načelen dokument, o katerem se je že posvetovala s številnimi državami. Samo zunanji minister Lončar se je v okviru priprav sestal z ministri in predsedniki 51 držav. Vsebinsko gre za nadaljevanje procesa pomirje-nja in za poudarjanje nekaterih gospodarskih vprašanj, ki so v ospredju zanimanja vseh neuvrščenih držav. V Beogradu so pripravili tri tiskovna srdišča, opremili poštne in telefonske zveze z novo tehniko, uredili prevajalske in drugje službe, TV pa bo neposredno pokrivala celotno dogajanje za potrebe celotnega sveta in torej nepretrgoma 24 ur dnevno. Poročajo, da so mesto temeljito počistili in polepšali, za kar so šla ogromna sredstva. Še vedno pa se gradi in gradbinci bijejo težko bitko s časom, (bs) Po poslednjem škandalu v Tokiu Vladnemu kabinetu predseduje ženska TOKIO — Ugled japonske vlade, ki jo je komaj pred dvema tednoma s težavo sestavil premier Tošiki Ka-ifu, se je spet močno zamajal. Šef kabineta Tokuo Vamašita je namreč prostovoljno odstopil, potem ko je opravljivi tisk objavil spotakljivo zgodbo, ki naj bi jo imel z uslužbenko nekega nočnega lokala. Na njegovo mesto pa je Kaifu imenoval 61-letno Mayumi Moriyamo. Vamašita je takoj potem, ko je ministrskemu predsedniku napovedal svoj odstop, sklical tiskovno konferenco, na kateri je osebno po- jasnil neljubi dogodek. Dekletu, s katerim se je shajal, je po svoji izvolitvi plačal 3 milijone jenov, približno 30 milijonov lir, da bi molčalo. Njuna zgodba, predvsem pa podkupnina, je kmalu prišla v javnost. Vamašita je zato čutil dolžnost, da sam odstopi in tako vsaj za silo reši ugled nove vlade, ki so jo v preteklih mesecih že nekajkrat močno razrešetale podobne zgodbice. Gospa Mayumi Moriyama je bila doslej minister za okolje, sedaj pa je prva ženska v zgodovini japonske politike, ki vodi vladni kabinet. Deljena mnenja o ohranitvi izrednega stanja na Kosovu LJUBLJANA-BEOGRAD — Včerajšnja Politika ima na prvi strani na najvidnejšem mestu sporočilo srbskega republiškega predsedstva, da je treba podaljšati izjemno stanje na Kosovu z vsemi omejitvami in predvsem s prepovedjo zborovanj. Očitno je to eno izmed ključnih vprašanj represivne politike na Kosovu, tesno povezano s sedanjimi jugoslovanskimi dilemami na sploh. Mnogo se je govorilo in se govori, da je jugoslovansko zvezno predsedstvo nameravalo ukiniti izredno stanje na Kosovu pred pričetkom zasedanja neuvrščenih na vrhu. V tej zvezi je slišati tudi informacije, da je zvezno državno predsedstvo razdvojeno. Po eni strani je močan že točno opredeljen blok republik, ki so odločno za to, da se izredno stanje ukine in s tem položaj normalizira po vsej državi, ponovno obnovi tako omajano zaupanje tujine do Jugoslavije, preneha z brutalno represijo in podobno. Za ukinitev naj bi, po teh seveda neuradnih informacijah, bile Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Makedonija, Črna gora naj bi kolebala, sedaj pa so na drugem bregu predvsem Srbija, Vojvodina in seveda Kosovo. Razmerje sil je torej štiri proti štiri, ali tri proti pet. Na Kosovu je vse mirno, toda istočasno se je tudi ustavila diferenciacija, ker ljudje kljub vsemu ne pristajajo nanjo, predvsem pa se bliža proces proti Vllasiju, z vsemi neznankami. Po Beogradu krožijo govorice o tem, da ga bodo prav gotovo obsodili, seveda na osnovi člena 114 kazenskega zakonika, ki govori o protirevoluciji, pa čep- rav vse kaže, da nimajo nobenega stvarnega dokaza, da je res karkoli celo politično škodljivega zagrešil. Šlo bi torej za čisto politični proces in stalinistično obsodbo, ki pa je za srbsko politiko na Kosovu nujna, ker se drugače pod pritiskom ljudi vse poruši. Miličniška represija je torej ključ za ohranjevanje sedanjega stanja in oblasti, ki jo že nekako simbolizira Rahman Morina na Kosovu pa ne samo na Kosovu, ker tudi drugod prihaja do nezadovoljstva in do vedno pogostejših odporov. V teh okoliščinah srbsko vodstvo mora do kraja vztrajati pri podpori beograjski milici in pri njenih trditvah, da niso pretepli slovenskega predstavnika v zveznem centralnem komiteju Borisa Muževiča in zato je včerajšnja Politika sicer objavila dokument zveznega predsedstva jugoslovanske partije, toda v komentarjih ponovno napada Muževiča. Še ostrejši pa so drugi srbski dnevniki, ki sramotilno kampanjo nadaljujejo. Razkol v jugoslovanski politiki se torej zaostruje in z njim tudi vse negativne tendence, katere je Muževič s svojimi pomirljivimi izjavami hotel vsaj zavreti in odvzeti batinam, ki jih je bil deležen, najbolj negativni politični naboj. Toda tudi to trezno in pomirljivo stališče se izkorišča proti njemu, kar seveda vodi samo k nadaljnjemu zaostrovanju. BOGO SAMSA S solzilcem nad študente Južnoafriška policija je uporabila solziiec, da je razgnala približno 800 študentov iz univerzitetnih središč v Capetownu in VVestern Capeu. Proti študentom so ukrepali, ker so v demonstracijah nosili simbole prepovedanih organizacij (Telefoto AP) Grški protest zoper stojnico ZSMJ v Parizu PARIZ — Predstavnik podmladka grške partije Nova demokracija in eden izmed organizatorjev velikega mednarodnega mladinskega zbora Pariz 89 Dimit-ris Palekis je včeraj zahteval, da s stojnice ZSMJ snamejo deklaracijo evropskih študentov z minulega protestnega mitinga pred grškim konzulatom, s katero so obsodili grško zanikanje obstoja makedonskega naroda, Socialistične republike Makedonije in preganjanje Makedoncev v Egejski Makedoniji. Predstavniki jugoslovanske in makedonske mladinske organizacije niso sprejeli tendenciozne zahteve grških mladinskih funkcionarjev. Deklaracija skopskih študentov je ostala na jugoslovanski stojnici tudi zato, ker je ta protestni dokument s sprejemom in podporo mladinskega predsedstva postal uradni dokument jugoslovanskih mladincev. Nič jasnega glede kmečkega mitinga BEOGRAD — Stališče skupščine SFRJ o predlogih zvezne vlade za reševanje krize v kmetijstvu bo znano 10. oktobra, so dejali v včerajšnjem pogovoru predsednika skupščine SFRJ Slobodana Gligorijeviča in guvernerja Narodne banke Jugoslavije Dušana Vlatkoviča z delegacijo vojvodinskih kmetov. Slobodan Gligorijevič je pri tem poudaril, da so zahteve kmetov upravičene, vendar pa ne more ničesar obljubiti, razen tega, da si bo prizadeval, da bi skupščina upoštevala roke, razgovor pa je bil zanj le izmenjava mnenj. O tem ali boste pripravili miting ali ne, se morate odločiti sami, je dejal Gligorijevič. Mežek dokončal Podarjeno srcu LJUBLJANA — Po treh letih garaškega dela je te dni Aleksander Mežek, londonski Slovenec, kitarist, pevec, pesnik in komponist, končal velik glasbeni projekt mednarodnih razsežnosti Podarjeno srcu. Gre za ploščo oziroma kaseto s pesmimi, ki so glasbeno in pesniško posvetilo Sloveniji, po mnenju nekaterih kar himna domovini. Mežek poje te pesmi v slovenskem oziroma angleškem jeziku. V projektu so brezplačno sodelovali Londonski simfonični orkester, Cliff Richard, Rick Wakeman iz skupine Yes, Slovenski oktet, radijski zbor in Consor-cium musicum in mnogo drugih. Osem pesmi so snemali leto in pol in to v Londonu, Ljubljani in Los Angelesu. Finančno so Mežkovo glasbeno delo podprli številni slovenski izseljenci pa tudi delovne organizacije, Smelt, Ljubljanska banka in Elan. Del denarja od te plošče bo avtor s sodelavci ozirami založnikom namenil v sklad za pomoč mladim slovenskim umetnikom oziroma njihovemu pohodu v svet. Narodnozabavna glasbena simfonija, kakor tudi imenujejo ta Mežkov projekt, bo svojo osrednjo promocijo doživela 9. septembra na blejskem gradu, v prodaji pa bo dva dni kasneje, (dd) Aretirali komandanta mudžahedinov PEŠAVAR — Afganistanski uporniki so potrdili, da so aretirali enega od komandantov mudžahedinov, ki naj bi ubil najmanj trideset borcev druge uporniške skupine. Zaprti komandant je Said Džamal, ki pripada integralis-tom Hizb-I-Islami. Poboj pripadnikov zmerne uporniške skupine je povzročil precejšen razkol v vrstah uporniškega gibanja. BTPP01/1 1. SEPTEMBER 89 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. septembra 1989 in zapadlostjo 1. septembra 1993. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih 29. avgusta do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,20% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 1. septembra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: do 29. avgusta Izklicna cena dražbe Rok Letni donos izklicne cene bruto neto 4 leta 13,88% 12,11% BTP Kontraadmiral D’Agostino je bil menda član lože P2 Pojasnjeno ozadje imenovanja komisaija za Jadransko moije RIM — Še preden je vlada začela uresničevati načrte za odstranjevanje sluzastih alg, je počil nov škandal v okviru izrednih imenovanj ministra Ruffola. V začetku avgusta, ko so v nekaterih deželah ob Jadranu oklicali izredno stanje zaradi alg, je ministrstvo za okolje »iskalo« primerne osebe, ki bi vodile tehnično delo na morju in v laboratorijih. Za usklajevanje laboratorijskega delo je bil poklican prof. Ara-ta, ki je med drugim ravnatelj Osrednjega inštituta za proučevanje morskega ribolova, nastopile pa so težave, ko je bilo treba imenovati primerno osebo, ki bi vodila praktično delo na ladjah. Izbira je tako padla na kontraadmirala D Agostina, tedaj pa so menda nekateri državni časopisi začeli poizvedovati o njegovi preteklosti. V zvezi s tem je ministrstvo za okolje izdalo daljše tiskovno sporočilo, ki pojasnjuje vse okoliščine D'Agostinovih dimisij. Kaže namreč, da je bil kontraadmiral vpleten v afero prostozidarske lože P2, ker pa je bila vsota, ki jo je ministrstvo dodelilo za prečiščevanje Jadranskega morja nenavadno visoka, je poročanje časopisov zavzelo pravi škandalistični ton. Nekateri so celo pisali, da bi DAgostino razpolagal s 4 tisoč milijardami lir, v resnici je ministrstvo za okolje po predhodnem dogovoru s prizadetimi deželami nakazalo le 4 milijarde. Skratka, da bi kontraadmiral preprečil nadaljnje poizvedovanje in spletkarjenje okrog njegovega imenovanja, je ministru Riuffolu poslal obvestilo, da imenovanje odklanja, vendar je hkrati izrazil upanje, da bo minister to odločitev zavrnil. To pa se ni zgodilo. Kontraadmiralovi rekviziti so, po drugi strani, popolnoma odgovarjali zahtevam ministrstva za okolje, vrhovni štab vojne mornarice pa je tudi pojasnil, da kontraadmiral ni nikoli prepletal svojega zasebnega življenja z delom, ki ga je opravljal ter da je bilo njegovo poslanstvo vselej neoporečno. Pojasnila niso zalegla, ministrstvo za okolje pa je bilo primorano naprtiti prof. Arati tudi dolžnosti, ki bi jih moral kriti D Agostino. Minister Ruffolo zaključuje sporočilo s pojasnilom, da je bil položaj v začetku avgusta tak, da mu ni bilo mogoče nadaljevati s preiskavami na račun D'Agostina, saj je moral nemudoma ukrepati. Štiri osebe, med njimi trije otroci iz iste družine, so umrle ped ruševinami zidu, ki ga je z neprevidnim manevrom podrl voznik tovornjaka (AP) Napad orjaškega legvana T . Na Rhode Islandu se je pojavil orjaški legvan in kot svojo žrtev izbral brhko mladenko. Na srečo je legvan narejen iz penaste gume, pa tudi mladenka ni prava. Pravi je le mladenič na sliki, ki končuje zadnje podrobnosti na pošasti, ki bo »nastopila« v veliki zabavi, ki jo pripravljajo na Rhode Islandu (Telefoto AP) Ob obletnici francoske revolucije poudarjena skrb za človekove pravice PARIZ — Po poldrugem mesecu premora se bodo z jutrišnjo veličastno proslavo dvestoletnice »deklaracije o pravicah človeka in državljana« v Parizu nadaljevale slovesnosti ob jubileju francoske revolucije. Predah je narekovala želja prirediteljev proslav ob 200-letnici revolucije, da se čimbolj držijo časovnega sosledja dogodkov v revolucionarnem procesu. Po zasedbi Bastilje (14. julija 1789) je 1.200 poslancev ustavodajne skupščine, ki so predstavljali 24 milijonov Francozov, potrebovalo dober mesec dni, preden so - 26. avgusta - končno sprejeli deklaracijo, ki velja za enega ključnih dosežkov francoske revolucije. Pred poslanci se je znašlo kar 30 predlogov, enega med njimi je podal markiz de la Fayette, junak ameriške vojne za neodvisnost, njegovo besedilo pa je temeljilo na deklaraciji neodvisnosti, ki je bila sprejeta 4. julija 1776 v Philadelphiji. Sredi viharne debate so francoski poslanci končno imenovali petčlanski odbor, ki se je lotil oblikovanja deklaracije. Med vročimi razpravami je še posebej odmevalo vprašanje verske svobode in šele 23. avgusta so v skupščini glasovali za načelo verske tolerance. Tri dni kasneje so potrdili še zadnji, 17. člen, ki govori o varstvu lastnine. Deklaracija o pravicah človeka in državljana ima preambulo in 17 členov, od katerih je najbolj znan prvi, ki ugotavlja, da se ljudje rodijo in ostanejo svobodni; ta akt pa je vplival tudi na sestavljalce »splošne deklaracije o človekovih pravicah«, ki jo je generalna skupščina OZN razglasila na svojem pariškem zasedanju 10. decembra 1948. Med avtorji tega pomembnega mednarodnega akta sta bila tudi vdova po ameriškem predsedniku Eleonor Roosevelt in francoski pravnik Rene Cassin. Slovesnost ob 200-letnici sprejema »deklaracije o pravicah človeka in državljana« bo jutri zvečer na ploščadi pred veličastnim lokom v pariškem predmestju Defense, ki je sredi julija letos gostil vrhunsko srečanje sedmerice industrializiranih držav. Marmorno poslopje, mojstrovino danskega arhitekta Johana Otta von Spreckelsena, za katerega so kamen iskali tudi v Jugoslaviji, zmagala pa je bolj uveljavljena italijanska Carrara, so izbrali za prizorišče proslave zaradi hkratne us- tanovitve nove fondacije, ki se bo ukvarjala z varovanjem človekovih pravic. Njen prvi predsednik bo nekdanji podpredsednik komisije EGS in prvi Mitterrandov zunanji minister (leta 1981) Claude Cheysson. V prostorih fondacije bo jutri otvoritev razstave o beguncih, ki jo je prispeval visoki komisariat za begunce iz Ženeve. Najvidnejši udeleženec proslave francoske deklaracije bo državni poglavar Frangois Mitterrand, ki mu bodo izročili novo deklaracijo, ki so jo julija letos sprejeli v Strasbourgu. Podobno kot njena predhodnica iz leta 1789, tudi letošnja ni prehodila lahke poti. Kot najbolj kontroverzne so se pokazale določbe o pravicah žensk; člen, ki govori o »pravici do svobodnega razpolaganja s svojim telesom«, je sprožil ostro nasprotovanje islamskih držav, drugega, ki se je zavzemal za svobodni in brezplačni splav, pa so zavrnili. Med udeleženci bogatega sporeda bo tudi več tisoč mladih, ki se v Parizu že od ponedeljka dalje udeležujejo proslave Paris-89, velikanskega mladinskega shoda ob obletnici francoske revolucije. BOŽO MAŠANOVIČ Po 12 letih potovanja skozi naše osončje se je Voyager povsem približal Neptunu PASADENA (ZDA) Po 12 letih potovanja skozi vesolje je ameriška sonda Voyager včeraj preletela severni pol Neptuna (na sliki AP). Iz razdalje 4.500 km od tega modro-zelenkastega planeta, ki je približno štirikrat večji kot Zemlja, je Voyager začel pošiljati posnetke Neptunove površine, ki pa smo jih lahko na našem planetu videli šele štiri ure kasneje. Toliko časa je namreč potreboval radijski signal, ki ga je sonda oddajala, da je premagal razdaljo 4.500 milijonov kilometrov, kolikor je Neptun oddaljen od Zemlje. Sedaj bodo astronomi preučevali najnovejše posnetke, da bi odkrili nove podatke o tem planetu, ki je najbolj oddaljen od Sonca. O Neptunu se je doslej vedelo, da ima osem lun (zadnji dve je odkril prav Voyager) in da je obdan s prstanom, ki je sestavljen iz kozmičnega prahu. Astronomi so prepričani, da ima Neptun še en prstan in zato pričakujejo, da bo Voyager poslal dokaze tudi o tem. Voyager bo zaradi Neptunove težnostne privlačnosti zapustil naše osončje in se izgubil v galaksiji. S seboj pa bo ponesel pozdrave z Zemlje drugim morebitnim prebivalcem vesolja. Na sondi je namreč pritrjena pozlačena bakrena plošča, v katero je vtisnjena najrazličnejša glasba in druge informacije o našem planetu. Plošča je izdelana tako, da lahko »preživi« milijone let. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monta d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-S-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. DUkE grandi marche Kmečka zveza napoveduje ostre politične akcije Občinski odbor zavrnil ugovore proti novemu poštnemu središču Eno od prvih vprašanj, s katerimi se bo spopadel občinski svet na prvem zasedanju po počitniškem premoru -če ne bo politična kriza, o kateri se že dolgo in vztrajno govori, zapletla položaj - bo gotovo afera okrog poštnega središča, ki ga ministrstvo za pošte in telekomunikacije hoče zgraditi na Ko-lonkovcu. Pred dvema tednoma je namreč pokrajinski nazorni odbor legitimiral protiugovore, s katerimi je tržaški občinski odbor zavrnil ugovore, ki so jih Kmečka zveza in lastniki zemljišč iznesli proti varianti k regulacijskemu načrtu, ki jo je občinski svet sprejel februarja. Kot znano, bi novo poštno središče najhuje prizadelo vrtnarijo bratov Marčela in Giorgia De-belisa, to je eno - kot trdi profesor Departmaja za blagoznanstvo naravnih virov in proizvodnje na Univerzi Pres-tamburgo - od najbolj cvetočih podjetij v tržaški pokrajini, ki dosega najvišje proizvodne standarde in ki - kot lahko potrdijo na zelenjavni tržnici -nudi tudi najboljši radič v Trstu. Vrtnarija obsega trenutno 13 tisoč kvadratnih metrov, novo poštno središče pa bi "pojedlo" nekaj manj kot 5 tisoč kvadratnih metrov, a bi zaradi svoje lege pravzaprav onemogočilo katerokoli vrtnarsko dejavnost. Da bi vsaj delno ublažili škodo, ki bi jim jo prizadelo novo središče, so brata De- beliš, njuna soseda Luigia Simoni (kateri bodo tudi razlastili obsežno, pa čeprav neobdelano zemljišče) in Kmečka zveza predstavili ugovore, s katerimi so v bistvu zahtevali, naj Občina zagotovi Debelisovi vrtnariji proizvodno kontinuiteto, tako da posreduje za novo zemljišče, in naj preveri, ali se ne bi podjetje Italposte (ki mora središče zgraditi) lahko odreklo severnemu robu zemljišča. S tretjim ugovorom so zahtevali, naj ne bi 40 metrov širok pas zemlje, ki bi pošto ločil od ceste, definirali kot območje »javnega interesa«, kar bi znatno zmanjšalo njegovo vrednost. Občinski odbor je vse tri ugovore zavrnil, za to pa se je poslužil člena 140, ki se ga odbor lahko poslužuje le v nujnih primerih in le, ko se občinski svet ne more sestati. Poslužil pa se ga je le nekaj dni po zadnji seji občinskega sveta in s tem dokazal, da so interesi nekaterih močnejši od želje, da bi zadevo rešili ugodno za vse stranke (ne glede na to, da bi bila najugodnejša in najpreprostejša rešitev zgraditi poštno središče drugje). Najbolj čudna pa je v tem oziru utemeljitev, s katero so v bistvu zavrnili predlog Debelisovih in Kmečke zveze, naj Občina posreduje za novo zemljišče. Sklep občinskega odbora navaja dejstvo, da je Občina že posredovala pri severnemu sosedu Debelisovih Se-meraniju, to je pri lastniku tamkajšnjega avtoodpada. Tako jo je namreč obvezovala tudi resolucija, ki jo je občinski svet sprejel z odobritvijo variante k regulacijskemu načrtu. Kljub temu pa se stvari na tej fronti od februarja sploh niso premaknile. Lastniku avtoodpada so namreč ponudili v zameno zemljišče ob Ulici Brigata Casale, ki bi bilo za tako dejavnost tudi primerno, vendar bi ga Se-merani lahko imel samo v najemu. Kaže pa, da Semerani tega ni bil pripravljen sprejeti (isto rešitev so ponudili tudi Debelisovim, vendar zemljišče ni primerno za vrtnarijo). Po tej ponudbi je vsa zadeva ostala nerazčiščena, tako da brata Debeliš še ne vesta, kje bosta v prihodnje lahko vrtnarila. Da bi se stvari še bolj zapletle, pa je poskrbelo gradbeno podjetje Cividin, ki je pred mesecem pripeljalo bagre in se začelo pripravljati na "zasedbo" vrtov. Omeniti sicer velja, da v primeru del v "javnem interesu", kakršno naj bi bilo novo poštno središče, gradbenemu podjetju sploh ni treba čakati na varianto k regulacijskemu načrtu, preden začne delati na prizadetih zemljiščih (dela bi lahko začeli tudi samo s prefektovim odlokom). Debelisovi so takrat uprizorili pravi protest in začasno "odgnali" bagre in geometre. Ti pa so se vrnili pretekli teden in začeli postavljati količke, Debelisovi pa so se obrnili na mestne redarje in zadevo prijavili gradbeni policiji. Zaenkrat je na Debelisovi vrtnariji mir, vendar se brata bojita, da se bodo gradbeniki spet pojavili, še preden bo ves upravni postopek zaključen (protiugovore mora odobriti ali odkloniti občinski svet, po morebitni odobritvi pa mora ves fascikel romati še k predsedniku deželnega odbora, ki mora izdati odlok, s katerim uzakoni varianto) in preden se bo sestal državni svet, na katerega sta brata naslovila priziv. Debelisova, ki nista mogla čakati križem rok na svojo usodo, sta se namreč obrnila najprej na deželno upravno sodišče, od katerega sta zahtevala, naj začasno odloži postopke za razlaščanje. Sodišče pa je zahtevo zavrnilo brez razsodbe. Zato so se Debelisovi obrnili kar na državni svet, ki se bo sestal okrog 15. septembra in bo moral odločiti, ali je njuna zahteva po ukinitvi prefektovega odloka, sklepa občinskega odbora o varianti k regulacijskemu načrtu in postopka za popis premoženja, utemeljena. Nad vsemi prizadevanji Debelisovih in Kmečke zveze, ki je po objavi pro-tiugovorov sklenila, da bo odslej izvedla trše politične akcije (tudi s civilno neubogljivostjo, je dejal Edi Buka-vec), pa visi negotov Damoklejev meč. Že več časa se namreč širijo govorice, da na tem koncu Kolonkovca ne bodo zgradili samo poštnega centra, pač pa še več različnih struktur, v prvi vrsti novo veliko glavno tržnico. To govorico nam je včeraj - sicer zelo megleno -potrdil sam odbornik za urbanistiko Cecchini, ki pa je dejal, da se bomo o tem pogovorili prihodnji teden... (bg) Prvič v Trstu Testorijeva dram narkomanije Po slovenski skupini Greentown Jazz Band sta Kulturno združenje Basaglia in šentjakobski center za umsko zdravje v sklopu prireditev Poletje pri Sv. Jakobu povabila v Trst predstavo (ki jo bomo prvič lahko gledali v našem mest) »In exitu: agonia e morte di Riboldi Gino, giovane tossicodipendente della peri-feria milanese«. Gre pravzaprav za monolog, ki ga izvaja igralec Franco Brancia-roli, s katerim umirajoč narkoman pripoveduje o svojem življenju. Prav tako je zgodba zelo neposredna in sploh ni pripovedna. Predstavi bosta v torek, 29. avgusta, na Trgu Puecher in v sredo, 30. avgusta, na Trgu Cavana, s pričetkom ob 20.30. Testorija, ki je v zadnjih časih zelo blizu gibanju Comunione e liberazione, so pred leti imeli za skrajnega levičarja, od nekdaj pa se močno zanima za aktualne družbene teme, kot na primer v igrah II dio di Roserio, La Gilda del Mac Mahon in II ponte della Ghisolfa. Do 31. avgusta vpisovanje v tržaško šolo Ascoli Šola za poklicne bolničarje omogoča takojšnjo zaposlitev Malokatera diploma nudi tako veliko zaposlitvenih možnosti, kot diploma poklicnega bolničarja. Skoraj vsi dijaki, ki zaključijo triletni študij na šoli za poklicne bolničarje, dobijo namreč takojšnjo zaposlitev, v glavnem v javnih zdravstvenih strukturah, deloma pa tudi v zasebnih zdraviliščih in v domovih za ostarele. Kot znano, je eden od najbolj perečih problemov javnega zdravstva prav kronično pomanjkanje poklicnih bolničarjev, o čemer bodo - po številnih opozorilih posameznih deželnih uprav - jeseni razpravljali tudi na ministrstvu za zdravstvo. Prav zaradi tega je deželna uprava že lani poskrbela za široko reklamno kampanjo, s katero so mlade vabili, naj premislijo, ali jim ne bi bil ta poklic všeč. Reklamno kampanjo so ponovili tudi letos in so z njo imeli precejšen uspeh, pa čeprav še niso - v Trstu na primer - zasedli vseh prostih študijskih mest. Vpisovanje se bo namreč zaključilo 31. avgusta, doslej pa se je na tržaško šolo za poklicne bolničarje Giulio Ascoli vpisalo 85 dijakov, medtem ko je razpoložljivih mest nekaj več kot sto. Kot rečeno, vsak nov poklicni bolničar, ki se pojavi na delovnem obzorju, dobi zaradi pomanjkanja tovrstnega osebja takojšnjo zaposlitev. V lanskem šolskem letu je v Trstu diplomiralo 35 dijakov, tržaška KZE pa je takoj razpisala natečaj za 30 začasnih delovnih mest, nekaj pa jih je odprla tudi otroška bolnišnica Burlo Garofolo. Če je zaposlitev zajamčena, pa se morajo dijaki pošteno prepotiti, da zaključijo triletni študij. Vsako leto se v prvi letnik vpiše okrog sto dijakov, tretji letnik pa jih konča približno polovica (lani še manj). Zagotovljeno delovno mesto torej ne more biti edina motivacija, kot nam je dejala profesorica Silvana Trevisan. Bolničarsko delo terja namreč veliko napora, kate- remu so bolničarji kos le, če zares vzljubijo svoje delo in če ga izberejo iz želje, da bi pomagali ljudem, ki trpijo. Velika mera človeške občutljivosti in požrtvovalnosti sta torej lastnosti, ki bi morali označevati vsakega bolničarja. Prav šola pa opravi prvo selekcijo, saj morajo dijaki po dveh mesecih pouka prestati že prvo preizkušnjo, v teku leta pa tudi tisti, ki so to preizkušnjo prestali, preverijo, ali bodo lahko uspešno opravljali poklic. Na šolo se lahko vpišejo vsi, ki so dopolnili 16. leto starosti in so uspešno opravili prva dva letnika katerekoli višje šole. Študij traja tri leta, vsako leto pa morajo dijaki polagati prestopne izpite za naslednji letnik (če jim ti spodletijo, lahko vedno računajo na septembrske popravne izpite), medtem ko morajo v tretjem letniku opraviti diplomski izpit oziroma maturo. Vsako šolsko leto traja kar enajst mesecev, saj imajo dijaki počitnice samo avgusta. Tedensko imajo v vseh treh letih 40 ur pouka. V prvem letu imajo 20 ur teorije in 20 ur prakse, v drugem in tretjem letniku pa se to razmerje spreminja, odvisno pač od šolskega programa. Kot je visoko število učnih ur, prav tako visoko je tudi število predmetov. V prvem razredu jih imajo 17 (v glavnem pripravljalnih za bodoči študij, kot so matematika, fizika, kemija, angleščina, pravo, anatomija, fiziologija, mikrobiologija, higiena in seveda "nursing"), v tretjem letniku pa kar 26. To je seveda odvisno od dejstva, da morajo v zadnjem razredu spoznati več različnih medicinskih specializacij, ki pa - vsaj za bolničarja - terjajo le malo učnih ur. Poleg teorije pa je zelo pomembna tudi praksa po različnih oddelkih, tako da v treh letih prebredejo vse oddelke javnih bolnišnic, pa tudi zunanje strukture, kot so na primer centri za umsko zdravje. ŠOLA ZA POKLICNE BOLNIČARJE: rok za vpis zapade 31. avgusta ČEDAD Via Cavalieri di V. Veneto, 6 tel. (0432) 730791 GORICA «Suore della Provvidenza» Via V. Veneto, 185 tel. (0481) 531659 LATISANA Via Sabbionera, 45 tel. (0431) 510381 TRŽIČ Via Galvani, 1 tel. (0481) 790023 PALMANOVA Piazza Grande, 1 l/a tel. (0432) 921276 PORDENON «Don Luigi Maran» Via Grado, 7 tel. (0434) 31117 SAN DANIELE DEL FRIULI Via Trento e Trieste tel. (0432) 957947 SAN VITO AL TAGLIAMENTO Piazzale Linteris, 4 tel. (0434) 8411 TOLMEČ Via Morgagni, 18 tel. (0433) 2136 TRST «G. Ascoli« Via Stuparich, 1 tel. (040) 7762442 VIDEM Via Colugna, 50 tel. (0432) 499692 Pripravilo deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo Furlanije-Julijske krajine pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu O cvetju in vencih, sovraštvu in nasilju in še o marsičem Spoštovano uredništvo! Popolnoma se strinjam s senatorjem Spetičem, da predstavništvo KPI in ZKMI ni položilo na bazovski Šoht venca, temveč le šopek poljskega cvetja. Ker pa sem si šel ogledat ta šopek, moram tovariša Spetiča popraviti giede napisa v italijanščini, ki se ni glasil »Per un mondo senza odio«, temveč »Per un mondo nuovo senza violenza«. Mislim, da res nima smisla, da bi tu razlagal malenkostno razliko med sovraštvom in nasiljem. Rajši se pomudim pri silni razliki med vencem in šopkom. Mene so učili, da je skromen šopek, ki ga položimo od srca, več vreden kot najimenitnejši venec, ki ga položimo iz gole formalnosti. Izbira poljskega ali gojenega cvetja, šopka ali venca je potem še stvar denarnice in malomeščanskega nazora, da moramo tudi na tem področju prekositi svojega bližnjega. Da bi pa bilo nadvse minljivo cvetje opomin bodočim rodovom, še nisem slišal, niti bral. Bistveno pa se mi zdi vprašanje nasilja. Tehnično gledano je umor vedno umor. Družbeno gledano pa je od davnih časov bistvena razlika med umorom v napadu in umorom v silobranu (ital. legittima difesa). Družbeno gledano je bila vedno razlika (in marsikje je še danes) med umorom, ki ga izvrši zločinec, in umorom, ki ga izvrši od družbe pooblaščena oseba kot kazen za najhujše zločine. Zdi se, da je bil celo blagi Jezus iz Nazareta prepričan, da je božja volja, da se morilec umori (kaznuje s smrtjo), ko je rekel: »Spravi svoj meč na mesto, kajti vsi tisti, ki bodo zgrabili za meč, bodo umrli od meča!« (Matej, XXVI, 52). Iz teh Kristusovih menda izhajajo slovenski »Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem pokončan«, latinski »Qui gladio ferit, gladio perit«, italijanski »Chi di spada ferisce, di spada perisce« itd. Zato enačenje nasilja, »ki je bilo v polpreteklosti nujno zlo za zaščito temeljnih vrednot človečanstva, neodvisnosti, svobode«, z nasiljem, ki mu je bil glavni cilj kršitev temeljnih vrednot človečanstva, neodvisnosti, svobode, ni sprejemljivo. Če se pa za tako enačenje izbere bazovski Šoht, je močnejšemu delu tukajšnjega prebivalstva (v političnem smislu) eden glavnih argumentov za mobiliziranje javnega mnenja proti priznanju enakopravnosti slovenske manjšine, je to voda na mlin tistim, ki jim je glede slovenske manjšine v Italiji cilj »guel-1'insieme preordinato sottile di violen-ze morali, fisiche, di negazione dei di-ritti piu elementari di vita, di civilta, di liberta, di democrazia: la negazione guotidiana del valore delFuomo, della sua vita« (Gianni Cuperlo 5. 8. 1989). SAMO PAHOR Hudiču niti kopriv! Cenjeno uredništvo, prosim za objavo naslednjega odstavka: Spoštovani tov. senator Spetič! Za dosego miru na svetu in za svet brez sovraštva, se ne nosi nobenega cvetja hudiču na oltar (prav to so na- redile iz tistega kraja tržaške protislovenske demonske sile), niti kopriv ne! S spoštovanjem LUCIJAN MALALAN Razodetje med piščanci Spoštovani direktor, v Primorskem dnevniku z dne 24. avgusta sem prebral jasno in zgoščeno stališče senatorja Stojana Spetiča o primeru KPI-fojbe. Bila je to prava razsvetlitev. Sam sem namreč mislil, da je konkretni politični problem v dejstvu, da so voditelji tržaške KPI - mimo bizan-tinstva - uradno overovili laž o »pokolu nedolžnih« v fojbah, skratka podporni steber protikomunistične, protislovenske in protijugoslovanske propagande ob tej meji. Vendar sem se motil. Bil je to problem »govorice cvetja« oziroma razlikovanja med venci in šopki poljskega cvetja. Ce bo partija tako vljudna, da nas bo podrobno informirala tudi o natančni sestavi (tj. o botaničnih vrstah in barvah) treh šopkov, ki jih je položila v Bazovici, pri Sv. Soboti in na Rabu, bomo potem lahko poglobili različen pomen šopkov, in to brez napak, s pomočjo ustreznih priročnikov. Naivno sem bil tudi prepričan, da je informacijsko bojno polje za te zadeve področje tiska in rt v, kjer smo v obupnem zaostanku za reakcionarji. Nikakor. To bojno polje je na Pon-čani, kjer smo med svojimi, med mističnim dimom piščancev, žrtvovanih na oltarju partije, čevapčičev in pala- čink ter med obrednim popivanjem; in ravno tu se pojavi Cuperlo, z namenom, da svetu razodene Resnico. In jo širi. Hvala, Stojan, da si nam povedal vse te lepe stvari. Sam si jih ne bi nikoli mogel predstavljati. In res vso srečo, tovariši. Saj jo potrebujete. PAOLOPAROVEL Oddolžitev župniku Aljažu Spoštovani g. urednik! Sem zvesta bralka Primorskega dnevnika, čeprav se pogostoma ne strinjam s članki in dopisi, ki jih list objavlja. Tako me je pred časom pogrelo, ko se je prof. Bojan Pavletič lotil župnika Aljaža, češ naj bi se rajši ukvarjal s svojim poklicem in ne s Triglavom. No, res nerazumljivo je tudi bedno stališče, ki nikakor ni bilo vredno športnika, planinca in vzgojitelja - če pustim ob strani raven narodne zavesti intelektualca, kateremu pomembna osebnost ni pogodu, ker je pač župnik. Zato sem zadovoljna, da ste zdaj objavili lep in izčrpen članek Ivana Vir-nika, ki Aljažu priznava to, kar mu gre. Spis je namreč lep uvod v veliko slavje, katerega se bomo udeležili tudi tržaški ljudje in se tako oddolžili spominu človeka, ki se je ne samo s takratnimi sredstvi spopadel s triglavskim mogotcem, ampak je tudi drugače zgled, kako naj se zavzamemo za zemljo, ki je naša dragocena lastnina. S spoštovanjem EVELINA PAHOR članica SPDT T v • rn* i • Južni Tirolci kot Baltijci Spoštovano uredništvo! Velik odmev ima te dneve vprašanje neodvisnosti baltiških držav, češ da so žrtve političnega barantanja, in za to se posebno potegujeta italijanski tisk in televizija. Lahko je podpirati zahteve v škodo tujih (saj bi to pomenilo začetek razkola sovjetske velesile), manj lahko pa je biti velikodušni in demokratični, ko se stvar tiče lastne kože. Sklicujem se na enako barantanje, ki se je izvršilo v povojnih letih med De Gasperijem in Gruberjem na koži prebivalcev Južne Tirolske. In oba primera sovpadata. Baltiške države so vedno spadale v okvir rusko-slo-vanskega sveta (razen obdobja 1918-1939), medtem ko je Tirolska (razen dobe 1918-1943) vedno gravitirala v nemško-karantanski svet. Prve so prl' dobile v tisti dobi neodvisnost zahvaljujoč se sovjetski post-revolucionarn' krizi, drugo pa je fagocitirala Itali)° kot delež zmagovalca po razpadu av-sirijske monarhije. Če so torej Italijan tako velikodušni v podporo revizij storjenih krivic, naj dokažejo najprej svojo radodarnost s preklicem baran lanskega pakta De Gasperi-Gruber i naj torej podelijo neodvisnost južnot rolskemu narodu, ki ima vsaj toliK kot Baltijci pravico do neodvisnosti do samoodločbe. ALFRED ŠVAGELJ Zakaj gradnja avtoceste med Sesljanom in Nabrežino še vedno stoji Naravovarstveniki in občinska uprava zahtevajo revizijo avtocestnega načrta Še do nedavnega smo bili pripravljeni marsikaj žrtvovati na oltarju »napredka«. Karkoli se je predstavljalo v njegovem imenu, je imelo prednost pred vsem ostalim, vključno pred dobrinami naravnega in kulturnega okolja. Toda izkušnje so nas izučile, da je takšen »napredek« v resnici zlagan, saj zelo spominja na pregovorno žaganje zelene veje, na kateri sami sedimo. Zato smo zdaj veliko opreznejši pri uresničevanju del, ki močno vplivajo na okolje. Nekaj takega se zdaj dogaja okrog gradnje avtocestnega odseka med Nabrežino in Sesljanom. Prvotni načrt je cestno podjetje AN AS zanj pripravilo že pred več kot desetimi leti in tedaj so ga seveda tudi odobrili vsi pristojni organi. Toda načrt je nato dolga leta ležal v predalih, nazadnje tudi zato, ker je zmanjkalo denarja za njegovo uresničitev. Stvar je precej bodla v oči, saj so medtem avtocesto, ki pripelje do Sesljana, že podaljšali na odseku med Nabrežino in Prosekom, tako da je odsek med Sesljanom in Nabrežino postal prometno ozko grlo. Letos bi se zadeva morala končno Premakniti z mrtve točke. Januarja je namreč podjetje ANAS izročilo dela skupini podjetij SAFAB-GECOPRE iz Rima. Ko bi dela morala dejansko šteti, pa so se pojavile nove težave: Svetovni sklad za naravo (WWF), alpinistično združenje XXX Ottobre in druge tržaške naravovarstvene organizacije so se pojavile z vrsto ugovorov proti staremu načrtu in zahtevale, naj ga ANAS spremeni. Njihove zahteve sta nato podprli še Kmečka zveza in predvsem devinsko-nabrežinska občinska uprava, ki je svoj čas že izrekla pozitivno mnenje o prvotnem načrtu. (Za izdajo gradbenega dovoljenja je pristojna vlada, saj avtoceste veljajo za objekte vsedržavnega interesa; občinske uprave pa podobno kot deželne lahko pri tem izrazijo edinole mnenja.) Podjetje ANAS je ugovorom prisluhnilo in dalo ustaviti dela, toda popravki, ki jih je doslej pripravljeno vnesti v stari načrt, ne zadovoljujejo nobene od navedenih organizacij in ustanov, tako da je zadeva trenutno še odprta. A poglejmo vsaj v glavnih obrisih, kaj zahtevajo naravovarstveniki. V bistvu tri stvari. Prvič, naj bi pod vzpetino, na kateri sedanjo Trbiško cesto križa cesta Nabrežina-Slivno, zgradili 350 do 400 metrov dolg predor. Na tak način bi avtocesta v manjši meri izstopala iz naravnega okolja, poleg tega pa bi tudi zmanjšali zvočno onesnaženje. Seveda bi morali tudi primerno urediti okolje na sami vzpetini. Drugič, naj bi bistveno zmanjšali viadukt, ki bi po prvotnem načrtu moral teči takoj ob omenjeni vzpetini v smeri proti Opčinam. Tretjič, naj bi nekoliko spremenili načrtovano traso v Lašci, kot domačini pravijo dolini severno od železnice Nabrežina-Opčine. Tu naj bi traso nekoliko premaknili proti severovzhodu, tako da bi avtocesta čim manj oškodovala naravno okolje te doline in da bi še zlasti ne prizadela jam in votlin, ki so v njej. Pri tem so mišljeni Pejca v Lašci, jama 469 in skalni previs na Caharijevem svetu. Po raznih srečanjih je podjetje ANAS uradno odgovorilo na omenjene predloge v začetku julija. V bistvu je delno pristalo edinole na zadnjo od treh navedenih točk. Izrazilo je namreč pripravljenost, da bi nekoliko zmanjšali viadukt v Lašci in nekoliko zaostrili ovinek, ki je tam predviden, tako da bi avtocesta v manjši meri prizadela tamkajšnje jame in votline. Toda to je po mnenju naravovartve-nikov in krajevnih občinskih upraviteljev absolutno premalo. Tržaški načelnik WWF Fabio Gemiti, predsednik združenja XXX Ottobre Lionello Du-rissini in devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar so v teh dneh pisno sporočili tržaškemu vodstvu ANAS, da vztrajajo pri svojih stališčih. Vsi trije poudarjajo, da so popravki, ki jih predlagajo, tehnično izvedljivi, in da bi njihova izvedba ne zahtevala bistvenega povečanja stroškov, sicer pa da ne bi bilo nič hudega, če bi za zaščito naravnega in kulturnega okolja tudi kaj žrtvovali, (mb) Na sliki (foto Križmančič) Trbiška cesta med Sesljanom in Nabrežino z značilnim železniškim viaduktom. V pričakovanju Kraške ohceti Tudi sinočnja podoknica vzbudila veliko zanimanje Tudi sinoči je bilo v Repnu vse polno obiskovalcev. Na dvorišču Kraške hiše se je zbralo lepo število ljudi, ki je z zanimanjem prisluhnilo predavanju prof. Janeza Bogataja in predstavitvi ljudske noše. O tej zanimivi pobudi bomo podrobneje poročali v jutrišnji izdaji. Malo kasneje je ženin Davorin skupno s pevci pevskega zbora Valentin vodnik iz Doline zapel dolinsko himno "Na Gorici" in si med množico utrl pot do okna svoje izvoljenke Du- nje. Pevci so s petjem "zbudili" tako Dunjo kot tudi veliko mater Marijo Guštin Milič, ki je fante okregala in jih oblila s škafom vode. Voda seveda ni prestrašila Davorina, ki je splezal v Dunjino kamrico. Nocoj bodo ob 20.30 na Colu balarji naložili nevestino doto na voz in jo nato prepeljali na "ženinov dom", v Kraško hišo v Repen. Za ples bo nato igral ansambel Krt. Na sliki (foto Križmančič) sinočnja podoknica. Sestanek o načrtih miljskega komisarja Predsednik tržaške pokrajinske uprave Dario Crozzoli je včeraj sprejel vladnega komisarja, podprefekta Vergoneja, ki po razpustu tamkajšnjega občinskega sveta začasno vodi milj-sko občinsko upravo. Vergone je Crozzolija podobno seznanil z upravno stvarnostjo miljske občine, posebno pozornost pa je namenil nekaterim aktualnim problemom in težavam, ki sodijo med neposredne pristojnosti Pokrajine. V prvi vrsti je omenil vprašanje vzdrževanja nekaterih pomembnih pokrajinskih cest v Miljah, iz katerih mora pokrajinska uprava nujno odstraniti zelenje in plevel. Beseda pa je tekla tudi o kočljivem vprašanju alg in o ribolovu. S tem v zvezi je vladni predstavnik zaprosil Crozzolija, naj nemudoma poseže pri pristojnih deželnih oblasteh za finančne' podpore in ustrezno odškodnino miljskim ribičem, ki jih je močno oškodoval nedavni pojav takoimenovane-ga cvetenja morja. Predsednik Pokrajine je podčrtal, da je uprava že začela izvajati načrt za vzdrževanje pokrajinskih cest. Nekatere odseke je začasno poverila specializirani zadrugi. KPI o ”aferi Bordon66 Deželno vodstvo KPI se bo v kratkem ukvarjalo s tako imenovano "afero Bordon", potem ko je miljski poslanec KPI napovedal vpis v radikalno stranko in se je v zadnjem času še dodatno politično zbližal Pannelli in somišljenikom. Sejo deželnega vodstva je napovedal deželni tajnik Viezzi, ni pa izključeno, da se bo s to zadevo v začetku septembra ukvarjal tudi federalni komite tržaških komunistov, ki je najvišje politično telo krajevne strankine federacije. Bordon je medtem včeraj v intervjuju Radio radicale znova utemeljil svoje sodelovanje z radikalci in napovedal, da se bo udeležil bližnjega zasedanja vsedržavnega federalnega odbora te stranke. Seznam daril za baški poročni par Objavljamo dopolnjeni seznam daril, ki so jih ustanove, podjetja in posamezniki darovali letošnjemu kraškemu poročnemu paru: • ljudska noša za nevesto - prispevek repentabrske občinske uprave • ljudska noša za ženina - darilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze • zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan • poročno potovanje na Palmo de Mallorca - darilo turistične agencije Aurora Viaggi/Atlas • obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s čevlji Malalan • poročni šopek in nageljni - dar cvetličarne Švagelj • 10 kg konfetov - darilo trgovine jestvin Škabar • hranilna knjižica s 300.000 lirami - darilo Tržaške kreditne banke • hranilna knjižica s 300.000 lirami - darilo Hranilnice in posojilnice na Opčinah • usnjen album za poročne fotografije - darilo Foto Egon • enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo Založništva tržaškega tiska • knjižna zbirka - darilo Tržaške knjigarne • poročni kolač - darilo pekarne Čok • srebrna slika z repentabrskim motivom - darilo urarne in zlatarne Mikolj • 24 steklenic terana - darilo vinogradniškega podjetja Lupine iz Praprota • umetniška slika - darilo Staneta Žerjala iz Bolj unča • 150 litrov vina - darilo Kmečke zveze • oblikovan lopar - darilo Galerije kraške umetnosti BOR • kozmetični tretman obraza - darilo kozmetičarke Irene Kebar • kuhinjski komplet SIMAC - darilo trgovine Vatovec • 10 kilogramov kave - darilo podjetja Cremcaffe • dva abonmaja za koncertno sezono 1989/90 - darilo Glasbene matice • umetniški leseni krožnik - darilo Zveze slovenskih kulturnih društev • otroška zibelka - dar trgovine s pohištvom Koršič od Sv. Ivana • kristalni servis - darilo repentabrskih deklet. Če bi še kdo želel prispevati darilo za kraški par, lahko to sporoči na Primorski dnevnik (tel. 7796-600) ali na potovalni urad Aurora (tel. 60261). Poljske poti pod Križem so v zelo slabem stanju °Pozeka,teri briški vinogradniki so lj$kjkn^ na slabo stanje cest in med žPiI0ti.J kraievnih vinogrč Grm;* eznisko progo in obalno « Vsem ®vle in plevel sta ponekod Z avtprekrila ceste, tako, da je vo: Zelo tpTbil0m v nekaterih pred Se sam- in tudi nevarna. Ponekoi Vseag 1 Vln°gradniki lotili čišče ker Pa ®eveda ne zmorejo, tudi z vse oh?1 cjščenje poljskih poti, k žnosti t ?S*,e' med pristojnosti in * se tr(I' , Sko občinske uprave. B ev in zato je treba nujno pi teti s čiščenjem. Od tod tudi poziv za-hodnokraškemu rajonskemu svetu, da nemudoma poseže pri Občini za rešitev tega kočljivega vprašanja. « Iz Križa so nas tudi opozorili, da pristojna telesa, kljub protestom domačinov, niso še ničesar ukrepala proti ru-lotkam, ki jih nekateri brez težav "parkirajo" kar med vinogradi. Enemu izmed lastnikov rulotke so celo napeljali telefon... Na sliki (foto Križmančič) poljska cesta, ki povezuje obalno cesto s Križem. Razsodba tržaškega pretorja Scarana 11 mesecev zaporne kazni zaradi vloma v jadrnico Pretor Scarano je včeraj obsodil tunizijskega državljana Kamala Abdullaha na 11 mesecev zapora zaradi tatvine in vloma v jadrnico Gualtiera Fosserja, ki je zasidrana v tržaškem navtičnem pristanu Sachetta. Abdullaha je pred nekaj dnevi "na delu" presenetil sam Fosser, ki je takoj poklical policijo. Moški se je v začetku opravičeval, da je vdrl v jadrnico, samo da bi v njej prenočil, funkcionarjem urada za tujce tukajšnje kvesture pa je kasneje priznal tatvino. Isto je naredil tudi pred pretorjem Scaranom, ki mu je zato tudi priznal olajševalne okoliščine ter ga po razsodbi izpustil na prostost. Policisti so našli vse ukradene predmete in sicer radio, zapestno uro in nekatere inštrumente za plovbo. Kamal je povedal tudi, da je tri mesece bival v hotelu Peru, kjer pa ga niso nikoli videli. Domnevajo, da je bil v Trstu samo nekaj dni. Turinčanka osumljena tatvine in tudi kraje bančnega čeka Agenti letečega oddelka krajevne kvesture so včeraj aretirali 24-letno Eleno Čerrato, doma iz Turina, ki je osumljena tativine in posesti ukradenega bančnega čeka. Dekle je močno osumljeno, da je v baru Rubino v Ul. San Sebastiano izmaknila iz torbice Artura Bradamanteja, ki je v tistem trenutku igral biljard, listnico, v kateri je hranil dokumente in 50 tisoč lir. V torbici aretiranke so policisti kasneje našli tudi bančni ček v višini 150 tisoč lir, ki je bil sredi junija ukraden neki Tržačanki. Pretor Scarano je sinoči potrdil aretacijo Cerratove in proti njej izdal zaporni nalog. Trojica mladih turških državljanov ilegalno prekoračila državno mejo Finančni stražniki miljskega poveljstva so prejšnjo noč v tržaški industrijski coni ustavili trojico turških državljanov, ki je malo prej ilegalno prekoračila italijansko-jugoslovansko državno mejo. Po krajšem zasliševanju na sedežu miljskega poveljstva so turške državljane izročili Uradu za tujce tržaške kvesture, ki bo sedaj v skladu z zakonom odločal o njihovi usodi. Od treh Turkov je imel samo eden pri sebi osebno izkaznico in prav on je v francoščini povedal funkcionarjem tržaške kvesture, da je skupno s prijateljema pribežal v Italijo, od koder so vsi trije nameravali v kako drugo zahodnoevropsko državo, kjer naj bi poiskali zaposlitev. Po vsej verjetnosti bodo turške državljane poslali v taborišče pri Latini, ki je nekako zbirno mesto za vse tujce in tudi politične beugunce, ki ilegalno pridejo v Italijo. Izlet devinsko nabrežinske VZPI Devinsko-nabrežinska sekcija VZPI-ANPI je te dni začela z vpisovanji za avtobusni izlet, ki ga bo tokrat priredila na Gorenjsko. Izlet bo v soboto, 2. septembra, in bo trajal en dan. Člani in simpatizerji sekcije bodo najprej obiskali Škofjo Loko, kjer si bodo ogledali grajski muzej in mesto, nato pa Radovljico. Tam bodo obiskali Čebelarski muzej in nekatere druge znamenitosti, npr. Linhartovo rojstno hišo. Izletnike bo spremljal nekdanji konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Klavdije Bernardi por. Fonda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, 26. avgusta 1989 Ob izgubi dragega Stanka Stepančiča izraža sestri Mariji in svojcem globoko sožalje KD F. Venturini Moški pevski zbor in cerkveni zbor Novega sv. Antona izreka iskreno sožalje Adriani in družini ob smrti očeta Pepija Žerjula. Devetdeset let Juste Bizjak Visok jubilej priljubljene slovenske učiteljice Po rodu je Svetoivančanka. Kdo je ne pozna, vedno nasmejane, prijazne učiteljice Juste Bizjakove? Svoje izobraževanje je začela v tistih daljnih letih, ko je Ciril-Metodova družba odprla pri Sv. Jakobu v Trstu slovensko šolo, še v stari stavbi. Več kot sto otrok prvega razreda se je stiskalo v tesni učilnici, med njimi mala Justa. Potem nova, moderna stavba, ponos tržaških Slovencev. Nadaljnja šolska leta ukaželjne Juste niso bila brezskrbna, žal se je že leta 1914 začela prva svetovna vojna, ki je prinesla toliko gorja. Njen konec pa okupacijo Primorske in s fašizmom zaprtje slovenskih šol. Prav zaradi nemogočih razmer, je morala Justa maturirati v Mariboru leta 1920. Njeno poučevanje na slovenskih šolah je trajalo le nekaj let. Leta 1928 jo je Gentilejeva reforma pregnala daleč od doma, v okolico Brescie. Le zadnja leta se ji je posrečilo priti v videmsko pokrajino, kjer je ostala do leta 1945. Srečna in navdušena se je ob osvoboditvi vrnila v rodni Trst. Takoj je začela z delom, že med počitnicami je Pogovor z »Mlad človek da se naveže Ko naši dijaki končajo šole v Trstu, lahko nadaljujejo študij na tržaški, na ljubljanski ali na drugih univerzah. Lajris Žerjal se je odločila za študij v Rimu. Prav te dni se ponovno odpravlja na pot v Rim. »Povsod je lepo, doma pa najlepše,« nam je dejala. »Ko sem bila doma, se mi je zdelo večkrat vse tako normalno. Včasih sem bila celo svojega mesta naveličana. Mlad človek mora verjetno zdoma, da se potem zopet naveže na svoje ljudi, na svoj rojstni kraj.« Lajris je končala v Trstu učiteljišče. Sedaj bo šla v drugi letnik visoke šole za telesno kulturo v Rimu. Tri leta bo trajal študij, preden bo postala profesorica za telesno kulturo. »Od nekdaj mi je bila všeč telovadba in sem tukaj v Trstu že nastopala v odbojkarski ekipi. Ko sem dobila ponudbo, da bi igrala v eni od rimskih odbojkarskih ekip, ki bi mi omogočila lažji študij v Rimu, sem se odločila za ta korak, čeprav mi je bilo slovo od doma in od prijateljev precej težko.« Lajris igra sedaj v ekipi Roma, ki nastopa v A2 ligi. Igra kot center. Vsak dan ima treninge, ob sobotah pa so na vrsti tekme. »Vodstvo ekipe mi je poskrbelo stanovanje. Trening mi jemlje precej časa in tudi redni sobotni nastopi so vzroki, da ne utegnem prihajati pogosto domov. Počitnice uživam sedaj s vodila na Skoljetu tečaj slovenskega jezika za šolsko mladino, na Kolonji pa večerni tečaj za odrasle. Ob začetku novega šolskega leta je bila nastavljena na šoli pri Sv. Ivanu. Več let je poučevala v prvem razredu, kjer je vsajala ljubezen do materinega jezika in utrjevala v učencih zavest, da so Slovenci. Na svetoivanski šoli je bila več let tajnica didaktičnega ravnateljstva. Delovala je tudi zunaj šole. Posebno se je posvetila sindikatu. Dolgo vrsto let je bila marljiva tajnica, blagajničarka in glavni steber v pridobivanju novih članov. Žal je pred leti izgubila sestro, s katero je živela. Ostala je sama, toda ne pozabljena. Še vedno ima zveze s kolegi, ki jo obiskujejo in ji krajšajo čas. Justa pa je še vedno abonent Slovenskega stalnega gledališča in obiskuje predstave, če le ji zdravje to dopušča. Draga Justa, ob tem visokem jubileju smo s teboj vsi tvoji kolegi in kolegice s košem želja in voščil, da bi čim lepše preživljala jesen življenja. Vsi, ki te imamo radi! Lajris Žerjal mora od doma na svoj kraj« polnimi pljuči in se kar težko odpravljam od doma.« Študij na visoki šoli za telesno kulturo ni lahek. V začetku se je zdel naši intervjuvanki celo zelo težak. Potem se je privadila. Najprej je imela težave z jezikom. Sedaj so tudi te težave izginile. »Pri študiju se srečujem še z drugimi slovenskimi študenti. Tako študirata z menoj Arianna Bogateč iz Križa in Vanja Jogan iz Trsta. Nekaj časa pa je bil v Rimu naš trener tudi Marko Kalc, ki trenira sedaj ekipo Bora.« 3. septembra mora biti Lajris ponovno v Rimu, ker se začnejo treningi. Nekaj izpitov iz ritmike, plavanja in biologije jo čaka v mesecu oktobru, medtem ko se bo študij ponovno začel v mesecu novembru. »Po končanem študiju bi se želela vrniti domov. Če bi dobila službo kot profesorica, bi me to zelo veselilo. Kot odbojkarica tukaj nimam veliko možnosti. Rada pa bi nadaljevala z igranjem odbojke. No, delati sedaj račune za prihodnost je vse prezgodaj. Najprej moram opraviti študij, potem pa bom delala načrte za prihodnost.« Tako se naši študentje uveljavljajo zunaj domačega kroga. Lajris je že dobra odbojkarica. Prav bi bilo, da bi se lahko zopet vrnila med nas in da bi v naših naših ekipah pokazala to, kar se je tam daleč v Rimu naučila. NEVA LUKEŠ šolske vesti Sindikat slovenske šole posluje s sledečim urnikom: vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure ter vsako sredo od 16. do 17. ure. Glasbena matica obvešča vse tiste, ki niso še potrdili vpisa za šolsko leto 1989/90 naj to storijo do petka, 1. septembra. čestitke LIVIJA iz Ricmanj praznuje 50. rojstni dan. Vse najboljše Ji želijo mož Ilario, hči Danijela z možem Maurom, Franko in Livija, posebno pa mali An-drea. Obilo sreče, razumevanja, zdravja in malih članov želijo novi družini STANCICH Alenka, Ljuba in Marvida. »1 V.V.V.V.V.' V.V.V.V.NV • •••••••••• • ••••••••• • • ••••••• • • • ••••••••• • •••••••••• • ••••••••• • •••••••••• • ••••••••• • •••••••••• 11 S1!1 Ivi 1,1,1 11111 1,1,1 11111 1,1,1 III 1,1,1 1,1,1 11111 11111 XXI w PRIVOŠČITE Sl ZASLUŽEK V PROSTEM ČASU ČE STE BISTRI IN ŽIVAHNI, ŠTUDENTJE ALI GOSPODINJE, BREZPOSELNI ALI UPOKOJENCI, ALI Sl ENOSTAVNO ŽELITE DODATNEGA ZASLUŽKA Z ZANIMIVIM IN USTVARJALNIM DELOM, ČE NAM LAHKO TEDENSKO POSVETITE LE NEKAJ UR SVOJEGA PROSTEGA ČASA IN SVOJO KOMUNIKATIVNOST, POTEMTAKEM ; POTREBUJEMO VAŠE SODELOVANJE ’ Ne zahtevamo nobenega posebnega znanja ali ■ pogojev, dovolj so nam Vaša razgledanost in ■ Vaša samostojnost, Vaša želja in Vaše veselje po J novem in dinamičnem delu. ■ Curriculum vitae, v katerem boste navedli svojo J razpoložljivost in podatke, ki po Vašem mnenju i najbolje opredeljujejo Vašo osebnost, pošljite pod * šifro i ZASLUŽEK V PROSTEM ČASU ! na naslov: ■ ČEDAD: NOVI MATAJUR, Ul. Ristori 28 - 33043 GORICA: PRIMORSKI DNEVNIK, Drev. 24. maja 18 - 34170 TRST: PUBLIEST, Ul. Montecchi 6 - 34137 PD KOLONKOVEC prireja v soboto, 2., in nedeljo, 3. septembra, TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE V soboto, 2. septembra, ob 16.30 se bo vršilo v njivi Justa Kariša, v Ul. Gravisi 16, TRADICIONALNO TEKMOVANJE V SAJENJU SOLATE. __________gledališča______________ MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. SV. JAKOB - Trg Puecher V okviru manifestacij "Estate di San Giacomo 89" bodo v torek, 29. t. m. ob 20.30 v organizaciji kulturnega združenja Franco Basaglia uprizorili delo Giovan-nija Testorija IN EXITU s Francom Branciarolijem in samim avtorjem G. Testorijem. Ponovitev bo v sredo, 30. t. m., ob 20.30 na Trgu Cavana. kino ARISTON - 21.00 II piccolo diavolo, r. Roberto Benigni, i. Roberto Benigni, VValter Matthau, Nicoletta Braschi. EKCELSIOR - 20.15, 22.15 Ore 10: calma piatta, srh. EKCELSIOR AZZURRA - 20.15, 21.45 Amori in corso, r. Giuseppe Bertoluc-ci, i. Amanda Sandrelli. LJUDSKI VRT - 21.00 Una vedova al-legra ma non troppo. NAZIONALE I - 16.30 Vampiri, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cioccolato bollente, kom. NAZIONALE III - 16.30, 22.10 La scuola del placeri proibiti, porn., □ □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'ultima Salome, r. Ken Russel, i. Glenda Jackson, □ □ GRATTACIELO - 15.30, 22.15 La časa 4 MIGNON - 17.00, 22.15 II bacio del ter-rore. EDEN - 16.00, 22.00 Bestialita bi-transe-xual gay, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.00 Le relazioni pe-ricolose, i. G len Glose, John Malko-vich, D LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La ragazza del sexy shop, porn., D D. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ koncerti Cappella civica Danes ob 12. uri bodo na sedežu Leto-viščarske ustanove v Trstu predstavili ciklus koncertov, ki jih bo organizirala ustanova Cappella civica in Promusica v katedrali pri Sv. Justu. Trg Barbacan - Rihardov slavolok Jutri ob 21.00 večer z naslovom »Sera del di di festa«, v organizaciji Krožka Maritain. Na sporedu bo koncert dua Stecchina-Bartolomai, intermezzo, katerega bosta podala Gabriella di Mauro in Riccardo Battilana ter gledališka predstava SIORA ROSETA E LA MAMA DEI G ATI v izvedbi Teatrocome. razne prireditve Župnijska skupnost iz Mačkolj vabi na PRAZNOVANJE svojega župnijskega zavetnika SV. JERNEJA. Jutri, 27. t. m., bo ob 10.30 slovesna maša s petjem. Popoldne ob 17. uri pa bo maša na prostem (na prostoru praznika češenj). Maševal in govoril bo g. Andrej Vouk, župnik iz Kubeda. Tradicionalen blagoslov vozil bo opravil misijonar g. Ivo Miklavc iz Ankarana. Sledilo bo bratsko srečanje. Igral bo narodnozabavni ansambel trio Stefa-no iz Postojne. V primeru slabega vremena bo isti program v domači cerkvi in bližnji srenjski hiši. Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA jutri, 27. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sveta maša - ob lepem vremenu procesija okrog cerkve, ob 20. uri glasbeni večer: Janez Majcenovič - bariton, Rok Lap -bas in Tomaž Plahutnik - citre. Prisrčno vabljeni! SKD Vigred iz Šempolaja prireja v petek, 1. septembra, ob 21. uri na šolskem dvorišču v Šempolaju KONCERT ANSAMBLA OTTA VIA BRAJKA iz Izole. Vstop prost. Vljudno vabljeni! Kulturno-gospodarska zadruga BAN vabi na tradicionalno šagro POD KOSTANJI pri Banih 1., 2. in 3. septembra 1989. izleti SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst obveščajo, da bo odhod avtobusa za izlet ob priliki odkritja spomenika J. Aljaža jutri, 27. t. m., ob 7. uri iz Trsta (foro Ulpiano) in ob 7.15 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. _________prispevki______________ V spomin na Ninija Kralja darujejo Cveto in Ladi Kralj 50.000 lir, Angel Milič 30.000 lir ter Nada in Nini Furlan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. BAZOVSKI DOM priredi danes, 26., in jutri, 27. t. m., VAŠKO ŠAGRO na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Jutri ob 9. uri ex tempore za otroke in mladino. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bosta poskrbela ansambla BIG BOLERO BAND in KRT včeraj - danes Danes, SOBOTA, 26. avgusta 1989 PERUNIKA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.36 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 17.33. Jutri, NEDELJA, 27. avgusta 1989 ZLATKO PLIMOVANJE DANES: ob 1.31 najnižje -37 cm, ob 9.05 najvišje 20 cm, ob 13.57 naj nižje -4 cm, ob 19.03 najvišje 24 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo poob-lačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje. Potovalni urad AUR0RA vabi na križarjenje z m/l "ISTRA" od 2. do 11. oktobra 1989 Obiskali bomo KORČULO, KRF, ITEO, PIREJ (ATENE), SANTORINI in KATAKOLON. Cene od 750.000 lir dalje! Od 25. septembra do 5. oktobra -potovanje po TURČIJI (ISTAMBUL, ANKARA, KAPADOKI JA, EFES, PERGAMON, BURSA). Cena 1.190.000 lir; Od 3. do 10. oktobra - potovanje po TUNIZIJI. Cena 785.000 lir; Od 13. do 20. oktobra - v MOSKVO in LENINGRAD s hoteli 1. kategorije. Cena 1.295.000 lir. Počitnice na KRETI, RODOSU, v HAMMAMETU, na SANTORINIJU, na KOSU, na PALMI DE MALLOR-CA, IBIZI in na COSTI BRAVI po zelo ugodnih cenah. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. razstave ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giada Macor, Giulia Demarchi, Gabriele Cociancich, Nicold Giurgevich, Beatrice De Cesco, Daniela Truppa, Cristina Brovedani, Luca Bonifa-cio, Michele Milani. UMRLI SO: 58-letna Anna Lufcich, 68-letna Ermenegilda Salamon, 76-letna Nicoletta Morabito por. Galante, 82-letni Luigi Corva, 83-letni Bruno Vascotto, 83-letni Albino Bembic, 78-letni Ferruccio Zanetti, 70-letni Armando Tucci, 88-letna Francesca Bolle, 92-letna Solidea Verni-er, 77-letna Rosa Sensoli por. Ottaviani, 86-letna Luigia Sanguerin vd. Tome, 88-letna Fulvia Bon vd. Scopinich, 82-letni Francesco Luprano, 74-letni Giovanni Scopinich, 79-letna Antonia Stradi, 71-letni Luigi Luin, 61-letna Rosalia Hlede, 86-letna Orsola Sluga, 78-letna Maria Velcich. OKLICI: mizar Sergio Caposassi in gospodinja Eleonora Cerello, tehnik Ma-urizio Tonini in zdravstvena pomočnica Rita Bagattini, pristaniški delavec Leonardo Cascio in čistilka Sonia Stopar Gi-ovannini, delavec Giovanni Mandorino in delavka Roberta Tacco, čuvaj Antonio Di Fiore in gospodinja Luigina Trapasso, uradnik Sergio Salerno in študentka Alenka Deklič, ladijski graditelj Giorgio Ferluga in prodajalka Elisabetta Pertot, šofer Massimiliano Montestella in prodajalka Cinzia Bratolich, upokojenec Beni-to Bercan in gospodinja Angela Chiaraz-zo, agent javne varnosti Paolo Galimi in prodajalka Antonella Di Bert, izvedenec Girolamo Piccolo in Solnica Serena Paoli, finančni stražnik Massimo Russo in uradnica Raffaella D'Uva, mehanik Franco Pentassuglia in študentka Luz Marina Vargas Ordonez, uradnik Renato Zurini in Solnica Annalisa Palumbo, tehnični asistent Fulvio Forti in zobozdravniška asistentka Rita Coffieri, uradnik Giovanni Crusi in delavka Irma Podpečan, študent Kamonchai Surihan in v pričakovanju zaposlitve Susanna Bortolin, pravni svetovalec Ernesto Bardi in uradnica Daniela Basso, inštalater Sandi Babuder in uradnica Elisabetta Glavich, upokojenec Nevio Cerar in socialna delavka Sonia Marano, zdravnik Vincenzo Rio in Solnica Roberta Greco. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po te-lefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo še danes na ogled skupinska razstava MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo še danes na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA. Umik: 9.00- 13.00, 16.00-19.00. V umetnostni galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - bo še danes odprta razstava sovjetske slikarke TATJANE MOROZOVE. V palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«. V Beneški hiši v Miljah bo še danes in jutri odprta razstava o morju, ki jo je organizirala Lega per 1'ambiente v sodelovanju s Fameia muiesana in z M. Mar-zarijem. Urnik: od 10.00 do 13.00. mali oglasi GOSTILNA NA KRASU išče natakarico. Tel. 229168 vsak dan, razen ob torkih in sredah. STAREJŠA UPOKOJENKA, Slovenka, išče žensko za pomoč v gospodinjstvu in dmžbo. Tel. 828603. V DOLINI št. 363 pri Križcu prodaja Čelo domače slive. PRODAM opel kadett GSI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174. FIAT panda 45, avgust 1982, prevoženih 95.000 km za 3.500.000 lir prodam. Tel. 228352. PRODAM prikolico za frezo 1,50 m x 1.10 m, nosilnost 8 q. Tel. 228352. PRODAM renault 4, letnik 1983 v dobrem stanju. Tel. (040)251063. PRODAM knjige za 1. razred vzgojitel-ske šole. Tel. 225817. DOBRO ZALOGO domače svinjine in kraškega vina lastne proizvodnje dobite v osmici pri Drejčetu v Vrtni ul. v Doberdobu. UNIVERZITETNI ŠTUDENT išče sobo ali stanovanje v bližini nove univerze v Trstu. Tel. na št. (0481)882174. IŠČEM primeren prostor, približno 50 kv. m, z električno napeljavo za obrtno dejavnost, po možnosti v dolinski ali miljski občini, pri Domju ali industrijski coni. Tel. ob uri obedov na št. 231037 ali 232149. IŠČEMO kuharico s prakso. Tel. 226112' IŠČEM sovlagatelja za skupno naložbo v gostinsko ali pekarsko obrt ob italijanski meji. Garancija vloženega kapital3 zagotovljena po italijanskem sistema-Pismene ponudbe poslati na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul- 24-maja 1, 34170 Gorica, pod šifro ‘Mešana družba". MARLJIV in natančen Novogoričan mlajših srednjih let, zaveden Slovenec, visokoizobražen, dober poznavale manjšinske stvarnosti išče kakršnoko delo znotraj gospodarskih, kulturni^ ali šolskih struktur slovenske manjšin v Italiji. Obsemi noto: službo kot eks stenčno nujo združiti s konkretni ^ služenjem slovenstvu. Te (003865/53352 - Nova Gorica. MLADENIČ, ki se želi vplejati v slašd čarsko stroko naj tel. na št. 213055. SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli g°sP v staro največ 29 let, kot pomočnico laboratoriju. Tel. 213055. menjalnica 25. 8. 1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIKING . MILAN Ameriški dolar .. 1407,750 1400.— Japonski jen 9,793 Nemška marka .... .. 717,800 715,50 Švicarski frank . 831,750 Francoski frank ... .. 212,950 210.— Avstrijski šiling . 101,920 Holandski florint . .. 636,630 634,— Norveška krona .... . 196,960 Belgijski frank 34,327 34,— Švedska krona . 212,650 Funt šterling .. 2206,600 2190,— Portugalski eskudo 8,593 Irski šterling .. 1915,500 1900.— Španska peseta .... 11,473 Danska krona .. 184,820 182,— Avstralski dolar . 1070,400 Grška drahma 8,339 8.— Jugoslov. dinar . Kanadski dolar .. 1197,000 1160.-4 ECU . 1489,500 BANKCf1 9,50 829-'' 10L50 194." 209." 8,1° 11,20 1030" 0,04 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet Sedež Agencija Domj° ^ i -611 Agencija Rojan Hiša za Ugotovili smo že, da v hiši ni nikoli dolgčas. V prejšnjem razkošnem bloku, kjer je stanoval Milan pred ločitvijo, so živeli intelektualci, vodilni uslužbenci boljših podjetij in uspešni tihotapci. Ljudje so bili tihi in zadržani. Če niso šteli denarja, so razmišljali o raznih skrivnostih življenja. Na hodniku so skoraj nemo hodili eden mimo drugega: »Klanjam se gospod profesor.« »Spoštovanje gospod doktor.« In že sta šla vsak na svojo stran. V hiši za reveže pa je čisto drugače. Vsaka, še tako majhna stvar je lahko povod za slavje. Že zberejo nekaj denrja in tisti, ki mu trenutno vžge avto se odpravi v trgovino po zaboj vina. Kmalu ni več razlike, to je moje, to je tvoje. Tistega dne, ko se je Milan preselil v hišo, je kmalu odkril, da pozna hišnika. Hišnik se je na moč razveselil znanca, poznal pa je tudi Milanova prijatelja, ki sta mu pomagala seliti. »Kaj delate?« je vprašal Milana. »Selimo prijatelja,« je rekel in pokazal na Čuša, ki mu je pomagal pri selitvi. Hišnik je poznal tudi njega. Poklical je še nekaj sosedov, v hipu so Milanovo kramo znosili v prvo nadstropje. Ta čas se je eden izmed sosedov reveže odpeljal v bližnjo trgovino po zaboj vina. Medtem ko sta hišnik in Čuš proslavljala v kuhinji (zlagano) Čušovo vselitev, je Milan s preostalim delom ekipe postavljal posteljo in omare. Vsi so seveda pridno uporabljali zaboj z vinom. Ko je bilo vse opravljeno, se je ekipa vrnila v kuhinjo in nadaljevala z opravilom okoli vsebine zaboja. Potem je hišnik omagal. Naenkrat je zaspal, bil je v nekakšni komi. »Kaj pa sedaj?!« Vesela družba se je odločila, da ga bo odnesla domov. Dva za noge, dva za roke, pa hajdi v drugo nadstropje. Pozvonijo. Odpre razkuštrana, zamaščena ženska. »Prinesli smo gospoda,« pravi Milan. »Ni ne prvič, ne zadnjič,« pravi ženska, »dobro poznam pijanca. Kar na kavč ga položite.« Ekipa za selitve se je vrnila v Milanovo stanovanje, izpraznila, kar seje še izprazniti dalo, in se dokončno razšla. Čez kakšno uro je Milana prebudilo vpitje, ki je prihajalo od zgoraj. Kasneje se je hrup polegel in Milan je mirno zaspal. Drugega dne je slišal, kaj je povzročilo vpitje. Vesela družba je prinesla pijanca domov, žena, vajena takšnih prizorov, ga ni niti Borivoj Repe pogledala. Fantje so ga položili na divan, Milan kot vesten človek ga je pokril. Pijanec je spal naprej, žena pa je še nekaj brkljala po kuhinji. Cez dobro uro je na vratih pozvonilo, druga ekipa, ki se je vračala iz gostilne, je prinesla novega pijanca. Nesrečna žena, vajena takšnih transportov, pa je doživela šok, saj sta dva pijanca na večer le malo preveč. Pričela se je dreti, naj jih kar zadržijo v gostilni, da ona svojega že ima, dveh pa da ne potrebuje. Ekipa se je na mah streznila, pričeli so ji dopovedovati, da je ta pijanec pravi, oni drugi pa mora biti podtaknjen. Kmalu se je pokazala kruta resnica. Prvi je bil napačni pijanec, takorekoč podtaknjen. Drugi je zaradi silnega hrupa prišel k sebi in zavpil: »Ančka, še dva deci!« »Ti bom dala hudiča, ne pa dva deci,« je rekla žena. Drugi je uvidel, da ni več v gostilni, razen tega pa, da ima doma konkurenco. Pričel se je dreti, da komaj človek odnese pete iz hiše, žena že sprejema drugega. Končno se je vse razjasnilo. Že čez nekaj hipov, se je cela hiša pogreznila v blaženi mir. Slučajni mimoidoči, bi pomislili, da v tej hiši domujejo mir, prijateljstvo in ljubezen. Veliko se res ne bi zmotili. /Tedenski pregovor: 't Če pade župnik, pravijo, da je bila nesreča, če pade mežnar, rečejo, da je bil pijan. (istrski) \ uri -k Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 29. 8. 1944 so Nemci na Opčinah ustrelili pet kurirk iz Predenega - Slavo Grahonja, Anico Parovel, Angelo Bandi, Elviro Kocjančič in Miro Bandi. □ Pred 10 leti: 31. 8. 1979 je bilo na Obirskem prvo srečanje pisateljev manjšinskih narodov. □ Pred 50 leti: 1. 9. 1939 je Nemčija napadla Poljsko. Tako se je začela 2. svetovna vojna. □ Pred 50 leti: 1. 9. 1939 so nacisti poslali v Buchenwald tri vidne koroške Slovence - Simona Martinjaka, nadučitelja Franca Aichholzerja in urednika Koroškega Slovenca Rada Wutterja. X poletne prireditve___________________________________ LIGNANO Arena Alpe-Adria, j Nocoj, 26. 8., ob 21. uri: festival italijanske popevke in kabaret. V nedeljo, 27. 8., ob 21. uri: večer bluesa s skupino Latitala Blues Band (ponovitev 5. 9.). V ponedeljek, 28. 8., ob 21. uri: večer italijanskega pop rocka -nastopa skupina I Parsifal. V nedeljo, 3. 9., ob 21. uri: Nočna magija - nastopa šest spretnih čarovnikov. V sredo, 6. 9., ob 21. uri: jazz koncert orkestra Group Macedo-nia Funky. VIDEM Trg San Giacomo Nocoj, 26. 8., ob 18. uri: koncert pihalnega orkestra S. Paolino iz Ogleja. Trg Lionello V nedeljo, 27. 8., ob 18. uri: koncert godbenega društva Filar-monica di Mels. SAN DANIELE Gledališče Clconi Nocoj, 26. 8., ob 21. uri: večer klasičnega baleta z mladimi plesalci ansambla pariške Opere. VERONA Arena Nocoj, 26. 8., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitev 31. 8.). V nedeljo, 27. 8., ob 21. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi. V torek, 29. 8., ob 21. uri: opera La forza del destino (Giuseppe Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi. V sredo, 30. 8., ob 21. uri: melodrama Cavalleria Rusticana (Pietro Mascagni), dir. Nello Santi in balet La strada (glasba Nino Rota, po istoimenskem Fellinijevem filmu), kor. Mario Pis-toni, dir. Armando Gatto, pleše Carla Fracci. • Predprodaja vstopnic pod 6. obokom veronske Arene od ponedeljka do petka z urnikom 8.40-12.20 in 15-17.50, ob sobotah samo zjutraj (Ente Lirico Arena di Verona, Trg Bra 28, 37121 VERONA -tel. 045/590109 ali 590966 ali 590726). Teatro Romano Nocoj, 26. 8., ob 21. uri: gledališka predstava Le bourgeois gentilhomme (Moliere-Lully), rež. Henri Ronse. _ V sredo, 30. 8., in v četrtek, 31. 8., ob 21. uri: glasbeni večer -Zenska avtorska pesem. Prvi večer nastopajo Rossana Casale, Mariella Nava, Paola Turci in Ornella Vanoni, drugi večer pa Giovanna Marini, Mia Martini, Lucia Poli in Aida Satta Flores. • Predprodaja vstopnic pod 8. obokom veronske Arene (tel. 045/590089). ANKARAN Ankaranska scena Nocoj, 26. 8., ob 21. uri: jazz delavnica. V petek, 1. 9., ob 20. uri: zaključna prireditev letošnjega študentskega tabora. Nova gorica Ploščad Kulturnega doma V petek, 1. 9., ob 20.30: nastop ansambla Pohorje Expres, nato gasilske vaje in modna revija s predstavitvijo jesenske mode. križanke______________________________________________ LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V CANKARJEVEM DOMU nocoj, 26. 8., ob 20. uri: koncert zbora Wiener Sangerknaben, dirigent Stephnen Aichinger (Galuppi, Faure, Kropfreiter, Ziehrer, Elgar, Ibert, Mozart, Strauss). V VITEŠKI DVORANI v ponedeljek, 28. 8., ob 20. uri: klavirski recital Louseja Sibourda (Ligety). V VITEŠKI DVORANI v sredo, 30. 8., ob 20. uri: klavirski recital Guntherja Reinholda (Debussy, Messiaen). V KRIŽANKAH v četrtek, 31. 8., ob 20.30: koncert komornega ansambla Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic, sopranistka Irena Baar, trobentar Stanko Arnold (Leopold in Wolfgang Amadeus Mozart). V POLETNEM GLEDALIŠČU v petek, 1. 9., ob 20.30: srečanje ljubljanskih folklornih skupin FS Emona, AFS France Marolt in ZFS Tine Rožanc. V POLETNEM GLEDALIŠČU v soboto, 2. 9., ob 21.30: nastopa češkoslovaško eksperimentalno gledališče Imaginativ. V KRIŽANKAH v nedeljo, 3. 9., ob 20. uri: večer šansonov Arse-na Dediča. V KRIŽANKAH v torek, 5. 8., ob 20.30: gledališka predstava Maraton (Claude Confortes), rež. Zvone Šedlbauer, igrajo Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rifle, Branko Šturbej, poje Marjetka Falk, glasba Mojmira Sepeta. V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 7. 9., ob 20.30: nastop folklornega ansambla Shota iz Prištine. V VITEŠKI DVORANI v petek, 15. 9., ob 18. uri: gledališka predstava Sneguljčica, nastopa Teatro del Carretto iz Lucce. V MGL v soboto, 16. 9., ob 20. uri: gledališka predstava Iliada, nastopa Teatro del Carretto iz Lucce. • Festivalska blagajna je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. (061) 221948. TRST Grad sv. Justa V četrtek, 31. 8., ob 20.30: opera Cosi fan tutte (Mozart), dirigent Claudio Desderi. LAŠKO Grad Tabor V petek, 1. 9., ob 20.30: koncert Komornega moškega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Janeza Boleta. V petek, 8. 9., ob 20.30: koncert Slovenskega kvinteta trobil -trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in tubist Darko Rošker (Farnaby, Bach, Holmes, Rathburn, Joplin, Haendel, Horovvitz, McPeck, Hovvarth). fotorazstave v f-jk__________________________ LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA: Fotografija neorealizma, uredil Italo Zannier. MEDUNO □ KMEČKA HRANILNICA: Polvere di gente - razstavljata Giulia-no Borghesan in Novella Cantarutti. HUMIN □ PALAČA ELTI: La memoria interrotta, uredil Fabio Amodeo. VIDEM □ TORRE DI SANTA MARIA: Avtoportret - Andre Kertesz, uredila Anne Hoy. □ MESTNI MUZEJ: Fotograf Attilio Brisighello, uredil Giuseppe Bergamini. SAN DANIELE DEL FRIULI □ PALAČA MONTE DI PIETA': Oblike kaosa - razstavlja Ferdinande Scianna. □ PALAČA MONTE DI PIETA': Magnumova Italija, uredila Gio-vanni Calvenzi in Agnes Sire. □ PALAČA MONTE DI PIETA': Po poletju - razstavlja Bernard Plossu. SPILIMBERGO □ CERKEV SAN GIOVANNI: Pariz - delavnica revolucije, postavila Mission pour la Photographie. TRST □ GRAD SV. JUSTA: Clouse Up - razstavlja William Klein. • Vse razstave so odprte do 1. oktobra 1989. skoraj disko___________________________________ VIPOLŽE Nocoj, 26. 8., ob 20.30: Grajska noč z ansambloma Šank Rock iz Titovega Velenja in Pop Design iz Ljubljane. ZELENI GAJ Nocoj, 26. 8., ob 20.30: Čudežna polja iz Maribora. BUKOVICA V nedeljo, 27. 8., ob 20.30: Bukovska noč z ansambli Big Bolero Band iz Nove Gorice, Mad Dog in California iz Ljubljane. VOJŠČICA V nedeljo, 27. 8., ob 20.30: Čudežna polja iz Maribora. OZELJAN V petek, 1. 9., ob 20.30: Karamela iz Kopra. ŠTANJEL V petek, 1. 9., ob 20.30: Don Juan iz Ljubljane. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji .. 112 Tržič ... 410222 Policija 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ V BOLNICAH Trst .. .734084 Gorica .. 533991 Gorica ... 82044 Tržič .. . 482000 Tržič . . . 410276 Krmin ... 60124 Čedad ... 730405 Čedad ...730000 RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst ...768888 Trst ...422222 Tržič ...482000 Gorica ... 22333 ZELENI KRIŽ Tržič ...410100 Gorica ... 31111 Čedad ...731142 Horoskop od sobote, 26. avgusta, do petka, 1. septembra 1989 OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: " J * Ker vam zvezde še . vedno niso kaj preveč naklonjene, je Precejšnja verjetnost, da se boste morali soočiti z manjšimi zapleti ali kakimi sitnostmi. Nikar se ne prenaglite v odločitvah! Precej bolj prijazne pa bodo zvezde rojenim od p- do 19.4. Sobota in nedelja bosta bolj muhasta dneva. VI JN DRUGI: Posvetite več časa ijubljeni osebi. Ugodna bosta Ponedeljek in torek. DVOJČKA (21.5.-20.9.) VI IN DELO: Napoved je ugodna. Merkur in Venera bosta izredno pozitivno vplivala na delo in na počutje. Marsikje boste napredovali. Precej prijazne bodo zvezde rojenim od 21. do 27.5. Rojenim od 5. do 9.6. pa sovražni Mars ne obeta drobrega. Možne so neprijetnosti. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo ponudil pomoč, ko je boste najbolj potrebni. Ugodna bosta ponedeljek in torek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in ploden delovni teden. Ponudila se vam bo zanimiva priložnost, ki jo le dajte karseda dobro izkoristiti. Sredi tedna vas čaka veselo presenečenje. Ugodne okoliščine bodo pripomogle k uresničitvi vaših namenov. Nekoliko bolj muhast bo četrtek. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil res zelo vesel vaše družbe. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in poln novosti. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečenj na finančnem področju. Z malo truda lahko dosežete zaželene' rezultate. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Ustvarjalni in zadovoljni boste. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali biti bolj iskreni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Čaka vas precej pester in uspešen teden. Ponudila se vam bo priložnost boljšega zaslužka. Izkoristite naklonjenost Venere in Merkurja za uresničitev načrtov. Prišlo bo do pozitivnih sprememb in prijetnih novosti. Rojenim od 6. do 10.12. lahko sovražni Mars prekriža načrte. VI IN DRUGI: Pokažite do nekoga več razumevanja. Ugodna bosta ponedeljek in torek. VODNAR (20.1.-AA/ 18.2.) — VI IN • DELO: Pričakujete lahko precej sproščen in razgiban teden. Merkur in Venera bosta botrovala k temu, da boste v svojih namenih učinkoviti. Možnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. Poskusite bolje izkoristiti svoj prosti čas. V nedeljo in ponedeljek možno slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: Veseli boste prijateljskega srečanja. Ugodna bosta četrtek in petek. _ BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Te-F | den vam bo precej naklonjen in de-i . lovno uspešen. Iz- in rr1St*te naklonjenost Marsa Lune za najdrznejše načrte uspelo vam bo, kar si želite. r-° (e ugoden čas za nove ini-ative. Ponudile se vam bodo r Te delovne možnosti. V to-k možnost slabšega razpolo-enja. VI IN DRUGI: Nekdo, tleči3? je všeč, vas bo prese-tr( , • Ugodna dneva bosta če-rtek m petek. C" ■do RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Pozitiven vpliv zvezd bo prispeval k dobremu razpoloženju in novim delovnim uspehom. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti. Marsikatera želja se vam bo uresničila. Nasmehnila se vam bo sreča pri pomembnih stvareh. Rojenim od 1. do 10.7. grozijo nevšečnosti. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega obiska. Ugodna bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: Pred vami je precej uspešen teden. To je ugoden čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Okoliščine vam bodo šle na roko in bodo pripomogle k izpeljavi vaših iniciativ. Marsikaj se bo premaknilo v željeno smer. Rojenim od 7. do 9.9. grozijo kakšne sitnosti. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila presenečenje. Ugodna dneva bosta sobota in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Zvezde so vam precej naklonjene. Izkoristite pozitiven vpliv neba in vse bo šlo tako, kot si le želite. Dobra sreča bo na vaši strani. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim v oktobru. Ponedeljek in torek vam bosta z neprijazno Luno manj po godu. VI IN DRUGI: Čakajo vas prijetni trenutki z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN DELO: Napoved tokrat ni preveč ugodna. Večjih težav sicer ni pričakovati, obstaja pa precejšnja verjetnost kakšnih zastojev ali nepričakovanih komplikacij. Izkoristite predvsem prijaznost zvezd v drugi polovici tedna. Rojenim od 5. do 9. 1. možnost pomembnega uspeha. VI IN DRUGI: Vznemirjeni boste zaradi neke izjave. Ugodna bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Te-den bo sicer pre-težno ugoden, vendar ob koncu tudi nekoliko muhast in naporen. Obstaja verjetnost nepričakovanih sitnosti ali neljubih dogodkov. Še prav posebno previdni naj bodo rojeni od 5. do 9.3. V četrtek se izognite zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke med starimi znanci. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. Odpust odpravlja administrativno, ne pa kazenske sankcije Sodna praksa goriškega sodišča zavrača odpust za davčne utaje Vsak večer od danes do četrtka V Krminu šest večerov v družbi španskega filma Pod naslovom »Odpust: Gorica hoče lisice« je gospodarski dnevnik »II sole 24 ore« te dni objavil članek, v katerem navaja razsodbo goriškega sodišča, ki že dviga veliko prahu na vsedržavni ravni. Goriško sodišče je - po poročanju tega dnevnika gre za osamljen primer v Italiji - pred časom razsodilo, da odpust fiskalnega prekrška v določenih okoliščinah ne odpravi kaznivega dejanja. Stališče, ki ga zagovarjajo goriški sodniki je predvsem pomembno, ker utegne ogroziti učinke davčnega odpusta, od katerega vlada pričakuje, da bo unovčila del ogromne vsote, ki se vsako leto izmuzne davčnim blagajnam zaradi utaj. Okrog odpusta je sicer že bilo precej polemik in dvomov glede resnične učinkovitosti. Razsodba goriškega sodišča pa utegne, če bo obveljala v sodni praksi, povsem izničiti učinkovitost spornega odpusta. Da bi bolje razumeli, za kaj gre, smo se včeraj pogovorili z goriškim sodnikom Luigijem Leghisso, ki je napisal utemeljitev razsodbe, o kateri je govor. »Takoj naj pojasnim, da ne gre v tem primeru za znani odpust glede utajevanja pri davčnih prijavah. Primer ali bolje številni primeri, ki smo jih obravnavali, so se nanašali na prekrške pri vplačevanju davčnih odtegljajev na plačah odvisnih delavcev, ki so jih delodajalci vplačali z zamudo ali jih sploh niso vplačali. Zakonska odloka št. 70/88 in 69/89 sta ponovno odprla termin za ta vplačila in predvidela, da lahko kršilci poravnajo dolg, ne da bi pri tem bili podvrženi kaki upravni sankciji. Toda v teh primerih je bil zagrešen tudi kazenski prekršek, ki pa ga odlok ne more odpraviti kar tako enostavno kot upravno sankcijo. Da se odpravijo kazenske posledice bi bila potrebna amnestija, ali vsaj izrecna navedba, da je zakasnelo vplačilo vzrok nekaznivosti oz. odprave kazenskega prekrška. Ker vsega tega v navedenih odlokih ni, je očitno, da je bil kazenski prekršek zagrešen v trenutku, ko je potekel rok za vplačilo in neglede na kasnejše ponovno odprtje tega roka. Sodnik torej ne more drugače, kot da obsodi obtoženca, ki je nedvomno zagrešil kazensko dejanje. Tega vladni odlok namreč ni odpravil, saj se je omejil na odpravo administrativne sankcije«. Dr. Leghissa nam je še pojasnil, da to stališče ni osamljen primer, pač pa da so ga osvojili vsi goriški sodniki, ki dosledno odločajo v tem smislu. Za mnenje smo vprašali tudi odvetnika Petra Sanzina. »Morda bi moral kot odvetnik imeti drugačno mnenje, toda mislim, da so goriški sodniki odločili pravilno. Izvirna napaka je namreč v samem zakonskem besedilu. Zlasti na fiskalnem področju je nejasnost zakonodajalca resen problem, ki se stalno pojavlja: kontradiktornost zakonov povzroča povsem različne sodne prakse različnih sodišč, to pa je seveda vir negotovosti v ljudeh«. Zakonska nejasnost bo torej najbrž omejila učinke davčnega odpusta? »Skoraj gotovo. Kdo pa bo vložil samoprijavo, če z njo odpravi le administrativno sankcijo, tvega pa obsodbo na zapora, četudi pogojno? V kakem subjektivnem primeru utaje res velikih vsot se bo morda izplačala pogojna obsodba, večina pa se bo gotovo izognila samoprijavi, saj ji jo bodo odsvetovali sami komercialisti. Že takoj, ko je stopil v veljavo odlok o odpustu, so mnogi postavili dvome s tem v zvezi. Razsodbe, o katerih je govor, potrjujejo utemeljenost teh dvomov, ki jih lahko razreši le zakonodajalec: potreben je poseben zakon, ki naj jasno pove, da poravnava dolga do države odpravi tudi kazenske posledice«. Na dvorišču osnovne šole Vittorino da Feltre v Krminu se nocoj pričenja ciklus šestih filmskih večerov na odprtem. Predvajanja prireja kulturni krožek Micron C, v sodelovanju s Pic-colo Cineforum in odborništvom za kulturo pri Občini Krmin. Filme bodo predvajali vsak večer, do četrtka, 31. t. m., ob 21. uri. Pregled bo obsegal nekatere med najboljšimi španskimi filmi od začetka 70. do približno polovice 80. let. Zanimivo je, da so izbrali filme ene same produkcijske .hiše, Elias Ouerejeta. Gre za manjšo špansko produkcijo, ki je zaslužna zaradi pogumnih izbir s finansiranjem nekaterih res zanimivih filmskih projektov, tudi v letih pred smrtjo diktatorja Franca, ko je bilo to nedvomno težje kot danes. Nocoj bo na vrsti film Carlosa Saure »Ana y los lobos«. Ana je tujka, ki pride v neko vas v poletnem jutru: z raznimi osebami naveže različne odnose, znajde se v okoliščinah, ki ne ve, ali so sanje ali resničnost. V Prihodnjih dneh bo spored sledeč: jutri »Pascual Duarte«, rež. Riccardo Franco, v ponedeljek »A un dios de-sconocido«, rež. Jaime Chavarri, v torek »El sur«, rež. Victor Eriče, v sredo »Fer oz«, rež. Manuel Gutierrez Ara- Podatki policije in karabinjerjev o prometu julija in avgusta Z zmanjšanjem prometa tudi manj nesreč Prav danes bi moral promet doseči eno od konic v letošnji sezoni z drugim večjim valom množičnih povratkov z dopusta. Promet je bil letos na cestah v goriški pokrajini manjši kot lani, kot nam potrjujejo ne samo podatki o prisotnosti v letoviščarskih krajih, pač pa tudi obračun delovanja prometne policije in karabinjerjev na Goriškem. Tako policija kot karabinjerji so pri nadzorovanju prometa ugotovili, da se je število vozil na naših cestah v letošnjih poletnih mesecih precej, zmanjšalo. Večjih zastojev ni bilo, če izvzamemo že kronične težave na obeh cestah proti Gradežu in ob nekaterih koncih tedna na avtocesti. Pri izstopni postaji na Moščenicah so se najdaljše vrste vozil pojavile ob prvem koncu tedna avgusta, velik promet pa je bil tudi teden kasneje in ob velikem šmarnu. Podatki prometne policije o ugotovljenih prekrških so dokaj zgovorni, saj so letos imeli na cestah približno enako število posadk kot lani. Iz primerjave med številom letošnjih in lanskih prekrškov ugotovimo določeno zmanjšanje, ki po mnenju policije odvisi bolj od zmanjšanja obsega prometa kot pa od povečane vestnosti voznikov. Letos so od 1. julija do 20. avgusta izpolnili 786 zapisnikov o prekrških (julija in avgusta lani 1.068). Vozniki so nadalje takoj poravnali globe za 938 prekrškov (lani 837). Precej se je zmanjšalo predvsem število prekrškov v zvezi s hitrostjo na cestah: letos so ugotovili v poletnem času 335 manjših in 59 težjih prekrškov (lani 356 in 96). Na vozniška dovoljenja so s tem v zvezi vpisali 64 opomb (lar.i 130). Glede drugih prekrškov je pozitivno zmanjšanje primerov vožnje v vinjenem stanju (lani so zabeležili 6 primerov, letos samo 2), kot tudi primerov zaplembe vozil (letos 10, lani 19). Poglavje zase so novi predpisi o varnostnih pasovih, za katere ni mogoča primerjava, ker so stopili v veljavo šele aprila letos. Voznikom in potnikom so naprtili 86 glob, ker se niso privezali s pasovi, enega voznika so kaznovali, ker pasov sploh ni namestil, enega pa, ker 'ni imel varnostnega naslanjača za otroka. Še pozitivnejši je obračun prometnih nesreč (podatki upoštevajo obdobje do 24. t. m.), pa čeprav so beležili eno smrtno žrtev več kot lani. Julija in avgusta lani je bilo na goriških cestah skupno 155 prometnih nesreč, letos pa doslej samo 117. Od teh so bile štiri nesreče s smrtnimi posledicami, umrlo pa je pet ljudi, eden več kot lani. Ranjenih je bilo 89 ljudi v 68 nesrečah (lani 127 v 95 nesrečah), nesreč s samo škodo na vozilih pa je bilo 45 (lani 56). Podatki, ki nam jih je posredovala prometna policija se ujemajo s podatki karabinjerjev. Še posebno izstopa občutno zmanjšanje števila ugotovljenih prometnih prekrškov in denarja, ki so ga vnovčili zara- di glob. Lani so karabinjerji enot s sedeži v Gorici, Tržiču in Gradišču v juliju in avgustu ugotovili 1.437 prometnih prekrškov. Globe nediscipliniranim voznikom so takrat navrgle več kot 38 milijonv lir. Letos je bil "dobiček" za državo dosti manjši (niti 15 milijonov lir), saj so na goriških cestah karabinjerji ugotovili komaj 812 prometnih prekrškov. To močno zmanjšanje najbrž deloma odvisi tudi od večje zaposlenosti z nesrečami, saj so karabinjerji letos, na razliko od policije, imeli opravka z nekaj več nesrečami kot lani: lansko poletje so jih ugotovili 109, letos 116. Kljub temu povečanju števila nesreč pa je bilo ranjenih devet manj kot lani, 58 namesto lanskih 67. V prometnih nesrečah, o katerih so preiskovali karabinjerji sta letos v juliju in avgustu umrli dve osebi, lani pa samo ena. Skupni obračun letošnjega poletnega prometa (doslej, saj poletja še ni konec) je torej pretežno pozitiven. Izvzeti moramo smrtne primere, saj je letos umrlo na naših cestah sedem ljudi, dva več kot lani, dosti manj pa je bilo nesreč (približno 12% manj) in predvsem ranjenih (skoraj za tretjino manj kot lani). Pri tem se pa postavlja vprašanje, koliko gre to zmanjšanje pripisati večji previdnosti voznikov, koliko pa manjšemu številu vozil na cesti in torej manjši statistični možnosti nesreč. A.S. Pro Gorizia Cene vstopnic POKRITA TRIBUNA 12.000 lir TRIBUNA 10.000 lir STOPNIŠČE 7.000 lir S POPUSTOM* 3.500 lir ‘vstopnice za jugoslovanske državljane, vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno KORIST. . . ABONMA VSTOPNICA PRIHRANEK NOGOMETNA SEZONA 1989/90 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ ■ .. imajo nezvestejši ZADNJI DNEVI Osamljen ropar v Gradežu odnesel milijon iz trgovine V Gradežu je sinoči neznan moški oropal trgovino s športnimi oblačili. Neznanec je nekaj minut pred 18. uro stopil v trgovino Bernarda Cinciripini-ja "Bernardo šport" v Ul. S. Grisogono 6, nedaleč od županstva in le nekaj korakov proč od cone za pešce. V rokah je imel samokres, ni znano, če pravi ali samo igračo. V trgovini v tistem trenutku ni bilo nikogar razen hčerke lastnika in prodajalke. Ropar jima je velel, naj mu nemudoma izročita ves denar iz blagajne. Prestrašeni dekleti sta se ravnali po njegovih ukazih. Moški je pograbil denar - po prvih ocenah približno 950 tisoč lir - in urnih nog zbežal peš proti coni za pešce. Tam se je z dokajšnjo lahkoto umaknil morebitnim zasledovalcem in zabrisal vsako sled za seboj. Takrat je policija sicer že hitela proti oropani trgovini, saj jih je o ropu obvestil anonimni glas po telefonu. Po vsej verjetnosti je kdo od zunaj opazil, da je v trgovini v teku rop in poklical policijo. V Gradežu in cestah, ki peljejo iz njega, so policija in karabinjerji postavili cestne bloke, zaenkrat kot kaže brez uspeha. Po opisu prodajalk naj bi ropar bil močan moški, visok okrog 165 cm, s precej temno, po vsej verjetnosti zagorelo kožo. Preiskovalci so sinoči preverjali te in druge podatke. Sprašujejo se, ali je morda včerajšnji rop povezan s podobnim dogodkom v nedeljo popoldne v agenciji Ribi prav tako v Gradežu. Takratne okoliščine ropa so namreč bile na moč podobne včerajšnjim z razliko, da je tisti podvig opravila ženska. Sicer pa so si okoliščine takih manjših ropov, ki jih opravijo osamljeni roparji po trgovinah, vedno podobne in morda ni med dogodkoma nobene zveze. Včeraj na goriških cestah številne prometne nesreče Včeraj se je na Goriškem pripetilo več prometnih nesreč. Najhuje se je poškodovala 79-letna Maria Gabini iz Gorice, Ul. Petrogalli 1, ki je bila žrtev okrog 15. ure prometne nesreče na Trgu Medaglie d oro. Ponesrečenko, ki je hodila po pločniku, je z avtomobilom povozila 32-letna Goričanka Elisabetta Zorzut. To je namreč na omenjenem križišču po trčenju z drugim avtomobilom odbilo na bližnji pločnik, po katerem je hodila Gabinijeva. Priletno žensko so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Gabinijeva je v nesreči dobila zlom leve lopatice in kolka ter lažji pretres možganov. Dežurni zdravnik je odredil sprejem na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v dveh mesecih. Druga hujša nesreča se je pripetila včeraj okrog poldneva v Tržiču na križišču med ulicama Aulo Manlio in Lussini. Žrtev nesreče je 66-letni motociklist Leonardo Cavallari. Podrl ga je avtomobil, ki ga je upravljal 26-letni Massi-mo Lussin iz Tržiča. Cavallari se bo moral zaradi zloma noge zdraviti mesec dni. Prav tako v mesecu dni bo okreval 20-letni Alessandro Settimo iz Fiumicel-la, ki je v noči na petek pri Beglianu iz še nepojasnjenih vzrokov, morda zaradi prevelike hitrosti, zavozil z avtomobilom s ceste. Zlomil si je nogo, dobil je tudi močan udarec v obraz. gon in v četrtek »Tasio«, rež. Montxo Armendariz. Srečanje na Poreznu Jutri bo na Poreznu pravo praznično vzdušje. Planinsko društvo Cerkno namreč prireja tradicionalno poletno srečanje planincev, borcev in ljubiteljev gora. Krajša slovesnost s kulturnim programom in pozdravnimi besedami gostiteljev bo ob 11. uri na 1632 visokem vrhu hriba. Za pravo planinsko razpoloženje bodo poskrbeli kulturniki iz Cerknega, pevski zbor iz Otaleža in domači muzikantje. Paoluzzi in Chiarion spet na prostosti Claudio Paoluzzi in Roberto Chiarion, ki so ju aretirali v zvezi z razpečevanjem ponarejenih bankovcev za 50 tisoč lir, sta od včeraj spet prosta. Državni pravdnik dr. Mancuso je ugodil prošnji branilcev odv. Portellija in Bernota po izpustitvi na začasno prostost. Preiskava se nadaljuje. Identificirali žrtev Včeraj smo pisali o ženski, ki je skočila pod vlak, ki je vozil iz Trsta proti Portogruaru. Karabinjerji iz Ronk so na podlagi v bližini ustavljenega citroena AX ugotovili istovetnost ženske. Gre za 35-letno Romano Pavletič iz Štarancana, Ul. Giovanni XXIII 15. Živela je z možem Albertom, 9-letnim sinom in komaj dva meseca staro hčerko. Ženska je bila po poklicu mestni redar v Gradežu. Vzroki tragičnega dejanja niso znani. izleti Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča udeležence izleta v Dovje, da bo avtobus odšel s Koma jutri ob 7. uri. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Rain man - 1'uomo della pioggia«. VERDI 18.00-22.00 »Ho sposato un alie- VITTORIA 17.30-22.00 »Ogni volta di piu«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Umri pokončno«, 22.30 »Desert s smetano«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Petek 13 II. del«. DESKLE 19.30 »Sajgon«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI All'orso bianco - Korzo Italia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701. __________pogrebi Danes v Gorici ob 8. uri Arminio Ri-vetta z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 9.30 Rodolfo Cosolo z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Anton Žigon iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na pokopališče v Štandrežu, ob 12.30 Or-feo Peruch iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 14. uri Alberta Sdri-gotti por. Zongar iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku. Po kratki bolezni nas je zapustila Rozalija Hlede por. Maraž (62 let) Pogreb bo danes ob 16.30 v cerkvi Števerjanu. Žalostno vest sporočajo ®°^'.^mo< ki Aleksandra in Loreta, zet jj0( vnuk Manuel, brat Marjo z “aV sestra Marica s sinovoma in 0 sorodstvo. Števerjan, 26. avgusta 1989 Pogrebno podjetje Preschern Ravnatelj Otello Silvestri o obnovi poslopja državne knjižnice Knjižnica bo lepša in funkcionalnejša Goriška državna knjižnica v Ul. Mameli dobiva počasi dokončno prenovljeno podobo. Z delom so začeli pred dobrim letom in marsikaj so že dokončali. Zunanji videz je že dokončen, sedaj so se lotili najzahtevnejša dela in sicer notranjih prostorov. Ravnatelj knjižnice Gtello Silvestri je seveda ponosen na stavbo, ki bo po obnovi postala lepša in vse bolj funkcionalna, tako da bi zadostila potrebam še večjega števila Goričanov. »Prenovitvena dela so bila neiz- bežna«, nam je povedal ravnatelj med krajšim obiskom knjižnice. »Streha je že več časa puščala, v vseh teh letih pa se je nabralo res veliko število knjig. Napočil je že skrajni čas, da bi dobili nove in funkcionalnejše prostore. Vsem je dobro znano, kako težke so knjige. Nekdanja stavbena struktura je postala med drugim tudi prešibka za to ogromno maso knjig, brošur itd. Kaj tedaj storiti? Najprej smo seveda morali poiskati ustrezno finančno kritje. Ministrstvo za javna dela nam je lani dodelilo milijardo lir. Z delom smo pričeli takoj. Ta denar žal zadostuje le za zidno predelavo notranjega dela stavbe. Najprej bomo uredili kletne prostore, tako da bomo v bodoče lahko spravili vanje material, ki ga v tako veliki knjižnici res ne primanjkuje. Nato bo prišlo na vrsto pritličje, prvo in drugo nadstropje ter podstrešje. Ko se lotiš tako zahtevnega dela, moraš seveda natančno premisliti, kako urediti nove prostore na čimbolj racionalen in funkcionalen način. Zato smo sklenili, da bomo na podstrešju popolnoma predelali in utrdili sedanje zidove, ostrešje in pod. Tu bomo namreč hranili večji del knjig, podstrešne prostore je čas že močno načel. Sedaj je urad za izposojanje knjig v 2. nadstropju, po novem bo deloval v 1. nadstropju. Tam bodo na razpolago tudi vse najvažnejše storitve, ki jih knjižnica nudi obiskovalcem. V drugem nadstropju bomo uredili večji čitalnici, kjer bo prostora v primerjavi s prejšnjo razporeditvijo za še večje število gostov. Kdor bo želel brskati po večjem izboru knjig ali se posvetiti kaki študijski raziskavi, bo to lahko storil prav tako v tem nadstropju, kjer bomo v ta namen pripravili posebno sobo. Prav tako bo tu še soba, ki bo namenjena izključno prebiranju revij in časopisov. Poleg tega bodo bolj zahtevne obiskovalci, tu mislim predvsem na študente, ki želijo imeti med študijem res pravi mir, imele na razpolago še tretjo čitalnico v notranjem delu poslopja knjižnice, kjer so sedaj spravljene knjige in čtivo, ki se nanašajo na italijansko zgodovino. Načrt nove knjižnice predvideva tudi odstranitev nekaterih, kot temu pravimo, arhitektonskih pregrad. V vhodnem prostoru bo delovalo dvigalo, ki se ga bodo lahko posluževale tako starejše kot tudi prizadete osebe. Seveda bomo uredili novim prostorom primerne higijenske naprave, saj ne smemo pozabiti, da prestopi dnevno prag naše knjižnice več kot 200 ljudi, kar znaša v enem letu okrog 60 tisoč obiskovalcev. Dela v notranjem delu stavbe se bodo predvidoma zaključila čez dober mesec. Takrat pa bo treba dobiti denarna sredstva za ureditev centralnega dela poslopja knjižnice, dela, ki meji na italijansko učiteljišče in za nakup vse potrebne notranje opreme. Zagotovili so nam, da bo te izdatke krilo Ministrstvo za kulturne dobrine, ki je v ta namen že nakazalo 3 milijarde in pol lir. Prenovitvena dela bodo vsekakor trajala še najmanj dve leti. Morda bo knjižnica lahko delovala s polno paro v začetku leta 1993, seveda pod pogojem, da bo delo teklo dalje brez večjih zapletov. Kar zadeva sedanje težave dijakov in univerzitetnih študentov, ki se poslužujejo naših storitev, lahko v delno tolažbo povem, da bomo oktobra odprli večjo sobo, ki je v 2. nadstropju notranje stavbe nad fonoteko. Ta prostor je že več časa neizkoriščen, žal pa nima zasilnega izhoda. V kratkem bomo poskrbeli za postavitev omenjenega izhoda in še nekaterih drugih vrat, ki so iz varnostnih razlogov neobhodno potrebna. V tej sobi bo lahko študiralo okrog 50 oseb. Na ta način bomo nekoliko razbremenili sedanje odločno pretesne prostore, saj smo začasno preuredili v zasilni čitalnici kar dva hodnika. Rad bi nakazal še nekaj podatkov: iz tehničnih razlogov smo morali večjo količino knjig prenesti v druge prostore in so zato težje dosegljive. Knjige, ki so v državnem arhivu, si lahko kljub vsemu izposojamo, toda le po predhodnem naročilu. Knjige namreč dvigamo vsako sredo in soboto. Ostale knjige pa, ki so last ljudske knjižnice, si lahko vsakdo izposodi dan kasneje. Rad bi poudaril še nekatere zanimivosti naše stavbe. Zgradili so jo jezuiti že pred 164 leti, saj so v teh prostorih imeli svoje semenišče. Stavba je v naslednjih letih prešla v last številnim ustanovam različnih narodnosti, ki so nedvomno pustile v njej nekaj svojstvenega. Goriška knjižnica je nedvomno ena naj dragocenejših stavb našega mesta in jo je treba zato primerno ohraniti. Ko smo pričeli z deli, smo odkrili kletne prostore, ki so bili zakriti. Našli smo tudi rov, ki verjetno pelje do goriškega gradu. V teh prostorih nameravamo urediti nekako sejno dvorano, kjer bi v bodoče lahko prirejali seminarje ali predstavitve knjig. Vstop v te prostore bo možen vsakemu obiskovalcu knjižnice. Na zunanjem delu knjižnice, ki meji na Verdijev korzo, pa bi radi ponovno uredili botanični vrt, ki je svoj čas že krasil to površino«. Na slikah (foto Čubej): notranji del nekdanjega jezuitskega semenišča, v katerem je sedaj goriška državna knjižnica. Kletne prostore nameravajo preurediti in pridobiti v njih manjšo sejno dvorano. Nov objekt na avtoportu velja skoraj 6 milijard SDAG prevzela novo delavnico Na avtoportu pri Štandrežu je bila dni slovesnost, na kateri je podžu-Pan Mario Del Ben v imenu Občine gorica uradno predal predsedniku družbe SDAG, ki upravlja blagovno Postajališče in druge obmejne naprave 5a mednarodnem mejnem prehodu pri Nandrežu, Gianluigiju Devetagu novo Jmliko servisno delavnico za tovornja-Objekt, ki je stal 5 milijard 700 jPilijonov lir, bo tako že kmalu upora-pri SDAG nameravajo v roku pridno enega meseca skleniti pogodbo s Podjetjem, ki ga bo upravljalo. . Nova delavnica je med največjimi s°vrstnimi objekti v severni Italiji. Ob-e9a pokrito površino 5.700 kv. met-katerim gre dodati še približno u° metrov, v katerih bodo uradi in slanovanjski prostori. Velika hala do-®9a skoraj 50 tisoč kub. metrov pro-ornine, razpolaga s 16 vhodi za to-st rnjake in devetimi jarki za vsakovr-ei k Popravila. Ob mehanični delavnici? Y njej tudi večji avtoličarski odpoj..'11 servis z nadomestnimi deli na fšini okrog 1.500 kv. metrov. dc a srečanju so poudarili, da bo Go-vet 2ako razpolagala z enim od naj-ža t ” in sodobnih servisnih centrov bod 0Vornjake. S tem pričakujejo, da Privabili še več prometa kot se-’ ko so v prvih šestih mesecih letos našteli okrog 80 tisoč tovornjakov. Vozniki tovornjakov, ki potujejo iz ali proti vzhodnim državam, naj bi namreč imeli v Gorici središče, kjer naj bi hitro in učinkovito reševali vsak njihov problem. Nova mehanična delavnica sodi v drugi sklop del na avtoportu, ki ga uresničujejo in dopolnjujejo postopno. Drugo skupino del bodo predvidoma končali do pomladi z odprtjem novega velikega skladišča s hladilnimi celicami za kvarljivo blago. Na sliki (foto Marinčič) podžupan Del Ben in predsednik SDAG Deve-tag ob prevzemu novega objekta Nocoj v avditoriju koncert tradicionalne indijske glasbe občj?fevj pb 21. uri se bosta v avditoriju v Ul. Roma predstavila goriškemu CQ t>0 Vu indijska glasbenika Budhaditya Mukerjee in Sankha Chatterje. Indij-9)°{jv0° s Sitarjem in tablo podala nekaj zanimivih indijskih ljudskih glasbenih 5ko ojr^1,a.djfya" ki igra sitar, je priznan glasbenik, saj je začel igrati na perzij-. sbdo že v mladih letih. Ko je bil star 13 let je osvojil prvi glasbeni ^Qs(je„ ?Ve ^eti kasneje pa kar državni natečaj. Sankha je prav tako izjemen Nfo pravi virtuoz table. Na ta instrument je začel igrati že pri treh letih, Paiverzj nadaljeval študij pri številnih priznanih učiteljih. Sedaj poučuje na Prinjp . v Kalkuti, na Hochschule der Kunste v Berlinu in na mednarodnem talnem inštitutu v Benetkah. Okrožnica o datumih šolskih volitev v razredne svete Šolsko Skrbništvo sporoča, da so prejeli ministrsko okrožnico, ki se nanaša na izvolitev predstavnikov dijakov in staršev v razredne in medraz-redne svete. Volitve, ki potekajo kar med razrednimi zborovanji, bodo morali po vseh šolah izpeljati do 31. oktobra. Morebitne dopolnilne volitve za zavodske, okrajne in pokrajinske svete bodo v nedeljo, 26. novembra, in v ponedeljek, 27. novembra. 23/9-1/10/1989 SEJMIŠČE GORICA Policentrični razvoj občine se je obnesel Vsako leto v tem času prebivalci sežanske občine praznujejo. Že več let ob tej priložnosti imajo v Sežani slavnostno sejo občinske skupščine. Ta bo danes ob 10. uri. V Sežani, ki je središče po velikosti tretje občine na Slovenskem (sežanska občina meri 700 kv. km) so v teh dneh nekatere prireditve. Več takih prireditev pa je tudi v drugih krajih občine, ki se razprostira po vsem Krasu od Brestovice do Brkinov. »Sli smo v policentrični razvoj«, pravi predsednik občinske skupščine Ivan Vodopivec. Vsi občani morajo imeti enake pogoje. Ni da bi eni imeli več, drugi pa manj. Ta odločitev, ki. so jo sprejeli pred nekaj leti, je pokazala svoje pozitivne plati, saj se sedaj ljudje vračajo tudi v tiste vasi, ki so bile že skoro odpisane. Ni je še tako majhne vasice, kjer ne bi bili v zadnjih letih zabeležili nove stanovanjske gradnje. V skoro vse vasi so že pred časom speljali vodovod. Gradili so ga dolgo vrsto let, tudi s pomočjo vojakov JLA, ki so jim priskočili na pomoč z delovno silo in s sodobno mehanizacijo. Za to so jim zelo hvaležni. V nekaterih vaseh je voda prišla iz pip v letošnjem letu. Veliko pozornost so posvetili razvoju telefonije v občini. V skoro vseh vaseh sedaj imajo telefon. Da so v to dali veliko denarja, kaže že sam podatek, da so letos, zato da so omogočili telefonski priključek 40 interesentom v dveh vasicah, porabili nad 6 milijard dinarjev. Uredili so sodobne ceste v vseh vaseh občine. V sežanski občini je 34 krajevnih skupnosti in 172 vasic. Letos zaključujejo izgradnjo primarne infrastrukture, je še dejal župan Vodpivec. S temi deli so sicer začeli že pred veliko leti, pred petimi leti pa so se dela lotili s še večjo vnemo, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da se je gospodarska kriza v Jugoslaviji že čutila. Uredili so ali še bodo tudi tiste zapuščene dele cest, ki so bili na meji občine. Seveda bo treba narediti še marsikaj, saj nekaj starih dolgov je še ostalo, iz leta v leto pa se porajajo nove potrebe. »Gospodarsko krizo čutimo tudi mi«, pravi župan Vodopivec, »vendar se ta pri nas ne kaže tako kot v drugih delih drža- ve«. Brezposelnosti pri njih ni, pa čeprav gre vsako leto eno domače podjetje v stečaj. Delavci pa kmalu najdejo zaposlitev drugod. V zadnjem času so v raznih krajih preuredili nekatere javne objekte, ki so bili že zapuščeni. V Govcu so staro šolo dali v najem nekemu podjetju. Tam bodo zaposlili 20 delavcev. V Cizli je prav tako prostora za 15 delavcev. Na Vrhovljah posluje mešano italijansko-jugoslovansko podjetje z desetino delavcev. V Dutovljah so včeraj v poslopju stare šole odprli invalidske delavnice. Vsi ti objekti so propadali, sedaj so jih obnovili in preuredili. Posodobili bodo tudi ambulante, pa čeprav se tudi tu srečujejo s težavami glede denarja. O gradnji kraškega vodovoda smo že pisali. V dogovoru z vojsko bodo zaključili gradnjo brkinskega vodovoda. Prav tako v sodelovanju z vojaki bodo zgradili vodovod v Štanjelu. V občini že ugotavljajo, da se sprošča zasebna pobuda, tudi upoštevajoč novo jugoslovansko zakonodajo. Nastajajo zasebna podjetja, mešana, pa tudi italijansko-jugoslovanska. Zasebnim obrtnikom sedaj nudijo posebno davčno olajšavo. Obrtnika ne bodo obdavčili za dobo petih let če bo pridobljen zaslužek vložil tako da bo najel več novih delavcev. Prepričani so, da bodo na tak način povečali zaposlitev, na časovno razdaljo pa bo tudi občina od tega imela zaslužek. Vsem težavam navkljub so torej sežanski občinski upravitelji optimisti in prepričani, da se z boljšim gospodarjenjem da doseči marsikaj pozitivnega in koristnega. (mw) Vsestranska skrb za kulturo Avditorij v Sežani nared manjka še Kulturni dom Še večji poudarek terminalu na meji Že kmalu začetek gradnje sežanske avtocestne obvoznice Pred približno enim mesecem so na travnikih pri Razdrtem delavci s sodobno mehanizacijo začeli urejati prostor za izgradnjo avtocestnega odcepa v dve smeri, proti Sežani in Novi Gorici. V prihodnjih mesecih bodo pričeli graditi dva avtocestna odcepa v obe smeri. V sežansko-tržaško smer bodo še pred koncem letošnjega leta pričeli graditi 9 kilometrov dolg odsek od Razdrtega do Čebulovice. Vrednost del na tem odseku je 25 milijonov ECU. Del denarja naj bi prispevala Evropska investicijska banka, ostalo pa Slovenija. Načrti za ta del avtoceste so izdelani, sedaj sežanska občinska uprava skrbi, po nalogu investitorja, za odkup zemljišč. Dela na tem odseku naj bi bila gotova do leta 1992. Istočasno skrbijo že za še en odsek avtoceste in sicer za sežansko obvoznico. Ta bo dolga 8,3 kilometre, za gradnjo bodo porabili 44 milijonov dolarjev. Do konca letošnjega septembra naj bi zaključili z načrtovanjem, sledil bo odkup zemljišč in nekaterih objektov, ki so na trasi bodoče obvoznice. To naj bi naredili še letos. V naslednjem letu pa bodo zgradili primarne objekte, t.j. viadukte. Tudi tu naj bi bila dela narejena v nekaj letih. Kasneje bo prišel v poštev še vmesni odsek bodoče avtoceste. Predsednik občinske skupščine v Sežani Ivan Vodopivec je v zvezi s tem velik optimist. Zadovoljen je, da se je stvar končno premaknila z mrtve točke. Novinarjem je tudi povedal, da je med Italijo in Jugoslavijo že dosežen sporazum tudi o avtocesti iz Trsta na Reko. Avtocesta bo speljana mimo Peska in Krvavega potoka v smeri Rupe. Na meji pa ne bodo gradili tovornih postajališč. Tovornjaki z blagom prihajajoči iz Italije namenjeni v Reko, ter tisti, ki bodo šli v nasprotno smer, bodo carinske obveznosti naredili na mejnem prehodu Ferneti-či-Sežana, potem pa bodo zavili na republiško cesto do Kozine in tam zavili na novo avtocesto. Na jugoslovanski strani mejnega prehoda je danes zaposlenih približno 500 ljudi. Vsak dan v obe smeri gre približno 600 tovornjakov, bili pa so tudi dnevi, ko je bil promet gostejši. Terminal je postal pomembna gospodarska dejavnost in ga nameravajo še povečati, čim se bo za to pokazala potreba. V letošnjem letu imajo v Sežani na razpolago avditorij za prireditve na prostem. Vidimo ga na naši sliki. Seveda je to le prvi del širše zasnovanega objekta Kulturnega doma v Sežani, ki ga bodo zgradili, ko bodo imeli na razpolago za to potrebna sredstva. V Sežani si prizadevajo, da bi tudi kulturni dejavnosti dali na voljo vsa za to potrebna sredstva in objekte, saj dobro vedo, da ne sme ostati le pri gospodarskem razvoju. Za kulturo so si sicer prizadevali že prej. V gradu v Štanjelu je že urejena Spacalova likovna delavnica. V tem gradu bodo kmalu uredili tipično kraško gostilno. Odprt je Ferrarijev vrt v tem gradu. Nekaj objektov v tem gradu so že dali na razpolago likovnim umetnikom, ki so se obvezali, da jih bodo obnovili upoštevajoč tipično arhitekturo in navodila Zavoda za spomeniško varstvo. > Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob prazniku sežanske občine - - Ol V v e Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije Vsem delovnim ljudem in našim poslovnim partnerjem želimo veselo praznovanje občinskega praznika Tovarna KRASMETAL Sežana Vam čestita ob prazniku občine Sežana 0 CIMOS KOPER TOZD Proizvodnja avtomobilskih delov Senožeče Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo veselo praznovanje občinskega praznika Nekaj milijonov steklenic terana vsako leto iz sežanske kleti Enolog inž. Miran Vodopivec o možnostih razvoja vinogradništva tudi na tržaškem Krasu Na odseku med Fernetiči in Vrtojbo Kraševcem bi bil potreben še en mednarodni prehod Najbolj pridelana sorta vina na Krasu je teran. V zadružni vinski kleti VINAKRAS v Sežani ustekleničijo vsako leto 2.500.000 litrov vina. od tega je kar 85 odstotkov terana. Preostalih 15 odstotkov je vin bele in rdeče sorte, od sauvignona do chardonnaya, od malvazije do belega pinota, od kaberneta do merlota. Grozdje pridela približno 1.800 kmetov - kooperantov. Skoro vsi ga nekaj obdržijo doma za domačo porabo in grozdje v domači kleti predelajo v vino. Poleg gori omenjenih je še določeno število kmetov, ki ohrani vse grozdje doma. Nekateri med njimi, zasedaj še zelo redki, so se lotili kletarjenja in tudi ustek- tudi v nekatere druge evropske države. Po Vodpivčevem mnenju se v Sloveniji in Jugoslaviji pridela veliko sort odličnih vin. S prodajo na tuje pa je velikokrat križ. Krivda za to je tudi v dejstvu, da so doslej na jugoslovanskem trgu prodali veliko vina-po ceni, ki je običajno bila višja od tiste dosežene pri prodaji vina v tujino. Na svetovnem, še zlasti na evropskem trgu, je velika konkurenca. Marsikdaj je bilo s prodajo na tuje veliko težav tudi upoštevajoč kvaliteto embalaže. Od njega smo hoteli izvedeti kakšno vlogo ima pri vsem tem ljubljanski vinski sejem. Povedal nam leničenja vina na lastno roko. Šef enološke službe v sežanski kleti inž. Miran Vodopivec nam je povedal, da mu je všeč, da se nekateri kmetje postavljajo na lastne noge, želi jim seveda uspeha, še zlasti če bodo pridelali kvalitetna vina, želi pa tudi, da bi za njihovo samostojno delo imeli iste obveznosti kot jih ima zadružna klet. Gospodarska kriza, v kateri se nahaja Jugoslavija je seveda prizadela tudi vinsko proizvodnjo. Ljudje imajo manj denarja, zaradi tega se marsičemu odpovedo. Vino je eden tistih proizvodov, ki se mu ljudje odpovedo. Sreča je, je dejal inž. Vodopivec, da v njihovi kleti imajo predvsem teran, torej ne takih vin, ki so doma tudi v drugih kleteh. V tem torej nimajo konkurence. Sreča pa je tudi, da 90 odstotkov kraškega vina prodajo na Slovenskem, kjer je gospodarska kriza manj občutljiva kot v drugih krajih države. Nekaj terana prodajo tudi v Zagreb in Beograd, drugod pa za njihovo vino ni tržišča. Že v prejšnjem stoletju so kraški kmetje teran prodajali v veliko mesto, ki je bilo v njihovi neposredni bližini, v Trst. To se dogaja tudi da-hes. Teran sežanske kleti se ustekle-oičen prodaja čez mejo v Trst. Marsikaj pa bo treba še narediti, nam Pove inž. Vodopivec, da se bo to vino lahko prodajalo tudi dlje v Ita-hjo oziroma v druge države. . Z vinom je tako kot z vsakim družni proizvodom, pove inž. Vodopi-vec. Moraš pridelati dobro grozdje, Potem moraš v kleti narediti vse tc *ar je potrebno, da bo proizvod za-f’?s kvaliteten. Zatem pa moraš ime-11 Posluh za tržišče, saj na njem boš Pfodrl s kvalitetnim proizvodom, ^oral pa ga boš znati prodajati. Za-radi tega mora biti embalaža privlačna, zaradi tega morajo biti vabile tudi etikete, zaradi tega moraš bieti najprimernejši reklamni in Prodajni nastop. p V Sežani so se tega načrtno lotili. ZahV sedaJ ji™ Je uspelo prodreti na »ntevni severnoameriški trg. Manj-količine kraškega vina prodajajo je, da ima ta sejem, ki sicer ima mednarodne razsežnosti, pa čeprav je čisto razumljivo na njem največ jugoslovanskih razstavljalcev, pridobil velik ugled doma in v svetu. Še zlasti v Jugoslaviji uživa velik ugled priznanje dobljeno na ljubljanskem sejmu, saj podobnih prireditev v Jugoslaviji ni. Žal pa se ni doslej veliko dalo na to, da bi ljubljanska medalja imela uspešni odziv tudi v tujini. To velja še zlasti za jugoslovanska vina. V drugih državah so podobni sejmi, npr. tisti v Bordeau-xu v Franciji, v Veroni v Italiji, v Budimpešti na Madžarskem. Ti sejmi imajo pretežno komercialni značaj. Tudi za Ljubljano bi bilo potrebno nekaj takega. Inž. Miran Vodopivec je več let sodeloval v mednarodnih žirijah na ljubljanskem sejmu. Že nekaj let sodeluje s Kmečko zvezo v Trstu. Zve- Zagrebaeki transporti OOUR MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. (003867) 72311 Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem čestitamo ob prazniku občine Sežana Vsem sodelavcem, Poslovnim partnerjem ln občanom čestitamo °b prazniku občine čežana JAVOR LESNA INDUSTRIJA PIVKA TOZD IZVOZ - UVOZ 66210 SEŽANA Stiki med občino Sežana in občinami na italijanski strani meje so številni in koristni. Največ stikov je seveda s slovenskimi občinami na Tržaškem. Ni pa stikov s tržaško občino. Na tem območju je več mejnih prehodov skozi katere gre vsak dan veliko ljudi. V prvi vrsti sta tu mednarodna mejna prehoda pri Fernetičih in Lipici. Poleg teh dveh, po katerih se odvija zelo gost promet oseb in blaga, je na tem območju še cela vrsta mejnih prehodov za imetnike obmejnih prepustnic in dvolastniških izkaznic. Na skoro 60 kilometrov dolgi relaciji od Fernetičev do Vrtojbe pri Novi Gorici pa ni nobenega mednarodnega mejnega prehoda. O tem so sežanski občinski upravitelji pred časom govorili z nekaterimi župani na italijanski strani. Skupno si bodo prizadevali, da bi vsaj en mejni prehod dobil status mednarodnega mejnega prehoda. Najbrž bi najbolj prišel v poštev prehod v Gorjanskem. Čez nekaj let bodo v Sesljanskem zalivu zgradili velik turistični center. Tujci, ki bodo tam letovali, bodo brez dvoma potrebovali tudi izlet v zaledje, to je na jugoslovanski Kras. Zaradi tega bi morali imeti na razpolago mednarodni mejni prehod, da ne bi čakali v dolgih vrstah na prehodu pri Fernetičih. Mejni prehod odprt tudi v večernih urah pa bi prav prišel tudi prebivalcem sosednih krajev, ki sedaj morajo čez mejo ob mraku. V Sežani tudi drugače polagajo veliko važnost gostinsko-turistični dejavnosti. V veliko gostilnah na njihovem območju je mogoče dobiti dobro hrano in še boljšo pijačo. V kratkem pa bodo poskrbeli še za drugo obliko turizma, v Lipici bodo že v kratkem odprli Casind. Prepričani so, da bodo uspešno konkurirali igralnicam v Portorožu in Umagu in tudi tisti v Novi Gorici, pa čeprav dobro vedo, da bodo k njim prihajali še zlasti gostje iz Trsta. Prireditve na Sežanskem zi je na tem, da bi se na tržaškem Krasu razvilo sodobno kmetijstvo, še zlasti na področju vinogradništva. Pri tem se Kmečka zveza poslužuje strokovne pomoči in nasvetov strokovnjakov, med temi tudi inž. Vodopivca. Že več let si ta prizadeva vzgojiti kraške kmete na italijanski strani meje, da bi se lotili sodobnega kletarjenja. Tisti, ki so to naredili sedaj ali že prej so uspeli. Seveda pa ljubljanski sejem ni niti najmanj podoben občinskim razstavam vin. Tega se kmetje morajo zavedati. Inž. Vodopivec nam je povedal, da je z nekaterimi vinogradniki zelo zadovoljen, z drugimi pa ne, saj velikokrat nočejo upoštevati njegovih nasvetov in kletarijo kar po starem. S takim vinom pa lahko ostanejo le na domačem borjaču, na razstavo nikakor ne morejo. Že več let nekateri kraški vinogradniki sodelujejo tudi na ljubljanskem sejmu. Nekateri so tam dosegli laskava priznanja. Tudi letos je za nekatere tako. Za nekatere pa je uspeh že v tem, da so se sploh opogumili in šli na tak mednarodni sejem. Uspehi vinogradnikov iz Goriških Brd so seveda drugačni, nam še pove inž. Vodopivec. Res je sicer, da so v Brdih čisto drugačni pogoji, res pa je tudi, da so se tam vsi vinogradniki lotili sodobnih oblik kletarjenja, odtod tudi njihovi veliki uspehi. Tudi na letošnjem ljubljanskem sejmu, na katerega so Brici -Slovenci z italijanske strani poslali zares odlična vina in zaradi tega dobili tudi zelo laskava priznanja (štiri velike zlate medalje, kup zlatih in srebrnih kolajn). Brici pa so znali že v prejšnjih letih številne na ljubljanskem sejmu dobljene medalje spretno izkoristiti v reklamne namene na italijanskem trgu. Na tržaškem Krasu so možnosti za razvoj vinogradništva podobne tistim na jugoslovanskem Krasu. Da dosežejo uspeh pa se kmetje morajo otresti starih navad in predsodkov, pustiti ob strani delo v veliki tovarni, imeti večjo kmetijsko podjetniško mentaliteto, lotiti se kmetijstva na resen način. Tudi zaradi tega je akcija, ki jo inž. Vodopivec vodi s Kmečko zvezo v Trstu potrebna in tudi koristna. Na ljubljanskem vinskem sejmu bodo v sredo slovenski vinogradniki iz naših krajev pokušali svoja in druga vina. Primerjava bo seveda vsakomur zelo koristila. Še zlasti tistim, ki želijo ovrednotiti svoj vinski pridelek. MARKO VVALTRITSCH V Sežani se bo danes ob 8. uri pričelo tekmovanje v streljanju z zračno puško. V Herpeljah bo ob 9. uri nadaljevanje mednarodnega turnirja v rokometu. V Sežani bo dopoldne tradicionalni kraški sejem. Ob 9. uri bo v Sežani promenadni koncert godbe na pihala iz Divače. Ob isti uri bo republiško tekmovanju za dvojice v balinanju. Ob 10. uri bo slavnostna seja Občinske skupščine. Ob 13. uri bodo v Senožečah odprli podružnico osnovne šole. Ob 16. uri bo izpred Gasilskega doma v Sežani start kolesarske prireditve, uro kasneje na Sejnišču bo Lovski srečolov. Istotam ob 18. uri, bo zabavna prireditev Moped Show, sledila bo modna revija, igral bo ansambel Don Juan. Zvečer bo ples. Jutri, v nedeljo, 27. avgusta, se bo republiško tekmovanje v balinanju nadaljevalo, prav tako se bo nadaljeval kraški sejem. Na letališču pri Divači ob ob 14. uri letalski piknik. V Senožečah bo ob 16. uri 4. srečanje harmonikarjev Primorske. Na Sejmišču v Sežani bo ob 16. uri Športni srečolov in nastop folklorne skupine Aktiv kmečkih žena. Ob 17. uri nastopi godba na pihala iz Trebč. V vasi Rito-meče v Krajevni skupnosti Slivje bo ob 18. uri otvoritev vodovodnega omrežja. Na Sejmišču v Sežani bo ob 19.30 nastopil humorist Anton Jelačin. vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Sežana SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon 061 320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna — proizvodnja glasbil in učil — trgovina na debelo, skladiščenje in transport — zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije — trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški ELEKTROTEHNA. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, IH. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 26. avgusta 1989 Na sinočnjem atletskem mitingu v Bruslju Prvi dan poskusnih voženj za VNBelgije Spodletelo Antibu in Aouiti BRUSELJ — Na včerajšnjem atletskem mitinu v Bruslju je vladalo veliko pričakovanje za nastop Italija Sal-vatora Antiba, ki je imel namen izboljšati svetovni rekord Mehičana Artura Barriosa v teku na 10.000 m (27'8"23). Antibo je razdaljo pretekel v 27'27"76, kar pa mu je zadoščalo za zmago. Pri tem je premagal dva olimpijska prvaka, Kenijca Ngugija (27'28"07) in Maročana Boutaiba (27'42"25. Spodletelo je tudi Maročanu Aouiti, ki je računal na rekord v teku na eno miljo (sicer je zmagal s časom 3'50"09), na 5.000 m pa se je Barrios moral celo zadovoljiti s 3. mestom v času 13'15"66 (zmagal je Američan Maree v 13'13"84 pred Portoričanom Castrom v 13'14"41). Najboljši rezultat večera in tudi sezone pa je na 200 m (19"96) dosegel Brazilec Da Silva. Američan Le-wis je bil šele peti. Mladinsko atletsko EP Kolajni za Italijane in Jugoslovane VARAŽDIN — Včerajšnji drugi dan evropskega mladinskega atletskega prvenstva je prinesel zadoščenje tudi Jugoslaviji in Italiji. Najprej je 19-let-na Ljubljančanka Brigita Bukavec osvojila bron v teku na 100 ovire, zatem pa je prav toliko let stari Novosadčan Stevan Zorič zasedel 2. mesto v skoku v višino. Italijan Marco Bar-bone je prav tako osvojil srebro, in sicer v teku na 1500 m, Dario Volturna pa je bil tretji na 110 m ovire. Po zaslugi Na-zarkine (SZ) je padel tudi svetovni rekord na 10 km (32‘25"75). Rezultati: ŽENSKE KROGLA: 1. Kumbernuss (NDR) 19,53 m, 2. Volki (ZRN) 17,19 im 3. Brakova (ČSSR) 17,18 m. 100 OVIRE: 1. Ronisch (NDR) 13'27; 2. Filipova (SZ) 13"36; 3. Bukovec (Jug.) 13"50. HITRA HOJA 5 KM: 1. Born (NDR) 22’10 "59; 2. Sanchez (Šp.) 22"20"75; 3. Compte (Šp.) 22"53"71. MOŠKI VIŠINA: 1. Kollbrink (Šve.) 226 cm; 2. Zorič (Jug.) 222 cm; 3. Kreissig (ZRN) 220 cm. 110 M OVIRE: 1. Haapakoski (Fin.) 14"03; 2. Thibaud (Fr.) 14"14; 3. Volturna (It.) 14'28. 1500 M: 1. Kluwe (ZRN) 3 35'19; 2. Bar-bone (It.) 3'45"23; 3. Tollofsen (Šve.) 3'45"34. DESETEROBOJ: 1. Kohnle (ZRN) 8114 točk; 2. Lampe (NDR) 7586; 3. Bigham (VB) 7446. DALJINA: 1. Oldin (Šve.) 7,92 m; 2. Griffith (VB) 7,84 m; 3. Van Lancker (Bel.) 7,79 m. Zaradi dopinga SZ ne bo v Barceloni DUISBURG — Mednarodna atletska zveza IAAF je zaradi dopinga diskvalificirala sovjetskega metalca krogle Aleksandra Bagača, ki je bil podvržen kontroli po nastopu na evropskem pokalu. Sovjetski zvezi bodo tako odvzeli šest točk, kolikor jih je z uvrstitvjo na tretje mesto izbojeval Bagač, to pa pomeni, da bo na končnem vrstnem redu med moškimi z drugega zdrknila na tretje mesto, s tem pa je izgubila pravico do nastopa na svetovnem pokalu, ki bo od 8. do 10. septembra v Barceloni. Tam bo nastopila reprezentanca Nemške demokratične republike. Sovjetska atletska zveza je Bagača že diskvalificirala za dve leti. Zaenkrat vodi Berger FRANCORCHAMPS — Ferrarijevec Gerhard Berger je v prvem dnevu poskusnih voženj za jutrišnjo VN Belgije v formuli ena na dirkališču v Spaju dosegel najboljši čas pred Senno na mclarnu in Mansellom. Med vožnjo je pilote spremljal rahel, a stalen dež, napovedi pa govorijo o tem, da ne danes ne jutri ne bo sprememb. Beležili so tudi četrturno prekinitev, ker je bilo treba premakniti Alboretov larrousse lamborghini. Italijanski pilot je zavozil s proge, a brez hujših posledic. Včerajšnji najboljši časi: Berger (fer-rari) 2’ 11" 102; Senna (mclaren) 2T1T71; Mansell (ferrari) 2'12"042; Patrese (williams) 2’12"581; Prost (mclaren) 2T2"721; Warwick (arrows) 2"13"005; Boutsen (williams) 2T3"030; Nakajima (lotus) 2T3"677; Nannini (be-netton) 2' 14" 117; Arnoux (ligier) 2T4"344. Lavvson najhitrejši BRNO — Medtem ko bo dirka v razredih do 125, 250 in 500 ccm, veljavna za motociklistično VN Češkos- lovaške, jutri, pa se bodo v razredu do 80 ccm pomerili že danes. To bo obenem zadnji naslov, ki ga bodo podelili v tej konkurenci, ker v prihodnji sezoni na teh motorjih ne bodo več tekmovali. Najboljši čas pred današnjo preizkušnjo je dosegel Dorflinger (krau-ser) pred Torronteguijem (krauser). V ostalih razredih pa so doseženi časi začasni, saj bodo zadnje poskusne vožnje danes. V razredu do 500 ccm je bil najhitrejši Schwantz (suzuki) pred Lawsonom (honda), v četrtlitrskem razredu vodi Bradi (ZRN) pred Cornu-jem (honda), v razredu do 125 ccm pa Criville (cobas) pred Spaanom (honda). Kankkunen vodi na Finskem IVASKVLA — Po prvi etapi rallyja tisočih jezer, ki šteje za SP, vodi Finec Kankkunen na toyoti. Sledijo: 2. Alen (lancio delta) po 5"; 3. Vatanen (mitsu-bishi) 26"; 4. Sainz (toyota) 49"; 5. Ericcson (mitsubishi) T04"; 6. Salonen (mazda) 1'25"; 7. Biasion (lancia delta) T26".Tretji predstavnik Lancie, Francoz Auriol, je odstopil. Cestno kolesarsko SP v Chamberyju Danes ženske in amateiji CHAMBERV Ženske in amaterji se bodo danes na progi v Chamberyju pomerili za naslov svetovnega kolesarskega prvaka. Ženska proga meri 75 km, absolutni favorit pa je Francozinja Longojeva, ki želi z zmago skleniti svojo kariero. Italijanska Caninso-va ji ni bila letos nikoli kos, a je kljub temu edini resen tekmec. Amaterji bodo vozili 187 km. Za Italijo nastopajo Zanini, Bortolami, Bran-dini, Gualdi, Passera in Tarocco, tekmuje tudi šesterica Jugoslovanov s Sandijem Papežem na čelu. Kar se tiče profesionalcev, ki bodo nastopili jutri (262 km) pa je selektor Martini določil rezervi. To sta Moro in Giupponi. Slednji je bil sprva eden od vodilnih mož azzurrov, vendar je po giru nanizal le vrsto klavrnih nastopov in selektor ga je tako izključil iz ekipe. »Uitrasom« trda prede RIM - Več agentov zunaj in znotraj stadionov, večja strogost pri posegih, v daljšem roku pa oštevilčeni in poimenski sedeži. To so glavni za- ključki s seje med notranjim ministrom Gavo, šefom policije Parisijem in predstavniki nogometne zveze za razrešitev vse bolj perečega vprašanja nasilja na tekmah. Pred svetovnim prvenstvom so organi varnosti in FIGC zastavili vse sile, da bi se to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Zveza je poostrila kazni tudi za društva, ki bodo odslej odgovarjala za početja svojih članov in tudi svojih navijačev, vse to s ciljem, da bi si tudi sama bolj prizadevala za odpravo nasilja. Prvi učinek novega pravilnika je bil viden že včeraj, ko je disciplinska komisija zaradi žalitev na račun sodnika uvedla postopek proti trenerju Giorgiju, hkrati pa tudi proti njegovemu društvu Fi-orentini. Sodnica v A ligi RIM .. Dvaintridesetletna Antonel- la Frabetti je prva ženska, ki bo sodila v italijanski košarkarski A ligi. Sodnikov je skupno 46, njihova organizacija pa protestira, ker sta bila s seznama črtana Butti in Malerba. Univerzitetne igre v Duisburgu Dve odličji za Italijo DUISBURG — Na univerzitetnih igrah v Duisburgu so Italijani včeraj osvojili dve kolajni, zlato z Areno v hoji na 20 km in srebro z Randazzom v sablji. Rezultati: HITRA HOJA 20 KM: 1. Arena (It.) T23"25; 2. Prieto (Šp.) 1’23"39; 3. Jac-hno (Avs.) 1'23"48. KLADIVO: 1. Astapkovič (SZ) 80,56 m; 2. Weis (ZRN) 79,58 m; 3. Flax (ZDA) 75,86 m. KROGLA ŽENSKE: 1. Huang (Kit.) 20,56 m; 2. Laza (Kuba) 19,32 m; 3. Zhou (Kit.) 18,71. m. SABLJA MOŠKI: 1. Pedroso (Kuba); 2. Randazzo (It.); 3. Loyola (Kuba). Na košarkarskem turnirju je Jugoslavija sz 79:76 premagala Kubo in sedaj v B skupini vodi s 6 točkami pred Kubo (4), Kitajsko (2) in Grčijo (0). Benetton in Smelt Olimpija nepremagana LJUBLJANA — Po dragem dnevu košarkarsakega turnirja Alpe-Jadran v ljubljanskem Tivoliju sta Smelt Olimpija in Benetton iz Trevisa še nepremagana, čeprav nastopata z okrnjeni- ma postavama, saj Benettonu manjkata Minto in Gay, Olimpiji pa reprezentanta Zdovc in Čurčič. Dosedanji izidi: Benetton - San Be-nedetto 79:78 (48:33), Smelt - Klostem-burg 98:89 (49:34); Benetton - Klostern-burg 94:86 (53:52), Smelt - San Bene-detto 97:68 (43:30). V tem zadnjem srečanju je Vilfan dosegel 38 točk, Johnson pa 18. Dvoboj SZ - ZDA ATLANTA — Po prvem dnevu plavalnega dvoboja med reprezentancama ZDA in SZ Američani tesno vodijo s 66:53. Med moškimi so bili boljši Sovjeti (31:29). Jutri Muialonga V priredbi Muggesane bo jutri v Miljah 14. izvedba Muielonge, rekreacijskega teka za vse (10 km). Štart bo ob 9. uri izpred bara Stadio. Vpis skupin (najmanj 15 oseb) je možen še danes v baru Stadio do 19. ure, posamezniki se lahko vpišejo še pol ure pred Startom. V primeru dežja je tek odložen. Startnina znaša 4.000 lir. Kljub vsem zagotovilom Maradone ni bilo na tiskovni konferenci BUENOS AIRES — Včeraj bi moral končno spregovoriti sam Maradona. Glasnik tiskovne agencije »Noticias argentinas« je namreč sporočil, da se bo ob 22.30 po italijanskem času argentinski as vendarle spet pojavil pred novinarji, ki so mu te dni stalno, a brez uspeha za petami. Končalo pa se je kot vse, kar je te dni v zvezi z Maradono: v novo potegavščino. Tiskovne konference ni bilo, a tudi Maradonov zastopnik Guiller-mo Coppola se je izgubil neznano kam. Predstavil se je samo Coppolov glasnik, ki se je opravičil (vsaj to!) in povedal, da Maradona ne namerava dajati nobenih izjav (to bi se seveda z igralcem lahko zmenili že prej). Pristavil pa je, da je slučaj Maradona zaključen in da bo argentinski as v Italijo odpotoval od ponedeljka naprej. Kaj to pomeni, ni jasno. V tem trenutku je torej gotova samo ena stvar: za jutrišnje 1. kolo italijanskega nogometnega prvenstva bo moral Napoli na igrišče brez svojega zvezdnika. Alpe-Jadran (od 1. 9.) in Del Negro (od 15. 9.) v Trstu Niz tumiijev za jadranovce Če so Jadranovi košarkarji doslej v glavnem trenirali (sicer so odigrali tudi dve trening tekmi proti Medvodam in Slovanu), se bo zanje s prihodnjim tednom, vse do pričetka prvenstva B-2 lige (23. septembra), začel niz »pravih« nastopov na turnirjih in prijateljskih srečanjih. Že v četrtek, 31. t. m., bo Jadran v San Donaju odigral prijateljsko tekmo proti domačemu moštvu, ki nastopa v B-2 ligi. Že na tej tekmi bomo približno spoznali »vrednost« našega moštva, čeprav sta obe ekipi šele sredi predpr-venstvenih priprav. V petek, L, in v soboto, 2. septembra, bo v repenski telovadnici na vrsti mednarodni košarkarski turnir Alpe-Jadran, na katerem bodo poleg Jadrana nastopila še moštva Poreča, Ital-monfalconeja Solvay in Servolane. Spored turnirja je naslednji: Petek, 1. 9. 19.30: Poreč - Italmonfalcone 21.00: Jadran - Servolana Sobota, 2. 9. 19.30: finale za 3. mesto 21.00: finale za 1. mesto Že naslednji petek in soboto (8. in 9. 9.) pa bo najverjetneje spet v Repnu turnir, na katerem bodo nastopile ekipe, ki so zmagale na treh turnirjih B-ligašev (v Ljubljani, Pordenonu in seveda v Repnu) ter še 4. ekipa, ki bo gost te manifestacije. Tretji turnir pa bo za Jadran najzahtevnejši. V tržaški športni palači bo namreč na sporedu že tradicionalni turnir Del Negro, ki ga organizira tržaško društvo Servolana. Na tem turnirju bodo poleg Jadrana nastopili še Stefanel in Fantoni, ki igrata v A-2 ligi ter tretjeligaš Servolana. Spored turnirja Del Negro: Petek, 15. 9. 19.30: Servolana - Fantoni 21.00: Stefanel - Jadran Sobota, 16. 9. 19.30: finale za 3. mesto 21.00: finale za 1. mesto Naj omenimo še, da bo v petek, 1. 9. v Prosvetnem domu na Opčinah tiskovna konferenca in uradna predstavitev Jadranovih članov in mladincev. (Jan) Ban odličen Vse kaže, da je bil strah, da bi bivši Jadranov košarkar Marko Ban imel teža- KD BARKOVLJE priredi tudi letos v mesecu septembru turnir v malem nogometu. Interesenti lahko vpišete svoje ekipe v trgovini La Calzatura, Ul. Udine 3, tel. 363452, kjer dobite prospekte ter v četrtek, 31. t. m., od 20. do 22. ure v društvenih prostorih v Barkovljah, Ul. Cerreto 12. JK ČUPA vabi člane na društveno regato za ka-jutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 3. septembra. Vpisovanje na društvenem sedežu. ŠPORTNI ODSEK KD DANICA organizira 4. teniški turnir za posameznike, ki se bo začel 1. septembra. Vpisovanje (do 29. t. m.) sprejema Boris Cotič (tel. 882380). KOŠARKARSKE SEKCIJE ŠD KONTOVEL, ŠD POLET IN ŠD SOKOL vabijo na sestanek vse kadete (letniki 1973 in 1974) in njihove starše za sestavo ekipe, ki bo nastopila na deželnem prvenstvu. Sestanek bo v ponedeljek. ve med prvoligaši, neutemeljen. To je bivši Jadranov kapetan dokazal že na prvem turnirju »Valtellina Circuit« v Bormiu. Ban je za svoje novo moštvo Irge Desio dosegel proti Bragi iz Cremo-ne 21 točk (Irge je to srečanje izgubil z 81:90), v drugi zmagoviti tekmi proti Teoremi iz Areseja (101:87) pa je dal 19 točk. Izvedeli smo tudi, da se je Marko Ban kar hitro vključil v sisteme igre Irgeja, ki ga letos vodi bivši trener videmskega prvoligaša Bardini. Slednji zelo računa na našega košarkarja, ki je bil doslej ob Američanu Gibsonu najučinkovitejši strelec moštva. (Jan) 28. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Konto-vel. ŠZ JADRAN obvešča, da bo od 1. do 10. septembra Kamp mlnibasketa po sledečem razporedu: Bor - odprto igrišče KD Barkovlje od 15. do 18. ure; Breg - dolinska občinska telovadnica od 9. do 12. ure; Dom - odprto Igrišče Dijaškega doma v Gorici od 17. do 18.30; Kontovel - odprto Igriške ŠD Kontovel od 15. do 18. ure. Polet - odprto Igrišče Prosvetnega doma na Opčinah od 15. do 18. ure; Sokol - odprto igrišče ŠD Sokol v Nabrežini od 15. do 18. ure. Informacije: neposredno pred začetkom kampa in na sedežu ŠZ Jadran na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1, vsak dan (razen sobote in nedelje) od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (tel. 213403). FC PRIMORJE obvešča člane mladinskih nogometnih ekip, da so treningi vsak dan od 17. ure dalje. Cerknica je poznana po znamenitem presihajočem kraškem Cerkniškem jezeru in po naravnem parku Rakov Škocjan. Narava te notranjske pokrajine je še posebej lepa jeseni. Če obiščete te bisere Notranjskega krasa se oglasite še v Restavraciji NANOS v Cerknici, kjer vam bodo poleg izbranih notranjskih jedi in pijač po vaši želji in predhodnem naročilu ponudili še: — možnost izposoje čolna za vožnjo po Cerkniškem jezeru — uporaba teniških igrišč na Rakeku — ježa s konji — streljanje in lov z lokom — možnost prenočevanja v zasebnih sobah Rezervacije in svoje posebne želje sporočite na: Restavracija NANOS Cerknica Tel. 003861/791009 Delavci Kompasovih poslovnih enot Kozina in Sežana čestitajo vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem ob PRAZNIKU SEŽANSKE OBČINE. KOM PAS JUGOSLAVIJA MEJNI TURISTIČNI SERVIS Kompasova ponudba na mejnih prehodih je najboljša tracija za razvejanost dejavnosti turističnega servisa. y restavraciji so tudi samopostrežna trgovina, menjalnica v brezcarinska prodajalna. Pozornost, prijaznost in urejenost osebja so stalna skr^ Kompasovega mejnega turističnega servisa — le da bo S ^ zadovoljen. Zato sta mejna prehoda Kozina in Sežana d°P|.0 tudi priznanje za urejenost okolice, ki ga podeluje K Koper-Capodistria. Ob prestopu meje vas vabimo na obisk- Konec je prijateljskih tekem in »ogrevalnih« turnirjev, igralci si še niti niso oddahnili od skupinskih treningov, navijači še niti niso vsi prišli s počitnic, pa je nogometno prvenstvo že tu. Črnobela žoga bo pregnala poletno mrtvilo in nas potem spremljala skozi vse jesenske in zimske mesece do velikega exploita - svetovnega prvenstva, na katerega se posebno v Italiji z največjo vnemo pripravljajo prav vsi, ne samo običajni nogometni privrženci. Začetek prvenstva niti ni preveč razburljiv, razen seveda v Neaplju, o koncu pa bomo govorili čez nekaj mesecev. sobota 20.30 RAI 2 II tocco della Medusa (dram.) sobota 20.30 RTV-Lj 1 Veliki rop vlaka (krim.) nedelja 20.30 RAI 2 II giorno dello sciacallo (krim.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Uomini selvaggi (vestern) torek 20.30 Canale 5 Agente speciale Mackintosh (krim.) torek 21.20 RAI 1 11 signore degli anelli (ris.) sreda 20.30 Rete 4 Hindenburg (dram.) četrtek 20.30 Italia 1 Professione pericolo (pust.) četrtek 22.25 Rete 4 Piccoli omicidi (kom.) petek 20.30 RAI 1 La notte di San Lorenzo (dram.) petek 22.30 Rete 4 Re per una notte (kom.) glasba sobota 22.45 TMC Koncert Smile Jamaica ponedeljek 22.35 RAI 1 Salvatore Accardo igra Mozarta sreda 0.30 RAI 3 Iz opere VVilhelm Tell petek 22.30 RAI 1 Koncert za Varšavo šport sobota 8.55, 14.00, 16.30 RAI 1 14.00 TMC SP v kolesarstvu (amat., ženske) sobota 12.45 RAI 3, 13.00 TMC nedelja 14.20 RAI 2, 13.45 TMC Avtomobilizem Fl: VN Belgije nedelja 10.25 in 15.25 RAI 1 SP v kolesarstvu (prof.) nedelja 11.40, 13.25 RAI 3 16.30 RAI 2, 11.35 TMC Motociklizem: VN ČSSR petek 19.45 in 23.30 RAI 3 Atletika: Grand Prix - finale od ponedeljka do petka ob 17.00 in 20.00 (20.30) TV-Kp Tenis - odprto prvenstvo ZDA sobota 12.05 RAI 1 La Dama delle Camelie (balet) ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________| 8.55 SP v kolesarstvu na cesti: ženske (iz Chamberyja) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: La Dama delle Camelie (glasba Frederic Chopin, kor. John Neumeier, nastopa Hamburški balet, 1. del) 13.30 Dnevnik 14.00 Sobotni šport: EP v kolesarstvu na cesti, ženska gimnastika, Ita-lija-Romunija (iz Schia) 15.00 Nogomet: finale EP Under 16, nato SP v kolesarstvu na cesti in SP v kanuju (iz Plovdiva) 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Medicinska oddaja: Check-up 18.50 Nanizanka: II mago 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Igre brez meja 21.55 Dnevnik, nato posebnosti 23.05 Pred izvolitvijo Miss Italia '89 (iz Madonne di Campiglio) 23.25 Film: La buona sorte (dram., Fr. 1982, r. Jean Valere, i. Roger Hanin, Gerard Darmon), vmes (ob 0.15) nočni dnevnik RAI 2_________________________| 9.00 Nanizanke: Lessie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.00 Monopoli 11.00 Glasbeni prostor: Festival v Permu (Mozart z Mednarodnim italijanskim orkestrom, nato kitarist Mario Gangi) 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik in rubrika Trentatre 13.40 Izžrebanje loterije 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.35 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 16.05 Nanizanka: Punky Brewster 16.15 Risanke: Popaj, Tom & Jerry 16.40 Film: Cow-boy dilettante (kom., ZDA 1938, r. George B. Seitz, i. Mickey Rooney, Cecilia Parker) 18.05 Videocomic 18.55 Športni tednik: Dribbling 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: II tocco della Medusa (dram., VB 1977, r. Jack Gold, i. Richard Burton, Lino Ventura) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.25 Dok. oddaja: Spremenljivo jasno 23.25 Boks: EP v srednji kategoriji, Dell'Aquila-Kortram RAI 3________________________ 11.30 Informativna oddaja: Spoznavajmo Alpe-Jadran 12.00 Atletika (iz Boiana) 12.45 Avtomobilizem Fl: VN Belgije -poskusne vožnje (iz Francor-champsa) 14.00 Deželne vesti 14.10 Tenis: Grand Prix (iz S. Marina) 17.10 Nogomet: finale mednarodnega mlad. turnirja (iz Sanrema) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme, dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Video fragmenti: Black and Blue 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Kitajska - Severne pokrajine, Pozlačeni vrhovi 21.25 Film: Oltraggio (dram., ZDA 1986, r. Walter Grauman, i. Robert Preston, Beau Bridges, Linda Puri, Burgess Meredith) 22.55 Dnevnik 23.10 Aktualno: Vigili del fuoco tutti i giorni 24.00 Filmski drobci 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Iz tedna v teden vse o nogometnem prvenstvu Berlusconijeva Italia 1 se na novo nogometno sezono pripravlja s tremi novimi oddajami. Prva - naslov Calciomania je precej zgovoren - je bila na vrsti že včeraj (ponovitev danes ob 19. uri), vodita jo Cesare Cadeo in Paola Perego (na sliki). Druga z naslovom Setti-mana gol bo na sporedu ob torkih, vodil pa jo bo Gianluca Vialli. Trojico dopolnjuje nedeljski opoldanski vodnik Guida al campiona-to, ki bo navijačem ponujal zadnje vesti pred začetkom tekem. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nan.: Fantasilandia, 9.15 Peyton Plače 10.30 Film: Arrivano le ra-gazze (kom., ZDA 1953, r. Claude Binyon, i. Bob Hope) 11.50 Nan.: Love Boat 12.45 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Film: La ragazza sotto il lenzuolo (kom., It. 1960, r. Marino Girola-mi, i. Chelo Alonso) 15.25 Nanizanke: Cover Up, 16.15 Attenti a quei due, 17.10 Hotel, 18.00 Mai dire si, 19.55 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: La caduta delle aguile (vojni, ZDA 1966, r. John Guiller-min, i. George Pep-pard, Uršula Andress) 23.25 Nanizanka: Ovidio 23.55 Film: Ric e Gian alla conguista del West (vestern, It. 1967, r. O. Civirani, i. Ric in Gian) 1.40 Nanizanka: Mannix RETE 4______________ 8.10 Nan.: Časa Lawrence 9.00 Film: L'ultimo miliar-dario (kom., Fr. 1934, r. Rene Clair, i. Renee Saint Cyr) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'Q 12.45 Otr. oddaja: Ciao Ciao 13.45 Dok.: Big Bang 15.30 Nan.: Longstreet 16.30 Film: S.O.S. limousine (kom., ZDA 1983, r. Terry Hughes, i. John Ritter) 18.30 Nan.: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Uffa papa quan-to rompi! (kom., ZDA 1968, r. Jerry Pariš, i. James Garner) 22.30 Film: Delitto in silen-zio (krim., ZDA 1975, r. Peter Collinson, i. Jac-gueline Bisset) 0.05 Nanizanke: Agente speciale, 1.05 Ironside, 2.05 Adam 12 ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Robin Hood, 14.30 I forti di Forte Coraggio 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Rubrika o nogometu 20.00 Risanka: Palm Town 20.30 Nanizanki: MacGy-ver, 21.30 Lady Blue 22.30 Varieteja: Mai dire banzai, 23.00 Zio Tibia Picture Show 23.45 Film: La creatura di Frankenstein (srh., VB 1973, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing) 1.25 Nanizanka: Star Trek ODEON________________ 9.30 Nanizanki: SOS Sgua-dra speciale, 10.00 Ouattro in amore 10.30 Filmske novosti 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nan.: Good Times 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.00 Filmske novosti 19.30 Guinnessovi primati 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Anno 79 - La di-struzione di Ercolano (pust., It. 1962, r. Gian-franco Parolini, i. Su-san Paget, Brad Harris) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Top motori 23.30 Film: The Night Ri-ders (vestern, r. George Sherman, i. John Wayne) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Dok.: Sinji planet 12.50 Dnevnik - danes 13.00 Avtomobilizem Fl: VN Belgije - poskusne vožnje 14.00 SP v kolesarstvu na cesti (iz Chamberyja) 17.30 Film: Il segreto della Costa d'Oro [pust., ZDA 1977, r. Bill Hughes, i. Alain Wilson) 19.00 Nanizanka: Operazio-neladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Gli anni dell'av-ventura (biog., VB 1972, r. Richard Atten-borough, i. Robert Shaw, Anne Bancroft) 22.45 Koncert: Smile Jamai-ca - sodelujejo Ziggy Marley, Keith Ric-hards, Boy George, U2, Robert Palmer (iz Londona) 24.00 Film: Morgan il razzia-tore (krim., ZDA 1970, r. Tay Garnett, i. Yvet-te Mimieux) TELEFRIULI__________ 12.00 Nan.: Le avventure di Charles Dickens 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nanizanka: Naufraghi 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: L impero del sole (dok., It. 1956, r. E. Gras-M. Craveri) 22.30 Veliki pevci: Franco Corelli 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.50 Video strani 17.00 Poletna noč (pon.): nanizanka Delo na črno 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: 18.10 otroška igrica Ali veš?, 18.15 risanka Hrabri Mišek - Polenta, 18.35 nanizanka Bendji 19.00 Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Veliki rop vlaka (krim., ZDA 1979, r. Michael Chrichton, i. Sean Connery, Donald Suther-land, Lesley-Ann Down, Alan Webb, Malcolm Terris) 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.45 Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (5. del) in Samo bedaki in konji (12. del) 1.45 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok.: Čampo base in boks (pon.) 15.00 Beach volley (pon.) 16.00 Nogomet VB: Derby County-Manchester United (prenos) 17.45 Beach volley (pon.) 19.10 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 19.30 TVD Stičišče, 20.00 Juke box 20.30 Nogomet: prvenstvo ZRN, Bo-russia M.-Borussia D. (posnetek) 22.15 TVD Novice 22.25 Avtomobilizem Fl: VN Belgije (poskusne vožnje) 23.00 Nogomet: prvenstvo VB (pon.) RTV Ljubljana 2____________ 13.00 Kako biti skupaj 13.30 Narodna glasba, otroški film 14.30 Svet neuvrščenih: Kampučija 15.50 EP v atletiki za mladince 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Glasbeni večer: Verdi 21.30 Poročila, 21.35 Feljton 22.15 Športna sobota 22.35 Nogomet: Rad-Partizan 23.05 Dubrovniško poletje RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Potovanje v Liliput, vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Moški zbor Mirko Filej iz Gorice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adri-jan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Poletno razvedrilo; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z zabavnimi orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00, 18.00 in 18.30 Govorni prispevki; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU 1 OBLETNICE -- m I Postarano tekmovanje za mlade lepotice Tekmovanje za naj lepšo Italijanko slavi H letos pomemben jubilej - svojo petdeset-1 letnico. Naj nam predstavnice ženskega H spola odpustijo, toda nezadržno se nam poji nuja primerjava s postarano lepotico, ki skuša na vse načine skrivati gube na obrali zu ali odvečne kilograme. Tako je tudi z |j lepotnimi tekmovanji, ki so v zadnjih letih izgubila svoj prvotni namen, da bi naj lepšim in najsposobnejšim dekletom odprla vrata v svet, saj dandanes vsakršna kariera zahteva še drugačno usposobljenost. Nekaj novosti pri letošnjem tekmovanju seveda bo: ob podeljevanju že običajnih naslovov, kot so Miss Italia, Miss Eleganza, Ragazza in Gambissima, Modella Domani, Miss Linea Sprint in Topsy Girl, bodo letos na razpolago še nagrade za Miss Sorri-so in Miss Terme e Salute. Očitno sponsor - termalni center v Salsomaggioreju, kjer bo potekalo tekmovanje - zahteva svoje, morda pa se tudi ob lepotnem tekmovanju pojavlja nova linija v slogu »lepota in zdravje« ali »zdrava lepota«! Drugo novost bo predstavljalo 60 kadetov finančne straže, ki bodo za spremljevalce lepoticam. Veselili se bodo seveda le kadeti, ki jim bo marsikdo zavidal. Merila glede ženske lepote pa se neustavljivo in nesporno spreminjajo, kar opazimo, če pogledamo slike lepotic, ki so bile izbrane pred petdesetimi ali tudi manj leti. Sicer lahko še naprej trdimo, da je bilo zadnje dekle, res vredno naslova Miss Italije, Tržačanka Susanna Huckstep. VELIKI ROP VLAKA — The Great Train Robbery, VB 1979. V soboto, 26. avgusta, ob 20.30, na RTV-Lj 1. Filmska kriminalka. Amerikanec Michael Crichton je obenem uspešen pisatelj in filmar, v tem dvojnem svojstvu je popularen predvsem med ljubitelji znanstvene fantastike, ki obožujejo tako književni kot filmski varianti dveh njegovih klasikov Andromeda in Terminal Man. Tudi film Veliki rop vlaka, ki oponaša naslov legendarnega Porterjevega nemega vesterna iz leta 1903, je Crichton posnel po lastni predlogi. Toda tu gre za kriminalko, ki se dogaja v slikovitem okolju viktorijanske Anglije 19. stoletja. Po neuspelem poskusu skušata ekstravagantna in elegantna pajdaša Sean Connery in Donald Sutherland ponoviti nemogoči podvig: iz močno zastraženega in drvečega vlaka skušata izmakniti 25 tisoč funtov zlata. Strokovnjaka do potankosti razpredeta svojo mrežo, a detektiv Sharp budno nadzoruje dragoceni prevoz. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:. . , V:.:..''.. Postaja:__-O ::_______ Ura:___________________ V_______________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.50 Koncert pianista Daniela Barem-boima (Lisztove in Wagnerjeve skladbe) 10.25 Kolesarstvo: cestno SP za profesionalce (iz Chamberyja) 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Športne vesti 14.10 Film: II figlio di Lassie (pust., ZDA 1949, r. Richard Thorpe, i. Jeanette MacDonald) 15.25 Kolesarstvo: cestno SP za profesionalce (iz Chamberyja) in SP v motonavtiki (iz Auronza) 18.15 Športna oddaja: 90. minuta 18.40 Nanizanka: Julien Fontanes magistralo - Per sempre 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Inganni (1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Ritmična gimnastika: finale EP (iz Hannoverja) 0.30 Nadaljevanka: Annika (1. del) | RAI 2___________________________ 9.00 Nanizanki: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo 10.15 Srečanja včeraj in danes 10.45 Video week-end: Filmi na domu 11.15 Film: Terrore dell Ovest (vestern, ZDA 1939, r. Lloyd Bacon, i. Humphrey Bogart) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik in vreme 13.00 Nan.: Le strade di San Francisco 14.20 Šport: avtomobilizem F1 - VN Belgije (iz Spaja) in motociklizem - VN Češkoslovaške, 500 ccm (iz Brna), nato 45. minuta 18.45 Variete: Tirami su 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: II giorno dello sciacallo (krim., ZDA 1973, r. Fred Zinne-mann, i. Edward Fox) 22.50 Dnevnik - nocoj in vreme 23.05 Zabavna oddaja: Videocomic 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Glas. oddaja: Umbria Jazz '89 -Joe Williams and Normann Sim-mons Trio RAI 3_______________________ 6.55 SP v kanuju (iz Plovdiva) 11.40 Motociklizem: VN Češkoslovaške - 125 ccm (iz Brna) 12.35 Variete: Dancemania '88 13.25 Motociklizem: VN Češkoslovaške - 250 ccm (iz Brna) 14.00 Deželne vesti 14.20 Tenis: Grand Prix (prenos iz San Marina) 17.05 Balet: Čarmen mito del gitano (nastopata Jose Carreras in Ali-cia Nafe) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: Paolo Roberto Cotechino centravanti di sfondamento (kom., It. 1983, r. Nando Cicero, i. Alvaro Vitali, Carmen Russo) 22.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 22.30 Dokumentarna oddaja: 27 agosto 1939 - Sta arrivando la bufera 22.55 Filmske novosti 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Deželni nogomet Obetavna športna nedelja pred tv ekranom Po daljšem poletnem premoru se zagrizenim navijačem spet obeta športna nedelja pred malim ekranom. V zgodnjih popoldanskih urah je na vrsti avtomobilizem formule ena z VN Belgije, že pred poldnem pa se v Brnu začenja motociklistična VN Češkoslovaške. Poleg tega nam tv sporedi ponujajo še kolesarsko SP za profesionalce in teniški turnir iz San Marina. Navidnejši dogodek pa je morda italijansko nogometno prvenstvo, ki se začenja prav danes. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE S____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Cover Up 10.30 Film: La pila della Peppa (kom., Fr. 1963, r. Člaude Autant-Lara, i. Anna Magnani, Pier Brasseur) 12.00 Nanizanka: Mac Gru-der & Loud 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.00 Film: II principe degli attori (dram., ZDA 1955, r. Philip Dunne, i. Richard Burton) 18.00 Nanizanka: Love Boat 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: Ouarto coman-damento (dram., ZDA 1987, r. Paul Bogart, i. Lee Remick, Tate Do-novan, zadnji del) 22.30 Nanizanki: Časa Via-nello, 23.00 Ovidio 23.30 Film: L'angelo della vendetta (dram., ZDA 1981, r. Abel Ferrara, i. Zoe Tamerlis) 1.20 Nanizanka: Mannix RETE 4_______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.00 Nanizanke: Due onesti fuorilegge, 10.50 Bo-nanza, 11.45 Harry 'O, 12.40 Mississippi, 13.35 Giovani avvocati, 14.30 Arabesgue, 15.30 Longstreet 16.30 Film: Una scarpa = as-sassinio (krim., ZDA 1980, r. VVilliam Hale, i. Robert Mitchum, An-gie Dickinson) 18.30 Nan.: Marcus Welby M.D., 19.30 Baretta 20.30 Film: La parola di un fuorilegge... e legge! (vestern, ZDA 1975, r. Anthony M. Dawson, i. Lee Van Cleef, Cathe-rine Spaak) 22.30 Film: Rapporto a quat-tro (dram., ZDA 1969, r. George C ukor, i. Ano-uk Aimee, Michael York, Dirk Bogarde) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1_____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 11.10 Master 12.10 Predstavitev nogometnega prvenstva 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Una spada per 1-impero (pust., It. 1964, r. Sergio Grieco, i. Lang Jeffries) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur super-star, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Film: I fichissimi (kom., It. 1981, r. Carlo Vanzina, i. Diego Aba-tantuono, Jerry Cala) 22.05 Variete: Trisitors 23.05 Film: Ouando i mondi si scontrano (fant., ZDA 1951, r. Rudolph Mate, i. Barbara Rush) 0.30 Nanizanki: Star Trek, 1.30 Giudice di notte ODEON______________ 13.00 Variete: Sugar 13.30 Film: Maurizio, Peppi-no e le indossatrici (kom., It. 1961, r. Filip-po VValter Ratti, i. Maurizio Arena) 15.30 Film: La prima volta (dram., ZDA 1982, r. Noel Nosseck, i. Susan Anspach) 17.30 Nanizanki: Sanford and Son, 18.00 Zufall 19.00 Filmske novosti 19.30 Nanizanke: Misfits, 20.30 Mister Ed, 21.00 Sul luogo del delitto 23.00 Film: Super Ninja (pust., Filip. 1987, r. Wu Kuo-Jen, i. Alexander Lou) TMC________________ 10.00 Risanke: Snack 10.25 Kolesarstvo: cestno SP za profesionalce (iz Chamberyja) 11.15 Risanke: Šnack 11.35 Motociklizem: VN ČSSR, 125 ccm (prenos iz Brna) 12.35 Papežev blagoslov 12.50 Dokumentarec: La lu- maca di latte 13.45 Avtomobilizem Fl: VN Belgije (iz Spaja) 16.15 Motociklizem: VN ČSSR, 250 ccm 17.00 Kolesarstvo: cestno SP 18.30 Motociklizem: VN ČSSR, 500 ccm (posn.) 19.0 Nanizanka: Misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Missili di ottobre (dram., ZDA 1974, r. Anthony Page, i. VVilliam Devane, Martin Sheen) 23.15 Dok. oddaja: Galileo 24.00 TV film: Morte allo stadio del ghiaccio (krim.) TELEFRIULI___________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 12.00 Aktualno: Velike razstave - Giovanni Mi-chelucci 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Llmpero del sole (dok., r. Enrico Grass-Mario Craveri) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Fosca (dram., It., r. Enzo Muzii, i. Cathe-rine Spaak) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Športne vesti 23.30 Dražba 24.00 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 9.15 Video strani 9.25 Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nan. Delfin Flipper (pon.) 10.40 Nad.: Boljše življenje (12. del) 11.30 Piknik v Rogaški Slatini (2. odd.) 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glas. oddaja: Gostje Sanrema 15.45 Video strani 15.55 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Jiri Sovak, 12. del) 17.00 Dnevnik in poslovne informacije 17.10 Film: Samov sin (dram., ZDA 1984, r. Michael Landon, i. Eli Wallach, Anne Jackson, Timot-hy Patrick Murphy) 18.45 Risanka, 19.00 TV Mernik 19.15 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Nad.: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Miodrag Kara-dič, 10. in zadnji del) 21.20 Reportaža: Triatlon jeklenih 21.55 Zdravo, vmes dnevnik 23.25 Inf. oddaja za goste iz tujine 23.30 Video strani RTV Koper____________________ 11.00 Šport spektakel (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: VVimbledon '89, finale Ed-berg-Becker (pon.) 20.00 Juke box (pon.) 20.30 Športna oddaja: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.15 Avtomobilizem Fl: VN Belgije 22.45 Nogomet: kvalifikacije za SP '90, Peru-Urugvaj (posnetek) RTV Ljubljana 2_______________ 10.00 Danes za jutri, nato nadaljevanka Odpisani (zadnji del) 14.20 Avtomobilizem Fl: VN Belgije (prenos iz Francorchampsa) 15.45 EP v atletiki za mladince (prenos iz Varaždina) 20.05 Dok.: Organizirani kriminal 20.55 Dnevnik 21.00 TV Razstava, 21.10 Poezija 21.40 Reportaži: Mednarodni konjeniški miting na Adi, 22.50 Olimpijada kmečkih športnih iger 23.05 Nogomet: Olimpija-Hajduk 23.35 Športni pregled RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Izbor iz Kmetijskega tednika, nato Glasbeni listi; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Ljubezen med lutkami (po Andersonov! pravljici); 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brustola, 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous, 17.30 Šport, vmes Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.20 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko jutro; 9.15 Mix time; 9.30 Dragi Lucia-no; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižna polica; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 1 ŠPORTNI PORTRET Nigel Mansell Celo letošnji svetovni naslov v formuli ena morda ni več fatamorgana. Nigel Mansell je po zmagi na Madžarskem v velikem navdušenju verjetno začel misliti, da se uresničuje to, o čemer še junija ni mogel niti sanjati. Ta 35-letni Britanec z južnjaškim značajem (ko mu gre kaj narobe, ga je bolje pustiti pri miru, sicer postane prav grob, osoren) je po zmagi na uvodni tekmi v Braziliji petkrat ostal na cedilu. Zatem se je obrnilo na bolje: dve drugi in eno tretje mesto in spet zmaga. Danes v Belgiji in septembra v Monzi računa na eno drugo in eno prvo mesto. Se bodo obrisali pod nosom njegovi tekmeci ali on? Napovedi v formuli ena so tvegane kot sama vožnja po 300 km na uro... O Mansellu pravijo, da lahko zmaga posamezne dirke, ne pa svetovnega naslova, kar ga spravlja v bes. Je pa res, da si je sam zapravil dva svetovna naslova: leta 1987 ga je daroval Piguetu, leto prej Proštu. Za seboj ima 128 dirk in 15 zmag, a tudi kopico nezgod, več kot 20. Začel je s formulo kart, nadaljeval s F. Ford, F3, F2 in nato Fl, od leta 1980 do 1984 je vozil za Lotus, nato za VVilliams (pri katerem je največ zadoščenja imel leta 1986, ko je osvojil 6 zmag), k Ferrariju je prestopil letos. Za Ferrarija je podpisal že leta 1986, vendar se je premislil. Stari Enzo ga je tožil in pravdo dobil. Nekateri so letos menili, da nima več motivacij (tudi telesno kaj malo spominja na športnika, vsaka dirka ga izmozga do kraja) in hoče le dostojno končati kariero. Izkazalo se je prav nasprotno. Vsako prosto urico preživi na otoku Man, dekleta formule ena z njim nimajo uspeha. Izredno je navezan na svojo družino (ima tri otroke). Njegova konjička sta golf in ribolov. Ko ne bo več dirkal, naj bi postal prvak v golfu... IL GIORNO DELLO SCIACALLO — The Day of the Jackall — Dan Šakala, ZDA 1973. V nedeljo, 27. avgusta, ob 20.30, na RAI 2. Filmska detektivka. Za mrtvaškim nazivom Šakala se skriva skrivnostni poklicni ubijalec, ki mu francoska desničarska organizacija O AS za 500 tisoč dolarjev naroči umor generala De Gaulla. Film avstrijsko-ameriškega režiserja Freda Zinnemanna (Točno opoldne) prevaja z veliko napetostjo in dramatično učinkovitostjo izvirno zgodovinsko-politično vzdušje literarne predloge - istoimenske uspešnice Fredericka Forsytha. Neznani morilec, o katerem ne preiskovalci ne teroristi ničesar ne izvejo, se skrbno pripravlja na atentat in vse brezhibno poteka do usodnega 25. avgusta 1963, ko bi se De Gaulle moral srečati s smrtjo. Forsythov fantapolitični thriller takorekoč spontano vsiljuje primerjavo z resničnim atentanom, v katerem je isto leto v Dallasu umrl John F. Kennedy. f \ VIDEO NOTES Oddaja: _______________ Postaja:ki_: .- ■' .- . Ura:________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dokumentarec: Giramondo 10.15 Film: La principessa di Moak (pust., ZDA 1956, r. K. Neuman) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Film: II delitto di Giovanni Epis-copo (dram., It. 1947, r. Alberto Lattuada, i. Aldo Fabrizi) 15.45 Ponedeljkov šport 16.35 Mladinska oddaja: Big Estate! 17.30 Nad.: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana (1. del) 18.35 Aktualno: Tutti a cavallo 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Uomini selvaggi (vestern, ZDA 1971, r. Blake Edwards, i. VVilliam Holden, Ryan 0'Neal) 22.20 Dnevnik 22.35 Glasbena oddaja: Salvatore Ac-cardo igra Mozarta 23.30 Pred izvolitvijo Miss Italia '89 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2__________________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.10 Monopoli 11.00 Rubrika o protestantizmu 11.30 Odlomek iz International DOC Cluba: Ladri di biciclette in Jack Daniels 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanke 16.30 Film: Aria di Parigi (kom., It.-Fr. 1954, r. Marcel Čarne) 18.10 Videocomic, nato športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 Gledališče na RAI 2: Un cappel-lo pieno di pioggia 23.25 Nagrada Giuseppe Marrazzo 0.10 Nočni dnevnik 0.20 Film: Guai ai vinti (dram., It. 1955, r. Raffaello Matarazzo, i. Lea Padovani) | RAI 3____________________________ 12.00 Magazine 3 - povzetki najboljših oddaj tretje TV mreže RAI 14.00 Deželne vesti 14.10 Evropsko prvenstvo v ameriškem nogometu 15.00 Atletika: moški in ženski troboj med Italijo, Avstrijo in Veliko Britanijo (iz Gatesheada) 18.00 Glasbena oddaja: Videobox (ureja Beatrice Serani) 18.45 Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Dokumentarna oddaja: Geo Estate (vodi Caterina Vertova) 20.30 Aktualno: Dan na Preturi (proces za pokol na bolonjski železniški postaji - pripravila Roberto Scardova in Rita Bogana) 21.55 Komični drobci 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Aktualno: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Aktualnost za ponedeljkovo gledališče Po učinkovitih enodejankah, s katerima se je prejšnji ponedeljek predstavila Franca Rame, je ta teden, v nizu Gledališče na RAI 2, na vrsti Gazova komedija Un cappello pieno di pioggia (ob 21.45 na RAI 2). Poleg glavne igralke Pamele Villoresi nastopata še Emilio Bonucci (na sliki) in Vittorio Mezzoaiorno. Gre za gledališko delo, y katerem izstopa neposredna vez z aktualnostjo, saj v sicer komedijskih razsežnostih obravnava tudi pereče vprašanje mamil. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Kviza: Doppio slalom, 12.30 OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Judith (dram., VB 1965, r. Daniel Mann, i. Sophia Loren, Peter Finch) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: Tai-Pan (dram., ZDA 1986, r. Dary Duke, i. Joan Chen, Bryan Brovvn) 23.00 Kviz: II gioco dei nove 23.45 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 1.15 Film: Colpita da im-provviso benessere (kom., It. 1976, r. Franco Giraldi, i. Giovanna Ralli) _____RETE4_______________ 8.15 Nanizanka: In časa Lawrence 9.05 Film: I sette peccati (kom., It. 1942, r. Laszlo Kish, i. Maria Denis, Massimo Serrato) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nan.: Storia di vita 17.00 Film: La crisi interna (dram., ZDA 1975, r. James Frawley, i. VValter McGinn, Carmine Ca-ridi) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Beniamino segu-gio celeste (kom., ZDA 1980, r. Joe Čamp, i. Chevy Chase, Omar Sharif) 22.30 Film: Domani si balla (fant., It. 1982, r. Maurizio Nichetti, i. Maurizio Nichetti) 0.30 Nanizanki: Agente speciale, 1.30 Ironside ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: I ragazzi del surf (kom., ZDA, r. Fritz Ki- ersch, i. Keith Coogan, Danielle Von Zer-meck) 22.20 Nanizanka: Starsky and Hutch 23.20 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 23.50 Nan.: Starman, 0.50 Brothers, 1.20 Taxi ODEON_______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.30 Risanke 20.30 Nanizanka: Mister Ed 21.00 Film: Cose di Cosa nostra (kom., It. 1971, r. Steno, i. Carlo Giuffre, PamelaTiffin) 23.00 Nanizanka: T & T 23.30 TV film: Lyndon B. Johnson - I primi anni (biog., ZDA, r. Peter Werner, 3. del) TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delLArizona 12.00 Nadaljevanka: La guerra di Jenny 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: La donna dell'-anno (kom., ZDA 1976, 18.00 20.00 20.30 22.25 22.55 23.10 24.00 r. Jud Taylor, i. Renee Taylor) Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro Vesti: TMC News Film: Al di la del ponte (dram., VB 1957, r. Ken Annakin, i. Rod Stei-ger, David Knight) Nanizanka: Ray Brad-bury presenta Vesti Šport nocoj Film: Keefer agente segreto (krim., ZDA 1978, r. Barry Shear, i. VVilliam Conrad) TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanka: Medusa 12.00 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: La Me-dea di Porta Medina 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 TV film: Gli eroi di Antropoid (vojni) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE TV NOVOSTI RTV Ljubljana 1________________ 15.55 Video strani 16.05 Poletna noč (pon.), vmes nanizanki Delo na črno in Samo bedaki in konji 17.25 Mozaik. Zrcalo tedna, 17.40 Naš utrip 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Pravljica, 18.30 Legende sveta (2. del) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Na sušni zemlji (Ja-noš Herzog, r. Karolj Viček, i. Iš-tvan Bičkei, Eleonora Revid, En-ver Petrovci, Ljiljana Blagojevič) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (6. del) in Alo, Alo (13. in zadnji del) 1.10 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.05 Nogomet: Peru-Urugvaj (pon.) 15.15 Košarka: finale Pokala prvakov '89 (pon.) 17.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Tenis: odprto prvenstvo ZDA (prenos iz New Yorka) 22.00 TVD Novice 22.10 Športna rubrika: Sportime 22.30 Košarka: turnir MacDonald '88, Boston Celtic-Real Madrid (pon.) RTV Ljubljana 2________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Inf. oddaja: Po sledeh napredka -Na pragu 21. stoletja (12. oddaja) 20.30 Dokumentarna serija: Televizija 21.25 Balet: Božji klovn (Nižinski) 22.05 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Muzejstvo na Slovenskem; 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (1. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Plaz-niška dekleta iz Št. Lipša (vodi Irena Brežjak); 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam poj deš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z zabavnimi ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Iz Mozartove komorne zakladnice Od časa do časa se TV mreže lotijo tudi pobud, ki so vredne vsega spoštovanja. Med te spadajo, recimo, koncerti Martini & Rossi. Salvatore Accardo in Bruno Cani-no sta lani posnela v celoti Mozartove Sonate za violino in klavir. Letošnji »drugi stavek« predvideva spet zaključeno celoto iz bogate zakladnice Mozartove komorne glasbe: šest Kvintetov za godala, Kvintet za rog in godala, Kvintet za klarinet in godala, dva Dua za violino in violo ter Trio za violino, violo in violončelo. Skupno 11 oddaj, ki nas bodo spremljale od 28. avgusta do 6. novembra. Iz vseh teh skladb vejejo naklonjenost, zanimanje in ljubezen velikega skladatelja do inštrumentov, kot sta rog in klarinet, ki sta v njegovih letih šele postajala solistična inštrumenta, pa tudi želja po novostih, ki ob Mozartovi genialnosti odlikuje te skladbe, da postanejo edinstvene. Protagonist bo tudi letos violinist Salvatore Accardo, ob njem pa še vrsta izrednih glasbenikov, kot so italijanski violončelist Rocco Filippini, mladi ameriški solisti Margaret Batjer (violina), Toby Hoffman in Cinthia Phelps (viola), Robin Graham (rog) in Terry Tunnicliff (klarinet). Snemanje je potekalo v Akademskem gledališču v Mantovi, ki so ga o tvorili 16. januarja 1770. Tedaj je ob čembalu sedel komaj 13-letni deček, ki je prvič nastopal v Italiji - VVolfgang Amadeus Mozart. UOMINI SELVAGGI — Wild Rovers — Divja klateža, ZDA 1977. V ponedeljek, 28. avgusta, ob 20.30, na RAI 1. Vestern. Dva kavboja, zreli VVilliam Holden in še »zeleni« Ryan 0'Neal, se naveličata težkega in nadležnega življenja v Montani, zato po ropu v krajevni banki zbežita v Mehiko v upanju na srečnejše dni. Na njuni dolgi poti proti Jugu pridejo do izraza nekatere že znane, a avtentične prvine vesternske epopeje: prijateljstvo med starim in mladim, šegavi izbruhi pustolovske vitalnosti, zavest o nespremenljivosti lastne družbene pogojenosti in opredeljenosti. Takšno tematiko je izvirno izpostavil Blake Edwards, sicer prefinjeni izdelovalec holly-woodskih komedij, ki je tokrat z neobičajnim žanrom prikazal svoj značilno nekonformističen pogled na Ameriko. Zadnja pustolovščina starega in mladega kavboja poteka v vzdušju groteskne elegije, skozi prostrane širine tradicije, v luči zatona in ob romantični melodiji starih vesternskih balad. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: ................... Postaja:Z.'...L.' .' a,.: u ; Ura:______________________ \___________________________J ■ ITALIJANSKE TV MREŽE 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dok. oddaja: Giramondo 10.15 Film: Idolo infranto (dram., VB 1948, r. Carol Reed, i. Ralph Ric-hardson, Michele Morgan) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: La cittadella (dram., ZDA 1938, r. King Vidor, i. Robert Do-nat, Rosalind Russell) 16.00 Dokumentarec: Full Steam 16.15 Mladinska oddaja: Big Estate 17.05 Nadaljevanka: Quer pasticciac-cio brutto de via Merulana (i. Flavio Bucci, 2. del) 18.15 Dok.: 30 let naše zgodovine 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dok. oddaja: Kvark - posebnosti 21.20 Risani film: II signore degli anel- li (ZDA 1978, r. Ralph Bakshi) 23.35 Nadaljevanka: Chateauvallon 0.30 Nočni dnevnik 0.40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.10 Monopoli 11.00 Dokumentarec o rastlinah 11.25 Iz DOC Cluba: Fausto Leali 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Medicinska rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanke 16.45 Film: Le forze del male (krim., ZDA 1948, r. Abraham Polonsky, i. John Garfield) 18.00 Videocomic, nato športne vesti 18.30 Večerni dnevnik 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Linea di sangue (krim., ZDA 1979, r. Terence Young, i. Ben Gazzara, Audrey Hepburn) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.25 Nočni dnevnik 23.35 Poletni International DOC Club 0.10 Film: Metropolis (dram., ZRN 1927-1984, r. Fritz Lang) RAI 3________________________ 12.00 Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Šport: Offshore (iz Cowesa), jahanje (iz Cervie) in beach volley (iz Marine di Massa) 15.40 Film: Giovani mariti (kom., It,-Fr. 1958, r. Mauro Bolognini) 17.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.50 Film: Giulia in ottobre (dram., It. 1985, r. Silvio Soldini, i. Carla Chiarelli) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Variete: Grillo turista per caso -Te la do io 1'America 21.30 Film: Flamingo Kid (kom., ZDA 1984, r. Garry Marshal, i. Matt Dillon, Richard Crenna) 23.05 Dnevnik - večerne vesti 23.10 Dokumentarna oddaja: 29 agosto 1939 - Sta arrivando la bufera 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Alfredo Giannetti -Tre donne, La sciantosa Tudi poleti z vztrajno zaščitenim poreklom Poleg vsakdanjih jutranjih mini portretov raznih uspešnih pevcev in glasbenikov nam druga televizijska mreža RAI tedensko redno ponuja tudi daljši večerni užitek s posebnimi oddajami iz cikla International DOC Club. Gege Telesforo in Monica Nannini nam nocoj (ob 23.35 na RAI 2) spet predstavljata vrsto glasbenih velikanov, med katerimi izstopajo Fausto Leali (na sliki), Roby Turner, 21 Japonesas, Tracy Chapman, Ron, John Pizzarelli in Miles Davis. ■ ZASEBNE TV POSTAJE 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Kviza: Doppio slalom, 12.30 OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Anche gli eroi piangono (dram., ZDA 1956, r. George Seaton, i. VVilliam Holden) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: L'agente specia-le Mackintosh (krim., VB 1973, r. John Hus-ton, i. Paul Newman, Dominigue Sanda) 22.25 Kviz: II gioco dei nove 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.40 Film: Arrivano i miei (kom., It. 1982, r. Nini Salerno, i. Sydne Rome, Nini Salerno) RETE 4_____________ 8.20 Nanizanka: In časa Lawrence 9.10 Film: I pagliacci (glas., It. 1942, r. Mario Costa) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.40 Nan.: Storie di vita 17.05 Film: La confessione di Peter Reilly (dram., ZDA 1978, r. Tony Ric-hardson, i. Stefanie Po-wers, Paul Clemens) 19.30 Nanizanka: Baretta 20.30 Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It. 1975, r. Mar-cello Fondato, i. Clau-dia Cardinale) 22.30 Film: I giustizieri del West (vestern, ZDA 1975, r. Kirk Douglas, i. Kirk Douglas) 0.20 Nanizanki: Agente speciale, 1.20 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 TV film: A cena col vampiro (srh., It. 1986, r. Lamberto Bava, i. George Hilton, Patri-zia Pellegrino) 22.20 Glasbena oddaja: Ve-trina del Festivalbar 23.20 Nogometni tednik 0.20 Dokumentarec: Cin- que anni di avventura 0.50 Nanizanki: Brothers, 1.20 Taxi OPEON________________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nan.: Good times 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zuf ali 19.30 Risanka: Fantazoo 20.30 Nanizanka: Mister Ed 21.00 Film: Una domenica da poliziotto (dram., Fr. 1983, r. Michael Vi-aney, i. Jean Roche-ford, Victor Lanoux) 23.00 Variete: Le notti del grande cocomero 24.00 Nan.: Half Nelson TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delL Arizona 12.00 Nadaljevanka: La guerra di Jenny 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: L'ambiziosa (kom., ZDA 1950, r. Curtis Bernhardt, i. Bette Davis) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Quei pazzi, pazzi sulle autostrade (kom., ZDA 1981, r. John Schlesinger, i. Beau Bridges) 22.20 Rubrika o motorjih 22.55 Vesti in šport 24.00 TV film: Mio marito e scomparso (krim., ZDA 1978, r. Richard Mic-haels) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Medusa 12.00 Rubrika: II salotto di Franca 12.30 Dokumentarec: L'uo-mo del Sahara 13.00 Vesti 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.30 Dražba in Musič box 18.30 Nadaljevanka: La Me-dea di Porta Medina 19.00 Vesti 19.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Rubrika: Šport in šport 21.30 Nanizanki: II ritorno del Santo, 22.30 An-goscia 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik 1.30 Vesti: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE • IGRALSKI OBRAZ \ RTV Ljubljana 1______________| 16.35 Video strani 16.45 Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno, 17.30 Alo, alo 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Spremenimo našo šolo 18.30 Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade: otroška igrica Hamurabi, 18.40 Pisani svet - Šolska torba 19.10 Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Nadaljevanka: Družina Munroe (Kan., r. D. Arcand, M. Bland-ford, D. Jackson, i. Kenneth Welsh, Martha Henry, 4. del) 21.00 Mednarodna obzorja: Usodne odločitve 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (7. del) in Gledališče Raya Bradburyja (3. del) 1.10 Video strani | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki srečanj prejšnjega dne) 17.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka) 22.00 TVD Novice 22.10 Športna rubrika: Sportime 22.30 Nogomet: prvenstvo VB, Charl-ton Athletic-Chelsea (posnetek) RTV Ljubljana 2______________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Beograjski TV spored 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Resna glasba 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Premor 21.00 Zabavnoglasbena oddaja (prenos iz Splita) • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (2. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.35 Pisani listi; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 S festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.15 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramski spored: Magellanov oblak (1. del), nato Glasbeni listi in zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila-, 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Koncert za mlade; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Igra; 20.30 Intermezzo; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Su-perpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. II II FILMI NA MALEM EKRANU Liz o sebi »Imenujem se Elizabeth, zasvojena sem z mamili in alkoholom!« Tako se je Elizabeth Taylor predstavila leta 1987 v kliniki Betty Ford. Nastop se bo komu zdel nekam pretiran in nepremišljen, velja pa poudariti, da je Liz takrat izgubila kar dvajset kilogramov, ki so kazili njeno nekdaj tako zapeljivo telo. To anekdoto je skupaj z drugimi povedala sama Elizabeth Taylor med oddajo, ki ji jo je v nedeljo posvetila francoska televizijska mreža Antenne 2. Ne bomo skrivali, da nam je Liz kljub vsemu le simpatična, saj zna biti zelo iskrena. Njena iskrenost je včasih celo brutalna, učinke pa omili hudoben smisel za humor. Taylorje-va se namreč primerja z rožnatim prašičkom in se rada spominja najrazličnejših anekdot. Med najbolj zabavnimi je zgodbica o igralki Debbie Reynolds, ki ji je speljala enega od neštetih mož, Eddieja Fis-herja. Reynoldsova je na svoj hladilnik prilepila napis: »Pazi se, da ne boš tudi sama kdaj postala kot Elizabeth Taylor.« Zanimiva je tudi Lizina analiza igralskega poklica: »Vedno sem živela kot shizofrenik. Slava in tudi preprosto dejstvo, da nastopaš v komediji, je čista shizofrenija. Če si dober igralec, se moraš med igranjem vloge preleviti v nekoga drugega, a moraš tega nekoga ob koncu delovnega dne tudi zapustiti. Drugače je po tebi!« O sebi še z dobro mero skromnosti dodaja: »Sploh nisem velika zvezda, sem samo oseba, kot je veliko drugih.« LE FORZE DEL MALE — Force of Evil — Moč zla, ZDA 1948. V torek, 29. avgusta, ob 16.45, na RAI 2. Filmska kriminalka. V značilni »črni« zgodbi ameriškega podzemlja se dva brata znajdeta na nasprotnih straneh. John Garfield pooseblja lik podkupljenega odvetnika, ki dela za gangstersko tolpo; njegov brat Thomas Gomez pa je na strani malega delavskega sindikata, ki pride navzkriž z gangsterji in ga zato le-ti umorijo. Preživeli brat se zave svoje zablode in se maščuje... To dobro ritmirano črno-belo kriminalko je režiral Abraham Polonsky, levičarski filmar, ki ga je po tem filmu zaradi McCarthyeve protikomunistične gonje »bojkotiralo« celotno hollywoodsko okolje in je moral čakati 20 let na realizacijo naslednjega filma. Delo je produciral njegov odlični protagonist John Garfield (1913-52), eden med najbolj čvrstimi, možatimi in izrazitimi liki ameriškega filma (Poštar zvoni vedno dvakrat). r VIDEO NOTES Oddaja: :_l..:.:.;.;.■ ... Postaja: ,, I , l , ,___ Ura:___iVI-vM' - . -1 ič.. V_______________________J RAI 1 RAI 2 S C ^ E p o N illlliil CZZ!) CO <£ S co 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dok. oddaja: Giramondo 10.15 Film: Selvaggia bianca (pust., ZDA 1943, r. Arthur Lubin, i. Maria Montez, Jon Hall) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Film: II mulino del Po (dram., It. 1949, r. Alberto Lattuada, i. Carla del Poggio, Jacgues Sernas) 15.50 Aktualno: Full Steam 16.20 Mladinska oddaja: Big estate 17.15 Nad.: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana (3. del) 18.15 Dok.: 30 let naše zgodovine 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo 21.30 Variete: C era una volta io... Renato Rascel (10. del) 22.30 Dnevnik 22.40 Filmske novosti 22.45 Šport v sredo 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 3 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.10 Monopoli 11.00 Dok. oddaja: Afričan Rainbow 11.25 Iz DOC Cluba: Sara J. Morris 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Medicinska rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanke 16.30 Film: Macao 1'inferno del gioco (pust., Fr. 1939, r. Erich Von Stroheim, i. Mireille Balin) 18.05 Videocomic, nato šport 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: Fort Saganne (r. Gerard Depardieu, Philippe No-iret, Catherine Deneuve, 1. del) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.10 Nočni dnevnik 23.20 Reportaža: Druga polovica noči 23.50 Film: Non si uccidono cosi an- che i cavalli? (dram., ZDA 1969, r. Sidney Pollack, i. Jane Fonda) 12.30 Festival komičnega gledališča (iz SanfOmera) 12.50 Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Che fai... ridi? 15.10 Film: Nata di maržo (kom., It. 1957, r. Antonio Pietrangeli) 17.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.10 Film: Dominigue (biog., ZDA 1965, r. Henry Koster, i. Debbie Reynolds) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Vento di passioni (dram., ZDA 1958, r. Richard VVilson, i. Esther Williams, Jeff Chandler) 21.25 Dnevnik, nato film (2.del) 22.10 Komični drobci 22.30 Dokumentarec: 30. agosto 1939 -Sta arrivando la bufera 23.20 Nočni dnevnik 23.35 Dok. oddaja: Alfredo Giannetti -Tre donne, 1943 un incontro 0.30 Nočna glasba: VVilhelm Tell 0.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti Magični obredi med nebotičniki Miamija nocojšnji reportaži iz RAI 2) nam uredniki niza Druga polovica noči (ob 23.20 na a Brando Quilici in Mario Rossini ponujata vp vpogled v skrivnostno (seveda nočno) dogajanje med miamskimi nebotičniki. Poleg običajnega svetovljanskega življenja se tu odvija tudi vrsta _ skrivnih magičnih obredov. V varnem objemu noči se tako zbirajo najrazličnejši oboževalci nadnaravnih sil, pripadniki tajnih ločin, ki za svoje vvoodoojevske obrede najrajši žrtvujejo kokoši. ; ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Kviza: Doppio slalom, 12.30 OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: II sole splende alto (dram., ZDA 1953, r. John Ford, i. Charles VVinninger) 16.45 Nanizanka: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Dolce e selvag-gio (dok., It. 1983, r. Antonio Climati) r. Marvin Chomsky, i. Ben Gazzara) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Hindenburg (dram., ZDA 1975, r. Robert Wise, i. George C. Scott, Anne Ban-croft 22.40 Nanizanka: Spencer 23.40 Aktualno: miting organizacije Comunione e liberazione 23.55 Film: La vita corre sul filo (dram., ZDA 1965, r. Sydney Pollack, i. Sidney Poitier) 1.50 Nanizanka: Ironside 23.55 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.30 Nanizanki: Starman, 1.25 Brothers ODEON ITALIA 1 8.15 RETE 4 8.00 Nanizanka: In časa Lavvrence 8.45 Film: Gli amori fini-scono all alba (dram., Fr. 1953, r. Henry Ca-lef, i. George Marshall) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 TV film: Un uomo d'a-zione (vojni, ZDA 1972, 14.00 14.15 15.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon Zabavna oddaja: Me-gasalvishow Deejay Beach Nanizanka: Ralph su-permaxieroe Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia Nadaljevanka: Alla conguista del West Nanizanka: Riptide Risanka: Siamo fatti cosi Nanizanki: Scuola di football, 23.00 Starsky and Hutch 9.30 Nanizanki: SOS squa-dra speciale, 10.00 Ouattro in amore 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.30 Risanke 20.30 Nanizanka: Mister Ed 21.00 Film: Toccarlo porta fortuna (pust., VB 1975, r. Christopher Miles, i. Roger Moore) 23.00 Film : Il bandito della Sierra Morena (pust., Šp. 1957, r. Jose M. Forgue, i. Francisco Rabal, Luis Pena) 18.00 20.00 20.30 21.55 22.50 23.05 24.00 Michael Gordon, i. David Niven) Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro Vesti: TMC News Film: Honky Tonk (vestern, ZDA 1974, r. Don Taylor, i. Richard Crenna) Dokumentarec: I fan-tasmi del Vietnam Vesti nocoj Šport nocoj Film: Bronk (krim., ZDA 1975, r. Richard Donner, i. Jack Palan-ce) TELEFRIULI TMC 11.00 Nanizanka: Ai confini dellArizona 12.00 Nadaljevanka: La guerra di Jenny 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Gli anni impossi-bili (kom., ZDA 1968, r. 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 23.00 24.00 Nanizanka: Medusa Rubrika: Il salotto di Franca Dok. o Deželah Dnevnik Rubrika o kolesarstvu Dražba Glas. odd.: Musič box Nadaljevanka: Colette Dnevnik Nanizanka: La guerra di Tom Grattan Dnevnik v nemščini TV film: Finche l'oro-logio fa tic-tac (fant., 1975, i. Rita Sergej ec-heva, Georgi Vitsin) Nanizanki: Naufraghi, 22.30 Angoscia Dnevnik, nato dražba Vesti: News TELE 4 ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nan. Delo na črno, 17.30 Gledališče Raya Bradburyja 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Glasbena parada Radenci '89: Plesni orkester RTV Zagreb 18.40 Video strani 18.45 Spored za otroke in mlade: risanka Hrabri Mišek - Bližnja srečanja 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Potepuško življenje (kom., Mehika 1984, r. Antonio de la Riva, i. Jose Carlos Ruiz, Ignacio Guadalupe, Josefina Gonzales) 21.35 Plesni nokturno: Ivo Kos - Omen 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (8. del) in Hooper-man (13. in zadnji del) 1.15 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: Odprto prvenstvo ZDA (povzetki) 17.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA (prenos iz New Yorka) 22.00 TVD Novice 22.10 Športna rubrika: Sportime 22.30 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 23.00 Nogomet: trofeja Santiago Ber-nabeu, Real Madrid-Liverpool (posnetek) RTV Ljubljana 2________________ 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Glasbena oddaja: Koncert simfonikov RTV Ljubljana (P. I. Čajkovski - Koncert št. 1 v b-molu op. 23, R. Strauss - Štiri poslednje pesmi in Kavalir z rožo) 21.30 Svet poroča 22.30 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poeziji: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Su-gerpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslučalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. 1 FILMI NA MALEM EKRANU PROT AOOmST \ Jovanotti za izvoz Ko govorimo o tujih državah, naše mnenje navadno hudo pogojujejo predsodki. To velja tudiza način, s katerim tujci gledajo na nas. Če boš Angleža vprašal, naj ti kaj pove o Italiji, bo gotovo spregovoril o špagetih in mafiji, če ga boš zaprosil, naj le pove nekaj pozitivnega, pa se bo spomnil na izvoz ferrarijev in ugledno moško modo. No, če so se doslej Italijani lahko res pohvalili s kvaliteto svojega izvoza, bo v prihodnje to težje. BBC, ki so jo med vojno poslušali po celi Evropi kot edini svobodni vir informacij, se je odločila za svojevrstno pobudo, ki se je bodo nekateri verjetno veselili, drugi (med slednje prištevamo tudi sebe), pa bodo podvomili v njeno umestnost. British Broadcasting Company je namreč najela Lorenza Cherubinija, ki je z »umetniškim« psevdonimom Jovanotti že zaslovel v domovini. Jovanotti bo vodil niz oddaj, posvečenih mladini. V bistvu bo šlo za predstavitev oddaj, ki jih televizijske družbe po vsem svetu namenjajo mladim. Prva oddaja bo posvečena Braziliji, kjer dvajsetletniki skoraj obsedeno sledijo fantastični nadaljevanki Double Trouble. »Bistvo« pa bo prišlo na dan šele ob koncu niza, ko bo v osmi oddaji Jovanotti predstavil Italijo. Oddaja, ki jo je izbral, je seveda Dee Jay Television, v kateri je sam nastopal in jo izkoriščal za podtikanje svojega okusa in seveda svojih pesmi. Predstavniki BBC so se tokrat prvič odločili za tujega voditelja mladinskih oddaj, saj so prepričani, da bo požel Jovanotti tudi v Veliki Britaniji tak uspeh kot v Italiji. Iskreno upamo, da so se vsaj tokrat ušteli. POTEPUŠKO ŽIVLJENJE — Vidas errantes, Mehika 1984. V sredo, 30. avgusta, ob 20.05, na RTV-Lj 1. Filmska komedija. Celovečerni prvenec mehiškega avtorja Antonia de la Rive ne sporedu ljubljanske TV otvarja nov ciklus sodobnih filmov iz latinskoameriških dežel. Mladi režiser na svojstven način obravnava občutljivo temo -iluzije, ki\ jih prinaša kino. Starejši in mlajši kinooperater potujeta po pusti mehiški pokrajini in predvajata svoje filme po mestih, vaseh in žagarskih naseljih. Med njima se splete res veliko prijateljstvo, v katerem se mladi uči ob izkušenj ah starejšega in hkrati le-temu ponuja vedrino in svežino mladosti. De la Rivova zgodba ne pozna sunkovitih zapletov in drugih dramaturških domislic, marveč še razpreda, nevsiljivo in skoraj nezaznavno, skozi tok vsakdanjih drobnih dogodkov in utrinkov, ki res prijetno dograjujejo poezijo tega »malega« velikega filma. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:.;.L..........'.. Postaja: _______________ Ura:____________________ V_________________________J RAI 1 RAI 2 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dok. oddaja: Giramondo 10.15 Film: Notti birmane (pust., ZDA 1940, r. Louis King) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Film: II mago di Oz (glas., ZDA 1939, r. Victor Fleming, i. Judy Garland, Frank Morgan) 15.50 Dok.: Zuppa e noccioline 16.25 Mladinska oddaja: Big Estate 17.20 Nad.: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana (zadnji del) 18.15 Dok.: 30 let naše zgodovine 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Igre brez meja 21.55 Dnevnik 22.05 Film: L'Uomo Ragno (fant., ZDA 1977, r. E.W. Swackhamer, i. Nic-holas Hammond, David VVhite) 23.25 Pred izvolitvijo Miss Italia '89 24.00 Dnevnik in vreme 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.30 Pentathlon - SP (iz Budimpešte) 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.10 Monopoli 11.00 Dok. oddaja: Afričan Rainbow 11.25 DOC Club: Kool and The G ang 12.05 Nan.: Per amore e per onore 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Medicinska rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanka 16.45 Film: Amori di mezzo secolo (kom., It. 1954, r. Pellegrini-Piet-rangeli-Germi-Chiari-Rossellini) 18.00 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: Fort Saganne (2. in zadnji del) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 Variete: Improvvisando '89 22.50 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Film: L'ora che uccide (krim., ZDA 1936, r. Gordon VViles, i. Warner Oland, Charles Quigley) RAI 3________________________ 12.00 Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Che fai... ridi? 15.15 Film: Come persi la guerra (kom., It. 1948, r. Carlo Borghe-sio, i. Macario) 16.00 Film: Le fanciulle delle follie (glas., ZDA 1941, r. Robert Z. Le-onard, i. Lana Turner, Hedy La-mar, Judy Garland) 18.45 Športna oddaja: Derby) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Sandokan (r. Ser-gio Sollima, i. Kabir Bedi, Phi-lippe Leroy, Carole Andre, Adolfo Celi, 3. del) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Dokumentarec: 31 agosto 1939 -Sta arrivando la bufera 23.25 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Dokumentarna oddaja: Alfredo Giannetti - Tre donne, 1943 un incontro (2. del) STAJE • Pozno zvečer pa o italijanskih lepoticah Že ves teden nam RAI 1 ob poznih večernih urah servira reportaže in komentarje o skorajšnji izvolitvi najlepšega italijanskega dekleta (nocoj na sporedu ob 23.25). Prav nič čudnega ni v tem, da je ta dogodek letos deležen še posebne pozornosti: poleg 50-letnice izbruha druge svetovne vojne namreč proslavljamo prav tako pol stoletno obletnico izvolitve prve miss Italije. Časi so se spremenili, prav tako pa tudi estetska merila, po katerih izbirajo letno lepotico! • ZASEBNE TV PO CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15. Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Kviza: Doppio slalom, 12.30 OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Traversata peri-colosa (krim., ZDA 1953, r. Joseph M. Newman, i. Jeanne Crain) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mal dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Film: Shalako (vestern, VB 1968, r. Ed-ward Dmytryk, i. Sean Connery, Brigitte Bardot) 8.10 Nanizanka: In časa Lavvrence 9.00 Film: II conte di Mate-ra (dram., It. 1957, r. Lu-igi Capuano, i. Virna Lisi, Paul Muller) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Film: Prigioniera d'a-more (dram., ZDA 1979, r. Michael O -Herlihy, i. Linda Puri, Timothy Dalton) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: II cavaliere dai cento volti (pust., It. 1960, r. Pino Mercanti, i. Lex Barker, Liana Orfei) 22.25 Film: Piccoli omicidi (kom., ZDA 1971, r. Alam Arkim, i. Elliot Gould, Marcia Rodd) 0.25 Nanizanki: Agente speciale, 1.25 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Professione peri-colo (pust., ZDA 1979, r. Richard Rush, i. Pe- ter OToole, Steve Ra-ilsback, Barbara Her-shey) 22.55 Nan.: Starsky & Hutch 23.55 Dokumentarec: Cin-que anni di avventure 0.25 Nanizanki: Starman, 1.25 Taxi ODEON_______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.30 Nanizanka: Mister Ed 21.00 Film: Ipcress (krim., VB 1965, r. Sidney J. Furie, i. Michael Cai-ne, Nigel Green) 23.00 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La guerra di Jenny 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Kavik, il cane lupo (pust., ZDA 1980, r. Peter Carter, i. John Ireland) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-neladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Lama alla gola (krim., ZDA 1958, r. Andrew Stone, i. James Mason, Rod Stei-ger) 22.20 Morski športi 22.50 Vesti 23.05 Šport nocoj 24.00 Film: La chiave del mistero (krim., ZDA 1972, r. Philip Leacock) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Medusa 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika o zdravstvu 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Dražba 15.00 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Colette 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.-30 Nadaljevanka: Una donna a Venezia (1. del) 22.00 Dok. oddaja: Pan 23.00 Rubrika o kolesarstvu: Sprint 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ • SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno, 17.30 Hooperman 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja (12. odd.) 18.30 Kratek film 18.40 Video strani 18.45 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (13. in zadnji del) 19.10 Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ellis Island (po romanu Freda Mustarda Stewar-ta, r. Jerry London, i. Richard Burton, Kate Burton, Peter Rie-gert, Greg Martyn, 2. del) 21.00 Glasbena oddaja: III. mednarodni festival Novi glasovi (posnetek iz Lignana) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste in tujine 22.15 Poletna noč, vmes nan. Delo na črno (9. del) in Leteči cirkus Monthyja Pythona (13. del) 1.15 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki) 17.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA (prenos iz New Yorka) 22.00 TVD Novice 22.10 Športna rubrika: Sportime 22.30 Nogomet: prvenstvo VB, Totten-ham-Arsenal (posnetek) 0.10 Beach volley (iz Cesenatica) RTV Ljubljana 2 19.00 Inf. oddaja: Čas, ki živi - Zlato Polje in Zlatopoljci 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Aktualno: Seja CK ZKJ 20.25 Prisluhnimo tišini 21.05 Mali koncert 21.20 Umetniški večer RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (4. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila, 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska, 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem, 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica, 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna, 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano, 10.00 Pregled tiska, 10.05 Disco scoop, 10.35 Družina, 11.00 Pismo iz, 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ, 18.33 Mi in vi, 19.00 Glasba, 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja, 12.00 Glasba za vse okuse, 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA "TEDU A Festival MMS ’89 Ob burnem navijanju polnoštevilnega občinstva se je v portoroškem Avditoriju zaključil Festival melodij morja in sonca. Ob tej priložnosti je seveda izšla tudi kaseta z naj lepšimi melodijami. Tako lahko prisluhnemo vsem bolj ali manj znanim ansamblom lahke glasbe, kot so Agropop, Don Juan, Pop Design, Big Ben, Casino in vrsta drugih. Festivala se je letos udeležila tudi zamejska skupina Happy Day, ki je skupaj s Ksenijo Erker (A la line della strada - banalni pravopisni lapsus?) osvojila nagrado žirije, in sicer s pesmijo Cocco swing. Za to gre zahvala predvsem pevki Giulii, ki je pesem mojstrsko izvedla in tako še enkrat dokazala svoje nadpovprečne pevske zmožnosti. Zelo dobra je tudi balada Mela-ni, ki jo izvaja skupina Top Express, medtem ko je nekoliko razočaral tržaški kan-tavtor Gino D'Eliso s svojo Nubi Tropicali. Nobene novosti nismo opazili pri Big Benu in pevcu Gianiju, ki je še vedno zaljubljen v svoje sinje oči. Poletne nežnosti Zvoneta Kumarja in Laure Budal so nadvse prijetne za uho, tako zaradi dobre melodije, kot zaradi homogenosti glasov. Tudi Damjana je s svojim Rojstvom dosegla nagrado najboljšega debitanta, čeprav bi si zaslužila priznanje za besedilo, ki je zelo učinkovito. Dobro so se odrezali Agropopovci s sicer že »staro« Tam na morju mene ljubca čaka, še posebno pa Aleš Klinar, ki je kot avtor pesmi Dekleta iz 8. b dobil nagrado za najboljši tekst, pesem pa je izvajala skupina Pink Panter. Ker je naša rubrika premajhna in pretesna, da bi na široko opisovali podrobnosti, naj povemo, da je kaseta letošnjih MMS '89 sorazmerno dobra, čeprav bi se dalo še marsikaj popraviti. Pesmi v albumu so: Tam na morju mene ljubca čaka, A la fine della strada, Nekoč bom zbral pogum, Cocco Svving, Dekleta iz 8. b, Vrniva se na najino obalo, Sijaj noči, Poljubi me još jedan put, Gusarji z morja, Poletne nežnosti, Adio, U predasi-ma želja, Nubi tropicali, Rojstvo, Melani, Lady Blue. PROFESSIONE PERICOLO — The Stunt Man — Dvojnik, ZDA 1980. V četrtek, 31. avgusta, ob 20.30, na Italia 1. Pustolovski film. Režiser Richard Rush je po romanu Paula Brodeura The Stunt Man posnel zanimiv in nenavadno izzivalen »film v filmu«. Ne gre sicer za običajno intelektualistično-bivanjsko varianto evropskega avtorskega filma, v slogu Truffautove Ameriške noči ali Wendersovega Stanja stvari, pač pa za pravi ameriški »spektakel v spektaklu«, četudi s filozofsko razmišljajočimi značilnostmi. Povratnik iz Vietnama Peter OToole, na begu pred policijo zaradi nepomembnega prekrška, išče zatočišče znotraj filmske ekipe, ki snema vojni film. Cinični režiser, ki je že povzročil smrt kaskaderja med snemanjem nevarnega prizora, prisili nič hudega slutečega OToola, da nadomesti umrlega dvojnika. V vrtincu šokantnih akcijskih prizorov se napovedani tragični razplet spremeni v grotesko... f X VIDEO NOTES Oddaja:__ : . Postaja: - •' ■ ■ ‘ l Ura:__________________ V_________________________/ I RAI 1 9.00 10.15 11.55 12.05 12.30 13.30 14.10 15.50 16.40 17.30 18.20 19.50 20.30 22.20 22.30 24.00 0.10 0.20 0.40 Risanka in dokumentarec Film: Gli amanti latini (kom., It. 1965, r. Mario Costa, i. Toto) Vreme in dnevnik Nadaljevanka: Santa Barbara Nanizanka: Gli occhi dei gatti Dnevnik in Srečno poletje! Film: Le avventure di Marco Polo (pust., ZDA 1948, r. Archie Mayo, i. Gary Cooper) Dok.: Zuppa e noccioline Mladinska oddaja: Big Estate Nadaljevanka: I giovedi della signora Giulia (1. del) Molitev ob 50-letnici začetka 2. svetovne vojne (iz Varšave) Vreme in dnevnik Film: La notte di San Lorenzo (dram., It. 1982, r. brata Taviani) Dnevnik Koncert za Varšavo - ob 50-letnici začetka 2. svetovne vojne 89 Nočni dnevnik Rubrika: Mezzanotte e dintorni Pentathlon - SP (iz Budimpešte) (dir. Bernstein, Penderecky Pred izvolitvijo Miss Italia ' RAI 2_________________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.10 Monopoli 11.00 Dok. oddaja: Afričan Rainbow 11.25 Iz DOC Cluba: Miles Davis 12.05 Nan.: Per amore e per onore 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie, nato risanka 16.25 Film: I peccatori guardano il cielo (dram., Fr. 1958, r. Georges Lampin, i. Jean Gabin, Marina Vlady) 18.10 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco 22.45, Dnevnik - nocoj 22.55 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: Un lungo giorno per mori-re (vojni, VB 1968, r. Peter Colin-son, i. David Hemmings, Tony Beckley) RAI 3_________________________ 12.10 Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Tenis: ženski mednarodni turnir (iz Arzachene) 17.00 Film: Chi mi aiuta? (dram., It. 1985, r. Valerio Zecca, i. Luca Barbareschi, Marilu Prati) 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Atletika: Grand Prix IAAF - finale (iz Montecarla) 20.30 Film: I misteri della giungla nera (pust., It. 1952, r. Giampaolo Callegari, i. Lex Barker, Franco Balducci) 21.20 Dnevnik - nocoj 21.25 Film: I misteri... (2. del) 22.00 Dokumentarna oddaja: 1. september 1939 - Sta arrivando la bufera 22.50 Aktualnosti: Volta pagina (ured. Carlo Brienza) 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Atletika: Grand Prix IAAF - finale (iz Montecarla) Koncert za mir ob obletnici vojne vihre Ob 50. obletnici izbruha druge svetovne vojne, ki jo je sprožil vdor Hitlerjevih čet na poljsko ozemlje (na sliki), se nam iz Varšave oglaša spominski koncert varšavskih simfonikov. Orkester bosta vodila Leonard Bernstein in Krzysztof Penderecky, na koncertnem sporedu pa so skladbe Mahlerja, Pendereckega, Schonberga, Beethovna in Bernsteina. Poleg prenosa iz varšavske opere (ob 22.30 na RAI 1) nam oddaja ponuja se pričevanja o tragičnih dogodkih izpred 50 let. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 8.30 .Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Rubrika: Forum 12.00 Kviza: Doppio slalom, 12.30 OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Il segreto del lago (pust., ZDA 1951, r. Michael Gordon, i. Glenn Ford) 16.45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Kviz: Il gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Un mucchio di bastardi (vojni, ZDA 1970, r. Jack Starrett, i. VVilliam Smith) RETE 4_____________ 8.00 Nanizanka: In časa Lawrence 8.50 Film: Il figlio del Cor-saro Rosso (pust., It. 1958, r. Primo Zeglio, i. Lex Barker) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nanizanka: Storie di vita 17.00 Film: La figlia del dia-volo (dram., ZDA 1972, r. Jeanne Szwarc, i. Shelley VVinters) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Colpo su colpo (krim., VB 1967, r. Sid-ney J. Furie, i. Frank Sinatra, Peter Vaughan) 22.30 Film: Re per una notte (kom., ZDA 1983, r. Martin Scorsese, i. Jer-ry Lewis, Robert De Niro) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.35 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La g ang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Sella d argento (vestern, It. 1978, r. Lu-cio Fulci, Giuliano Gemma, Sven Valsec-chi) 22.20 Rubrika: Calciomania 23.20 Šport: Grand Prix 0.20 Nanizanke: Starman, 1.20 Taxi, 1.50 Giudice di notte ODEON_______________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.30 Risanke: Fantazoo 20.30 Nanizanka: Mister Ed 21.00 TV film: Emma, la regina dei mari del sud (biog., r. John Banas, i. Barbara Carrera) 22.15 Rubrika: Forza Italia 24.00 Nanizanka: Night heat TMC________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: La guerra di Jenny 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Viaggiato-ri nel tempo 16.00 Film: Obiettivo birra (kom., ZDA 1983, r. Dave Thomas-Rick Moranis, i. Dave Thomas, Max Von Sydow) 18.00 Nanizanka: Flamingo Road 19.00 Atletika: Grand Prix IAAF (iz Montecarla) 21.45 Rubrika o nogometu 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: La strana ven-detta di Rosalie (dram., ZDA 1972, r. Jack Starrett, i. Ken Howard, Bonnie Bedelia) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Condo 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Chopper One 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Strike Force 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Colette 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 TV film: Una donna a Venezia (dram., It,-ZRN, i. Lea Massari, 2. del) 22.30 Nanizanki: Chopper One, 23.00 Firehouse Sguadra23 23.30 Dnevnik, nato dražba 24.00 Dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca 1.00 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana t_______________ 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno, 17.30 Leteči cirkus Monthyja Pythona 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper - Nova prijatelja, 18.35 glasbena oddaja Folklorni ansambel Kuban 19.00 Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik, vreme, Naše akcije 20.15 Dok. serija: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (8. del) 20.55 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 12. del) 21.40 Dnevnik in vreme 22.00 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.05 Poletna noč, vmes nanizanka Delo na črno (10. del) 24.00 Film: Zbogom, Pavliha (dram., Fr. 1984, r. Bob Decout, i. Philip-pe Leotard, Annie Girardot, Jac-ques Penct) 1.30 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki srečanj prejšnjega dne) 17.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (neposredni prenos iz Flushing Meadowsa - New York) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (neposredni prenos iz Flushing Meadowsa - New York) 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika: Sportime - dnevni pregled športnih dogodkov 22.30 Nogomet: Bundesliga - prvenstvo ZRN, VVerder Brema-Karl-sruher (posnetek) RTV Ljubljana 2___________________ 17.30 Poskusni satelitski prenosi 18.25 Atletika: Grand Prix - finale (neposredni prenos iz Monte Carla) 22.00 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (5. del), Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Klavirske skladbe F. Chopina (pianist Ivo Pogorelič); 11.30 Pisani listi: 12.00 Film in njegova vloga v družbi, 12.40 Folklorna glasba, Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Tolmačenje otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki, Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do 14.00; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TE.DNK Noč sr. Lovrenca LA NOTTE Dl SAN LORENZO, It. 1982 Režija: Paolo in Vittorio Taviani □ Scenarij: Paolo in Vittorio Taviani, Tonino Guerra □ Fotografija: Franco di Giaco-mo □ Scenografija: Gianni Sbarra □ Montaža: Roberto Perpignani □ Glasba: Nicola Piovani □ Igrajo: Omero Anto-nutti, Margarita Lozano, Claudio Bigag-li, Massimo Bonetti, Norma Martelli, Sabina Vannucchi V petek, 1. septembra, ob 20.30, na RAI 1 Dramatični film. Avtorski pristop bratov Taviani, ki sta soavtorja vseh svojih filmov, bi lahko označili z nekaj pomenljivimi pridevniki. Njun filmski svet je epsko vseobsegajoč, mitično raznobarven in sodobno neposreden. Te navidez protislovne značilnosti so prisotne v slehernem delu Paola in Vittoria Taviani, med katerimi Al-lonsanfan, Padre Padrone, II prato, Kaos, Good Morning Babilonia, in seveda tudi v Noči sv. Lovrenca. Starka (čudovita Margarita Lozano) se med nočnim bdenjem - današnjega 10. avgusta - spominja dramatičnih dogodkov skupinske tragedije »daljnega« 10. avgusta 1944. Tedaj so Nemci za represalijo zbrali večino prebivalcev toskanske vasi San Mi-niato v krajevni stolnici in nato cerkev z vsemi talci raztreščili. Peščica krajanov je takrat sprevidela nevarnost in v noči sv. Lovrenca pod vodstvom kmeta Galvana (patriarhalni modrec Omero Antonutti) pobegnila ter šla naproti prihajajočim zaveznikom. Grozotno stopnjevanje bratomornih bojev med ubežnimi kmeti in črnosrajčniki, nežno rojevanje čustev, prabitna skrb za obstoj in silovita govorica narave pridejo močno do izraza v kristalno čistih posnetkih, ki spominjajo na vizualnost neore-alističnega ali nemega skandinavskega in sovjetskega filma. RE PER UNA NOTTE — The King of Comedy — Kralj komedije, ZDA 1983. V petek, 1. septembra, ob 22.30, na Rete 4. Filmska komedija. Neznani komik Rupert Pupkin (Robert De Niro) cele dneve obsedeno in zagnano vadi, da bi s svojim showom nastopil na TV. Mit in zgled mu je proslavljeni zvezdnik Jerry Langford (Jerry Lewis). Slednjega Pup-kin-De Niro vseskozi zasleduje in nadleguje, da bi ga povabil kot gosta v svojo uspešno TV oddajo. Nesrečnež gre celo tako daleč, da s pomočjo prijateljice (Nore Langford, Lewisove oboževalke) ugrabi TV zvezdnika... Režiser Martin Scorsese je podobno kot v prejšnjih filmih z De Nirom (Mean Streets, Taksist, New York, JVew York, Podivjani bik) prikazal temno stran, kritično podobo in klavrno zakulisje »najsrečnejše družbe na svetu«. V njegovi grenki komediji, kljub izvrstni De Nirovi in Levvisovi reinterpretaciji samih sebe, sarkazem in pesimizem prevladujeta nad ironijo in duhovitostjo. Z X VIDEO NOTES Oddaja:_________.______ Postaja:_______________ Ura:___________________ V_______________________J Jerry Lee Lewis (na sliki) je v glasbenem ambientu znan kot Killer rock & rolla, tudi sicer pa se lahko ponaša z najbolj hladno morilskimi očmi vseh velikanov rock glasbe. Enkrat toliko videz ne vara, saj je Jerry vse prej kot spravljiva oseba: pred dolgimi leti je v Londonu nastopil na skupnem koncertu pred Littlom Richardom. Temnopolti provokator mu je šel že od nekdaj grozno na jetra, zato je ob zaključku svojega nastopa potegnil iz žepa stekleničko bencina, ga polil po klavirju, ga zažgal in tako svojemu tekmecu na zelo učinkovit način onemogočil nastop. Takega značaja se ni zbal igralec Dennis Quaid, ki je slovitega pevca že od nekdaj občudoval. Quaid je Lewisa poiskal v Las Vegasu, da bi se z njim pogovoril o biografskem filmu Great Balls ol Fire. Lewis ga je le hladno ošinil in mu dejal: »Ti ne znaš peti kot Jerry Lee Levvis!« Quaid mu je zabrusil, da ne zna igrati kot Dennis Quaid, nakar je Lewis odvrnil, da ga bo ubil, končalo pa se je tako, da sta postala kar dobra prijatelja. V režiji Jima McBridea je tako nastal film, ki si ga bomo lahko kmalu ogledali v kinodvoranah. Kritikov sicer ni posebno navdušil, novopečena prijatelja Dennis Quaid in Jerry Lee Levvis pa sta z njim menda kar zadovoljna. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.