Leto TIH. T Ljubljani, dne 21. aprila 193». 16. štev. Naši Sloves našega rojaka v avstrijski republiki ' Glasilo našega Sadjarskega in vrtnarskega društva se v aprilski številki na uvodnem mestu zaslužni možje Te dni je praznoval svojo osemdesetletnico gospod Ivan Rihteršič, nadučitelj v pokoju. Staremu naprednemu borcu, ki je vzgojil dve generaciji Bohinjcev, želimo: Naj živi še mnogo let! Smrt stoletnega starčka Naši čitatelji se gotovo še spominjajo pred nedavnim opisanega najstarejšega ljubljanskega prebivalca, upokojenega pismonošo Petra Cotiča, bivajočega v skromnem podstrešnem stanovanju V KadivCevi hiši na Bleiweisovi cesti. Tu mu je Stregla gdč. Tončka Kadivčeva, velika ljubiteljica planin in znana dobrotnica revežev. Stari moži-Ček, ki bi drugo leto 5. marca praznoval stoletnico, Je vsa zadnja leta vdano pričakoval smrti, ki res ni pozabila nanj in ga je danes otela vseh pozemskih nadlog. Starček je bil po rodu iz Oprtlja v Istri, vojake Je služil celih 16 let, bil je narednik in se je boril pri Solferinu in Matnovi. Pri pošti Je služil najprej tri leta v Trstu, nato pa je bil v letu 1873 na lastno prošnjo premeščen v Ljubljano, kjer Je že 39 let in se poleg svojega poklica skromno IB zelo uspešno udejstvuje tudi na splošnem poiJu narodne prosvete. Rodom iz ugledne narodna zdravniške rodbine v Loč ah pri Konjicah se ja šolal v Celju in Mariboru. Maturiral je L 1893, in je nastopil svojo prvo učiteljsko službo v Ormožu. Ko je bila tu 1901. ustanovljena slovenska šola, se je še bolj posvetil ljudski prosveti. Velike zasluge ima tudi pri ustanovitvi meščanske in obrtno-nadaljevalne šole. Požrtvovalno se ldej-stvuje ves čas tudi v stanovski organizaciji in ja bilo posebno zaslužno njegovo delovanje v težkih časih, ko je imela Zveza slovenskih učiteljev na štajerskem svoj sedež v Celju pod predsedstvom pokojnega šolskega upravitelja Josipa Rajšpai spominja dvornega svetnika Josipa Loschniga, avstrijskega sadjarskega, vinarskega in vrtnarskega inšpektorja, ki je 18. marca praznoval 60-let-nico rojstva. Ta jubilej je bil na Dunaju proslavljen izredno svečano ob navzočnosti ministrov, visokih funkcionarjev In mnogoštevilnih jubilantovih častilcev. Iz vse avstrijske republike je prišla preko 3000 sadjarjev in izdana je bila posebna, odlično opremljena knjiga »Loschnig«, v kateri je opisano življenje in delo tega slavnega strokovnjaka, čigar ime je dandanes spoštovano ne le v vsaki kmetski hiši avstrijske republike, marveč poznano tudi po vsej Evropi, da, po vsem svetu, kjer se goji sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo. Josip Loschnig je naš rojak, zrasel je na uglednem veleposestvu v št. Janžu na Dravskem polju, kjer danes gospodari njegov mlajši brat župan Fric Lešnik. Oče, izredno izobražen gospodar, ki Je bil tudi oskrbnik Herbersteinovega velepose-Btva, je umrl že v starosti 46 let in zapustil vdovo s 6 otroki. Mati, odločna, samozavestna, Čvrsta slovenska gospodinja, Je umrla lani v starosti 9® let. Jubilantovi sestri Marija in Hela Sta poročeni z nadučiteljema Jankom Koderma-nom v Mariboru, odnosno Antonom Gabercem v Ižakovcih, dočim je tretji brat Lojz upravitelj grajskega veleposestva v Maruševcu. Odličnemu strokovnjaku iskreno čestitamo k Jubileju in mu želimo še mnogo plodonosnih let Smrt marljivega gospodarja"] Po dolgem trpljenju Je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Josip Skodič, posestnik v Hotinjt vasi, ki je bil znan širom Dravskega polja kot do« v tedanjih primitivnih razmerah služil vse do L avgusta 1894, ko je bil z 42 leti službe upokojeni. Njegova močna natura Je torej kljubovala vsemu še celih 37 pokojninskih let. žena mu Je umrla že pred 28 leti, živi samo še en njegov sin. Do pred dvema letoma se Je starček Sa dnevno sprehajal, potem ga je katar vrgel na posteljo, da je bil lani le še dvakrat zunaj. Zadnji čas je zelo opešal in Je v miru zaspal za večno. Ivan Rihteršič — 80-letnik ber zidar in mesar. Znan in priljubljen pa je bil tudi zaradi svoje požrtvovalnosti pri raznih narodnih društvih. Zlasti gasilci, pevci in Narodna knjižnica ga bodo zelo težko pogrešali. Pokojnik: je bil velik prijatelj prirode, po svojih bogatih izkušnjah kot gospodar in obrtnik pa vedno na razpolago vsem rojakom z dobrim srcem in tudi z dejansko pomočjo. Ohranjen bo v častnem spominu. Jubilej zglednega učitelja Pretekli ponedeljek je praznoval 60-letnico svojega narodu posvečenega življenja naš šolski upravitelj g. Adolf Rosina, ki deluje na ormoški šolt Mačva je odrezana od šabca, ker so mnogi mostovi porušeni Pogled na poplavljeno selo Crive Velik obrambni nasip med Bošutom in Savo Največje poplave t zadnjih 4« letih Nasipi ob Savi in Tisi popuščajo in povodenj zavzema vedno bolj katastrofalen obseg — Prostorna rodovitna polja so spremenjena v nepregledno jezero i Bojazen, ki se je Izražala že meseca marca, ko so zapadle po vsej državi ogromne množine snega, kakor tudi v začetku aprila, ko je nastopilo nanedoma toplejše vreme, se je žal uresničila. Zaradi naglega tajanja snega in dolgotrajnega deževja so zavzele vsakoletne poplave ob Savi, Dunavu, Tisi in nekaterih drugih rekah letos tako katastrofalen obseg, kakršnega kronika poplav v teh krajih ne beleži že desetletja. Posamezne reke, zlasti pa Sava in Dunav so zadnje dni tako narasle, da presega vodostaj ne samo višino ob priliki katastrofalnih polav leta 1926 in 1929, marveč celo vodostaj pred 46 leti, ki je veljal do sedaj za največjo poplavno katastrofo v naših pokrajinah Na tisoče in tisoče ha posejanega in obdelanega polja je pod vodo, a uničeni tudi nasipi, ki so bili v dobi dolgih let s tolikim trudom in tolikimi denarnimi žrtvami zgrajeni za to, da obvarujejo prebivalstvo in njegovo imetje pred raz-besnelimi pomladanskimi vodami. Po zadnjih poročilih je položaj zlasti ob dolnji Savi silno opasen. Nasipi so vsi razmočeni in po vrsti popuščajo, tako da zavzema povodenj Od ure do ure večji obseg. Zemlja se je že tako napila vode, da ne vsrka več niti kapljice. K temu se je zadnje dni pridružilo še deževje, tako da reke še vedno neprestano naraščajo. Ker se je voda razlila, se naraščanje ne opaža tako zelo, a kljub temu znaša porast skoro dnevno še vedno približno 30 do 50 cm, ponekod pa tudi še več. Kakor pa vse kaže, bo naraščanje vode še trajalo, tako da se je bati najhujšega. Sava je od Bosanskega Broda do šabca deloma porušila, deloma pa prekoračila nasipe in se razlila na vse strani. Nešteto naselbin je pod vodo in deloma popolnoma uničenih. Mnogo hiš je voda porušila, večji .- ■ ' - ' ■ - v ■■■J mi mm Italijansko vojno zrakoplovstvo je po mnenju strokovnjakov eno najmočnejših v povojni Evropi. K razpustu oboroženih organizacij v Nemčiji ....... 2enski oddelek bojne organizacije na« rodnih socialistov, Parnik podaljšujejo Največje konjske dirke se vršijo vsako pomlad na Irskem. Del čistega dobička dajo prireditelji za bolnišnice. Parnik »Frielinghaus« bo v kielski ladjedelnici podaljšan za 12 in pol m Spomin na največjo pomorsko nesrečo 10. t. m. Je minulo 20 let, odkar so v svet brzojavili strašno Vest o potopu prekomornlka »Titanlca«. Leta 1912 so spustili v morje novega morskega orjaka, Družba »White Star Line« je dala zgraditi pravo čudo ladje-delniške tehnike. »Titanic«, ta razkošni morski orjak, naj bi zasenčil po svojem obsegu, krasni opremi in pridobitvah moderne tehnike vse dotedanje parnike. Na 280 m dolgem in SO m širokem parniku z devetimi krovi je bilo prostora za 800 mož posadke in 3000 potnikov. Največji bogataši so sa priglasili za prvo vožnjo s »Titanicom« v New York, da bi se lahko pobahall, da so se peljali z največjim in najlepšim parnikom. Na »Titandcu« so bili potnikom na razpolago bazeni, gledališča, krasna restavracija plesne dvorane itd. Parnik je odplul iz Portsmoutha. Vožnja je bila rez zelo prijetna, saj potniki niso ničesar pogrešali. Pred polnočjo 14. aprila so še gorele luči v plesnih dvoranah, kjer so potniki navdušeno plesali. Nedelja se je bližala koncu. Kar je tik pred polnočjo nekaj zahreščalo. Potniki so se začeli vpraševati, kaj se Je zgodilo, častniki so jim pa odgovarjali, da nI nič posebnega. Toda častniki so se že zbirali okrog kapitana, Cez nekaj minut so prihiteli mornarji z rešilnimi pasovi. Potniki so začeli siliti na krov n že so jim delili rešilne pasove. Kazali so se že prvi znaki panike. Culo se je kričanje in jok, začeli so spuščati rešilne čolne, ki so zadostovali komaj za tretjino potnikov, ker je bilo na parniku 2340 ljudi. Najprej so začeli spravljati v čolne ženske. V splošni zmešnjavi in paniki je zaigral parniški orkester, da bi se ljudja nekoliko pomirili. Kapitan je naročil igrati, ko se je parnik že nagibal. Dve uri in pol se je boril orjak z morskimi valovi, potem ga Je pa pogoltnilo morje. V bližini je molela iz morja ledena gora, ki je bil parnik zavozil v njo. Okrog kraja katastrofe je bilo morje polno nesrečnih potnikov, ki so so skušali rešiti, toda vsi so plavali v deželo smrti. Bilo jih ja okrog 1500. Vedno manj glav je molelo iz vode. V bližini so plavali prenapolnjeni rešilni čolnL Kapitan je spravil v enega deklico, sam je pa odklonil rešitev, poreznil se Je a parnikom na dno morja. Rešene potnike je sprejel na krov parnik »Carpathia«, ki ga je bil priklical junaški radiotele-grafist Philips šele med 5. in 6. uro zjutraj. Na 22 rešilnih čolnih Je premetavalo morje prestrašene potnike sem in tja. O »Titanicu« ni bilo več duha ne sluha Golo življenje si ja bilo rešilo samo 705 potnikov. Med žrtvami »Titanicove« katastrofe pred 20 leti Je bil 20-letnl Jeseničan Janko Vovk, ki je šel za kruhom v Ameriko. Vsi slovenski listi so takrat omenjali ponesrečene in rešene brodolomce rojake, a za Vovka niso vedeli, čeprav Ja bila njegova smrt uradno potrjena. Dolga leta so smrt zalega in izredno močnega mladeniča objokovali njegovi svojci oso-bito pa njegova sedaj že pokojna mgti. Rešila sta se pa France Korun, posestnik v Milah prt Kranju, in njegova hči Manica. Konec prohibicije na Finskem Katastrofa »Titanica« po sliki slikarja StowerJa Na Finskem Je zopet dovoljeno piti vino ln žganje — tako j4 odločila ljudska volja pri decemberskem glasovanju o pro* hibicljl. Ko so prvič po letih odprli točilnice in gostilne, so ljudje v takšnem številu navalili nanje, da so v treh dneh razprodali vse zaloge alkoholnih pijač, ki so podvržene državnemu monopolu. Pivnice in restavracije so odprli prvič ob 10. dopoldne, toda že ob 5. url zjutraj so stale pred njimi cel« procesije ljudi, kl so si hoteli privoščiti piva ln konjaka, whiskyja ln estonske vodke. Slika prikazuje takšno »četo« y pričakovanju, da se odpro vrata gostilne. Pač žalostna slika propadajočega človeštva. Plavajoča ledna gora, kl Ji velikost lahko precenimo v primerjavi % ladjo na levi, Posestvo Franca K ar ima v Milah pri Kranju. V levem kotu gospodar, desno p« njegova hči Man ca.