Telefon Št. 74.
Po8amna Številka 10 h*
P« priti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » Četrt ► » 6 » 50 • mesec » 2 »20»
V apravnlitvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » «etrt » > 6 „ — » mesec » 1 • 70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narrinlno Ia inserato sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ne vraCajo,
nefran kovana pisma no vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje io praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 66.
V Ljubljani, v ponedeljek, 23. marca 1903.
Letnik XXXI.
Avstro-ogrska nagodba.
(Govor poBlanca PovSe-ta.)
Dnč 19. sušca je poslanec P o v š e v razpravi o avstro-ogrski nagodbi govoril :
Živina.
Nočem posnemati vzgleda raznih pred-govornikov, ki bo presojali nagodbo s političnega stališča. Obe predlogi sta tako važni, da ju morajo posebno kmečki poslanci resno proučevati in, če mogoče, zboljSati na korist avstrijskega poljedelstva. To pa je mogoče, ako presodimo in ocenimo gospodarske raz mere, ki so se razvile v zadnjem desetletju, odkar imamo trgovinsko zvezo z Nemčijo, in ako s tega stališča pogledamo tudi v bližnjo bodočnost.
Leta 1891 je avstrijski izvoz znesel 1573 milijonov kron, 1. 1900 pa 1805 mili jonov; uvoz pa je 1. 1891 znesel 1227 mili-jonov, I. 1900 pa 1653 milijonov.
Nad polovico blaga izvaža naša država v Nemčijo. Ravno Nemčija pa hoče potro-jiti carino na avstrijsko blago. Zato preti našemu poljedelstvu še večja nevarnost. Tako se izvaža največ rejenih volov v Nemčijo. Sedaj znaša carina od vola 25'/, marke, po novem tarifu pa bode treba od 8 met. stotov težkega vola plačati 96 mark. Ako prištejemo še vozne troške, potem lahko sodimo, kako bodo padle cene naši živini.
Od prašičev bode Nemčija zahtevala trojno carino. Se višja bode carina od konj. Doslej se je plačevalo od konja 20 mark, v bodoče pa se bode carina od konj zahtevala po vrednosti. Za manj vredne konje carina ni še tako visoka. Za boljše konje noriškega plemena, ki v planinskih deželah dajejo še nekaj dohodka, pa bode carina naravnost neznosna. Naši najboljši kupoi so Bavarci in Nemci sploh. Od lepega konja bode carina znašala 150 mark. To vrednost pa bodo določili nemški živinozdravniki, kar bode na-pravljalo sitnosti in prepire. Avstrijski prodajalec bode n. pr. konja cenil 1800 do
2000 kron, nemški cenilec pa 2500 kron, in treba bode plačati 150 mark carine.
Naj bi tudi avstrijska vlada posnemala nemško ter dopuščala v državo le navadno blago, da pospeši rejo boljših, dražjih plemen. Strokovni listi nas tolažijo, da Nemčija ne bode izhajala z domačo konjerejo. Toda Nemčija je že sedaj jako malo konj kupovala v Avstriji.
Leta 1900 je Nemčija zunaj kupila 111.136 konj, od teh le 16.460 v naši državi, 33 906 v Rusiji, 20.954 na Danskem in 19.580 v Belgiji. Torej smo že sedaj, ko je nizka carina, prodali razmerno le malo konj v Nemčijo, v bodoče bode še slabše.
Še slabše bode s prašiči, ker prašičja reja v Nemčiji jako napreduje. Leta 1873 je imela Nemčija 7 milijonov prašičev 1. 1900 pa že 16,800.000.
Žito.
Se večja bode nevarnost za nas vsled ameriške konkurence. Nemčija sama je leta 1901 plačala za ameriško blago 1574 milijonov, samo za žito 874 milijonov. L. 1891 je naša država v Nemčijo izvozila 1,111000 met. stotov pšenice, 1. 1900 samo še 174.000 met. stotov. Torej bode znatno padla cena našemu žitu. Ameriška konkurenca pa ni še dosegla vrhunca. Amerika je pred 20 leti imela 26 milijonov hektarov polja s pšenico obsejanega, 1. 1901 pa že 64 milijonov hektarov.
In kaj naj rečem o Argentiniji ? Ta dežela ima le desetino polja s pšenico obsejanega, in že sedaj nam dela toliko konkurenco.
Konkurenca prekomorskih dežel je tem nevarnejša, ker tamošnje vlade odločno podpirajo to konkurenco. Pred 15 leti je znašala voznina od Čikaga do Liverpoola pro met. stot 6 kron 50 vinarjev, sedaj pa le 2 kroni 40 vinarjev. To je nevarnost za nas. In kaj se pri nas stori proti temu ? Nasprotno, tarifi na naših železnicah niso ugodni in tudi vozovi ne pripravni, kakor v Ameriki Angliji in drugod. Zato je dolžnost vlade, da pospešuje naš izvoz.
Južni pridelki.
Padel je tudi izvoz našega ovočja. Naša država ima na jugu jako ugodno podnebje za razno zelenjavo in sadje. Toda vlada se malo ozira na to. Na Goriškem imajo krasno podnebje, katero pa se tudi ceni pri čistem kBtastralnem dohodku (Čujte!), češ, tu je mogoče spravljati pridelke dvakrat in trikrat na leto. Kot učitelj sem v Gorici priporočal, naj sade zgodnji krompir. Ljudje so to storili in vsa goriška planjava je bila polna zgodnjega krompirja. Ljudje so si opomogli, ker je bila sviloreja opešala. A to ni bilo dolgo. L. 1887 je Avstrija odprla vrata italijanskim zgodnjim pridelkom, južna železnica je Italijanom znižala voznino, in posledica je bila, da je n. pr. znana <tvrdka iz Genove zgodnji krompir na Dunaju ceneje prodajala, nego Goričani. (Cujte! Čujte!)
Tako se je zgodilo, da so Goričani opustili svoje rajske vrtove in zopet sejali žito. Kaj bi Nemčija storila za take lepe kraje ? Koliko bi potrosila za intenzivnejšo kulturo ! (Tako je!)
Izseljevanje.
Slaba gre tudi našim cvetličarjem. Sicer sem zastopnik čisto agrarskega okraja, toda reči le moram, da vladna predloga ne varuje cvetličarjev in vrtnarjev. In zakaj vse to naštevam ? Ker se izseljevanje množi od leta do leta. Statistika kaže, da se ne izseljujejo tovarniški delavci, tudi ne meščani, ampak kmečke družine. Zakaj? Ker jih domača zemlja ne more več preživljati. Iz Dalmacije, Istre, Goriške in Kranjske se izseljujejo kar cele vasi, akoravno imajo te dežele jako ugodno lego in bi mogle z intenzivnejšo kulturo preživljati prebivalstvo. Toda Italiji je naša država odprla mejo, in tako domače prebivalstvo trpi škodo.
Dobro vem, da mora vlada skrbeti za vse produktivne stanove, tudi vem, da je zdrava in solidna industrija velikega pomena za državo, toda poljedelstvo gotovo zasluži večjo skrb in varstvo, kakor ga kaže vlada.	(Dalje prih.)
Manifest mladočešklli poslancev.
Mladočeški klub v državnem zboru je včeraj objavil daljši manifest na češki narod, v katerem pojasnuje, kaki razlogi so bili merodajni, da je opustil obstrukcijo proti vladi in dovolil prvo branje proračuna in nagodbenih predlog. V tem manifestu se češkemu narodu v prvi vrsti dokazuje opravičenost obstrukcije nasproti sedanji vladi, ki noče popraviti krivice, ki se je zgodila Čehom z odpravo jezikovnih naredeb. Odločni nastop je prepričal vlado, da si Čehi nikakor ne dajo kratiti svojih pravic v jezikovnem vprašanju. Dokaz temu so vladni predlogi za rešitev narodnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Seveda so bili vladni predlogi taki, da se z njimi nikakor ne morejo sprijazniti zastopniki češkega naroda, čeravno so najmočnejša opora češkega postulata po notranjem češkem uradnem jeziku, in zato se je obstrukcija nadaljevala, dokler ni prišla na dnevni red najvažneja državna zadeva: državni proračun in nagodba. Ti dve predlogi nikakor nista taki, da bi mogel češki narod pričakovati kdove kakih koristi, marveč bi nasprotno nagodba in carinski tarif bila v marsikakem oziru v veliko kvar češkemu narodu. Kar je najvažneje pri teh dveh vprašanjih, je pa to, da bi bili češki poslanci ravno z obstrukcijo pospešili rešitev tega vprašanja: vlada bi bila namreč v tem slučaju s § 14. uveljavila državni proračun in nagodbo taka, kakoršna sta, in vso odgovornost za to bi morali prevzeti Mlado-čehi. Ta okolnost je torej napotila češko dr-žavnoiborsko delegacijo, da je v tem slučaju prešla iz obstrukcije v odločno opozicijo. Tem potom bodo zastopniki v odsekih in plenumu zbornice več storili v korist svojega naroda, kakor bi se bilo to dalo doseči potom obstrukcije. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da je obstrukcija sploh pokopana, ta pride na vrsto zopet takoj, ko mine doba, v kateri bi bila obstrukcija usodna za češki narod in, kar je glavno, največja usluga Korberjevi vladi.
To je v kratkih potezah vsebina včeraj izišlega manifesta na češki narod, ki se končuje z naslednjimi besedami: »Boja proti vladi nismo opustili in ga ne bomo. V odsekih in v plenumu bomo v polni meri storili svojo dolžnost in nismo vrgli od sebe niti enega parlamentarnega sredstva. Nihče pa ne more zahtevati od naB, da bi že danes povedali, kako menimo nadaljevati ta
LISTEK.
P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek".
(Dalje.)
Ko je 1. 1895 prestolonaslednica nadvojvodinja Štefanija bivala v Rimu, bila je P. Hartmanu častna naloga, da je visoki gospej razkazoval zaklade cerkva in jih tolmačil. Nadvojvodinja ni mogla dosti prehvaliti duhovitega in strokovnjaškega vodnika in častno se ga je spominjala še v poznejših letih.
Leta 1895, meseca avgusta, je Hartman zapustil sveto deželo, kajti ljudomili in prijazni redovni general P. L u i g i de Parma, sedaj nadškof Ptolemajski, ki se je vedno zavzemal za nadarjenega moža, ga pokliče v Rim in ga nastavi za organista pri staroslavni baziliki Aracoeli na kapi-tolu. P. general je imel pred očmi velike ideje; mislil si je namreč, da pravo torišče umetnika je vendarle Rim, kjer so nakopičeni zakladi umetnosti v obilni meri, kjer se stekajo niti vesoljnega krščanskega sveta, kjer lepo vspeva v senci Vatikanske kupole veda in umetnost, in ni se motil. Enako naklonjen je bil Hartmanu tudi naslednik v generalatu, P. L a u e r.
Kmalu bo osem let, kar je P. Hartman v Rimu nastopil službo, in zlasti v zadnjih letih se je pokazalo, da so bile opravičene nade, ki sta jih oba generala stavila vanj. Preje je bil generalat sam nastanjen v prostornem samostanu Aracoeli; a italijanska vlada je, kakor druge, zatrla
tudi ta samostan in ga podrla, da se na tem prostoru zamrlemu kralju Viktor Emanuelu postavi spomenik. Le majhen del je ostal za nekatere redovnike, ki imajo opravljati službo pri cerkvi Aracoeli. Zidali so tedaj kvišku bolj stolpu podobno poslopje, kjer prebivajo ondi nastavljeni redovniki. Tu sedaj žije in klije naš umetnik; mala je celica, v kateri stanuje, a krasen je razgled na kampanjo tje do prijaznega Abruškega gorovja. Celica pa je mali muzej, kajti Hartman in njegovi obilni prijatelji so nanesli semkaj preobilico spominov, ki so v čast njemu in celemu redu. Že imenovani prijatelj H o m e y e r mu je daroval krasen pedalni glasovir, vreden 4000 kron, pokriva ga volčja koža iz Sibirije. Po stenah vise slike in portreti slavnih umetnikov, diplome, lavorovi venci. Boljšim prijateljem pokaže P. Hartman pa tudi dragocene spominke, srebrno liro, zlata in srebrna držala, s zlatom okovano palčico za dirigiranje in druge darove, ki so mu jih poklonili visoki dostojanstveniki. On hranuje vse spominke z veliko pijeteto, veselje mu dela celo karikirana njegova podoba na časnikarskem izrezku.
Leto 1898 mu je prineslo veliko žalost. V enem letu sta mu umrla oče in mati, katera je ljubil z enako otroško ljubeznijo, vendar je mogel pravočasno prihiteti v Bolzan, da je obema stal na strani v zadnjih trenotkih. Odslej se je še globlje zatopil v redovnega duha, z večjim veseljem opravljal svoje dolžnosti, saj je znano, da pogled v večnost je najboljše bodrilo človeku, ki se je že morda utrudil na potu življenja. Le-ta pogled je prevzel umetnika do cela in sedaj so dozoreli njegovi načrti, sedaj so se jeli uresničevati njegovi ideali.
Glasbena dela.
Že kot 161etni mladenič je zložil Hartman nekaj maš,
koračnice za glasovir in nekatere stvari tudi za orgije. Polagoma so narastle njegove skladbe v veliko število; med njimi se nahajajo sonate za orgije, za vijolino, moški zbori, Marijne pesmi, psalmi, moteti, litanije in en krasen Tantum ergo; izdal je tudi kratek nauk o harmoniji v italijanskem jeziku. Te skladbe pa so ostale bolj v domačih krogih, vendar so nekateri izborni glasbeniki in kritiki že jeli spoznavati njihovo velevrednost. Toda mnogo se ni govorilo o njegovih delih, kajti Hartman se nikomur ni vsiljeval. Kako se tedaj začudi svet, ko je akademija sv. Cecilije
23. januvar. 1898 P. Hartmana izvolila svojim članom in ga je nje predsednik, grof San Martino zval „ vrlega skladatelja, glasbenega pisatelja in kritika."
Prvo večje delo pa, ki je Hartmanovo ime poneslo v vse dežele, je oratorij „S v. Pete r". Zložil ga je po leti 1899, besedilo mu je sestavil kardinal Parochi, ki je umrl pretečeno zimo. Dne 8. januvar. se je prvikrat izvajal v Rimu in sicer v cerkvi sv. Karola na Corso. Sodelovale so najboljše moči: prvi orkester, v zboru izbrani pevci in najslavnejši solisti. Cerkev je bila krasno ozaljšana, za pevce in orkester so postavili velikanski podij, nad njim se je v rdeči draperiji videla podoba sv. Petra, katero je razsvetljevala električna luč. P. Hartman je bil preveč sramežljiv, da bi bil sam dirigiral svoje delo, vodil je je kapelnik Bossi iz Benetk. Silen je bil naval v cerkvi, dasi je zelo kočljiva stvar z neitalijansko glasbo stopiti pred italijanske poslušalce. To vč, kdor pozna razmere v Rimu, kjer pride v poštev v prvi vrsti narodnostno vprašanje, dostikrat tudi politika. Hartmanovo delo je prestalo preskušnjo, kajti prvi rimski kritiki so se ne le laskavo marveč silno pohvalno izražali o njem.	(Dalje prih.)
/

X
-trne vesti prepuščamo sodbo nad tem
-<m postopanjem češkemu narodu in bodočnosti«
Avtor tega manifesta ie poslaneo dr. Kramaf. Obenem z manifestom se narod sesnanja z jezikovnim načrtom, ki so ga izdelali češki poslanci kot odgovor na vladni načrt in pa nemški odgovor.
Vojni minister in protidvobojna liga.
Kot smo napovedali, je v zadevi znanega ukaza vojnega ministra centrum sestavil interpelacijo, ki so jo menda razun Poljakov podpisale vse parlamentarne stranke. Zastopniki poljskega naroda., se baje to pot niso postavili na stališče, s katerim se je sprijaznil edino le domobranski minister, ko je oddal v zbornici povodom razprave o vojnem zakonu to-le izjavo: .Apeliram na vse, ki hočejo sodelovati v boju za odpravo dvoboja. Resolucije ne koristijo nič, priti mora do dejanj. Naj bi sodelovali država in družba, armada gotovo ne bo nasprotovala, ker more le podpirati to gibanje." Tako je govoril v seji poslanske zbornice 12. marca domobranski minister grof Welsersheimb, čez dober teden pa objavi časopisje tak ukaz vojnega ministra! Ali je vojna uprava tako razdeljena, da sme eden del ukazati to, kar pobija drugi? Z vso upravičenostjo torej interpelantje omenjajo, da je tak ukaz direktno pospeševanje dvobojne razvade, poziv na dvoboj. Postopanje obeh vojnih ministrov je naravnost neverjetno in najmanj sposobno, pod-netiti v prebivalstvu patriotizem in ljubezen do žrtev, ki jih mora vsako leto donašati v krvi in denarju. Zato podpisani poslanci, zastopniki vseh parlamentarnih strank vprašajo ministra za deželno brambo: 1. Je-li res izšel tak ukaz vojnega ministra? — 2. Kako more on zagovarjati tako postopanje in spraviti v soglasje z lastnimi izjavami in zakonitimi določbami? —3. Je-li Njegova ekscelenca voljna delati na to, da se umakne in razveljavi navedeni ukaz? — Na tozadevni odgovor vojne uprave je radovedna vsa avstrijska javnost.
llevolta v Budimpešti.
V	Budimpešti preti navstatt prava pravcata revolucija radi zadnjih dogodkov na univerzi, ki so pa za Košutovce, ki so pravi povzročitelji nemirov, le povod, da nete na-daljni upor proti Szellovi vladi in armadi. Posebno hudi boji so sa vršili v petek zvečer. Dijaštvo je z balkona vseučiliškega poslopja obmetavalo policijo s kamenjem ter ranilo več stražnikov. Policija je morala pri jeti za orožje ter težko ranila 17 dijakov, več jih je dobilo manjše poškodbe. Ponoči se je nadaljeval boj pred lokalom neodvisne stranke. Tu so dobili težke poškodbe s sabljami posl. Reich, Pichler in Lan-g y e 1. Vseh ranjencev je bilo 32, ki so jih morali odvesti v bolnico. Nemir se je polegel ša le po polnoči. Ob 11. uri je bil Szell pri mestnem glavarju ter tam izvedel, da je skupno ranjenih do 200 oseb. Poročalo se je tudi, da sta poleg nekega otroka, ki so ga pohodili demonstranti, umrla dva ranjena dijaka, kar se je pa oficielno demontiralo. — O dogodkih v sobotni seji zbornice smo že poročali. V soboto popoldne so se nemiri ponavljali, vendar ne več s tako vehemenco, kakor poprej. Tekom dneva so je raznesla vest, da je mestni glavar R u d n a y že podal ostavko. Ta vest je precej pomirila razburjene elemente. Vkljub temu poročajo listi, da je položaj še vedno izredno kritičen in da se vlada že resno bavi z vprašanjem glede apela na volivce, to je z novimi volitvami za drža v n i zbor.
Velike demonstracije t budim-peštanskem gledališču.
V	budimpeštanskem »mažarskem gledališču« brez vseh ovir igrajo dalje igro »Bog ohrani!«, v kateri se smeši avstrijska cesarska pesem. Predvčerajšnjim so bile ▼ gledališču zopet velike demonstracije. Pri prizoru, ko nastopi domobranski častnik v obrano Košutove pesmi proti pesmi »Bog ohrani!«, je gledališče odmevalo navdušenega pritrjevanja. Ko so na odru igralci zapeli Košutovo pesem, vstalo je vse občinstvo in pelo ter klicalo: »Doli s krvniško himno!« Predstavo so morali prekiniti. Mej odmori občinstvo ni zapustilo sedežev, ampak je dalje demonstriralo in pelo Košutovo pesem. Po predstavi so šli demonstrantje v restavracijo, kjer je svirala vojaška godba, in prisilili vojaško godbo, da je svirala čardaš.
Chamberlain o južno-afriški vojski.
»Zmagoslavno« iz Južne Afrike se po-vrnivši angleški kolonijalni minister je že jel govoriti. Prvo priliko v to mu je dal slavnostni sprejem, ki ga je priredil lord-major. Chamberlain je sprejel poklonjeno mu adreBO in potem povedal, da ga je obisk južnoafriških kolonij prepričal, da je bila vojska potrebna (!). Od burskih voditeljev je izvedel, da so ti voljni sodelovati pri
ureditvi rszmer v dosego uspešnega razvoja in zagotovitve obstanka ondotnega prebivalstva. On sam želi, da Anglija hrabrim sovražnikom ne povzroči nikakega ponižanja (!). Malo trenutkov pozneje je pa moral isti Chamberlain sam pripoznati, da kolonije še vedno nočejo pripoznati stališča, ki jim je nalaga kot dolžnost angleška država: Kar bo Anglija storila za kolonije v prvih desetletjih, bo merodajno za ves nadaljni razvoj angleške države. — Vse kaše, da bi Chamberlain rad izbrisal vtis, ki ga je dobil na svojem potovanju, in nikakor noče z resnico na dan.
Iz brzojavk.
Dalmatinski deželni zbor se ne snide. Vlada je, kot znano, naznanila poslancem, da skliče deželni zbor o veliki noči, a le za štiri dni. Z ozirom na velike Btroške, ki bi ne bili v nikakem sorazmerju z dovršenim delom, so pa poslanci izjavili, da ne rellektirajo na tako kratko zasedanje, ki ga torej ne bo. — Premembo zborniškega poslovnika, kakoršno predlaga odsek, bodo ob-struirali socialni demokratje in vsenemci in baje tudi češki radikalci. Prvi dve stranki sta obstrukcijo že napovedali. — Protidvobojna liga odgovori na ukor vojnega ministra Pitreieha poleg parlamentarne akcije tudi z manifestom na prebivalstvo. — Revolucijsko gibanje na Portugalskem. »Morning Leader" javlja iz Lizbone, da Be širi revolucijsko gibanje po celem Portugalu. Pri zadnjih nemirih je bilo ubitih več oseb. Po vsej deželi vlada velika nezadovoljnost proti vladi, ki jo ša povečuje vest, da nameravajo Angleži kupiti ozemlje v Južni Afriki. Vsled tega se delajo velike varnostne priprave ob dohodu kralja Edvarda. — Francija in konkordat. Combes je izjavil v senatu, da vlada ne od pove pogodbe z Vatikanom, ako se duhovščina ne bo vmešavala v politiko in družabno življenje (!). — V Belgraduje prišlo do ostrega spora med Grki in Srbi zaradi cerkve Izveličarjeve. Zadevo so predložili v razsodbo ekumenskemu patriarhu, kateri je razsodil, da je cerkev last Srbov, a vse cerkveno premoženje laet Grkov. Srbi so s tem jako nezadovoljni in bo demonstrirali proti ekumenskemu patriarhu in proti škofu Firmilianu, kateri je zdaj vložil protest proti razsodbi. — Socialnim demokratom vltalijisene godi najboljše. Njihovo glavno glasilo »Avanti« v Milanu se je obrnilo do stranke s prošnjo, naj mu vlijejo v oslabele žile nekaj sveže krvi v obliki bankovcev. Ča tega ne store, bo zaprl svojo štacuno in si naj socialisti potem iščejo drugega glasila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. marca.
Narodno izdajstvo liberalne stranke zagovarja sobotni „Narod" tako žalostno, da je njegov zagovor hujši, kakor pa odkrito priznanje narodnega zločinstva. Najprej trdi laž, da je narodno napredna stranka »čista in neomadeževana in vsikdar zvesto služi na* rodnim težnjam slovenskim«. To je stvar okusa, ako se komu izdajstvo zdi čisto in neomadeževano. Bolj smo se začudili, ko smo brali, da je naše očitanje — »bajka«. Ali je Schvveglovo pismo bajka ? Še bolj" smo se začudili, ko smo brali stavek : »Naša stranka se glede Jesenic sploh nikdar nič dogovarjala ni z nemško stranko, pač pa koj, ko so Nemci začeli agitirati za volitve, prosila svoje somišljenike, naj sprejmejo od klerikalcev ponudeni kompromis«. To je pa že preveč impertinentno : Resnica je, da je liberalna stranka Jesenice izdala, da je držala z nemško Btranko in da se je le grožnjam jeseniških liberalcev slednjič udala, da jene koliko zakrila to izdajstvo. Glede Tržiča se pa zvija, a se ne more izviti. Pravi, da je »samo ob sebi neverojetno, da bi se bila li beralna stranka zavezala, ohraniti v Tržiču nemško večino v občinskem zboru s tem, da se napredni volivci ne bodo udeležili volitve«. Res je neverjetno, tudi mi pravimo, a to jeravnoškandal,daje liberalna stranka v svojem izdajstvu storila celo tako neverjetno stvar. Za danes še enkrat pribijemo: Popolna istina je, da je narodno-napredna stranka izdala Nemcem Jesenice in Tržič kot najvažnejši točki, na katerih je Nemcam zdaj največ ležeče. Na liberalcih samih je, da naredc konec takemu gospodarstvu svojega vodstva !
Germanizacija pri poiti. »Siid-steierisehe Pressc" prinaša članek, v katerem se posebno pritožuje, kako se širi gcrmanizacija pri poštah na Štajerskem. Od vseh uradnikov se zahteva znanje nemškega jezika, od nobenega pa, da mora znati tudi slovenščino, celo pri poštarjih in poštnih
ekspeditorjih v popolnoma slovenskih krajih se kaj takega ne zahteva. Pri poštni direkciji v Gradcu je mej 150 uradniki samo pet Slovencev. Bodisi pri eraričnih ali ne-eraričnih poštnih uradih, nikjer se ne zahteva znanja slovenščine, povsod imajo Nemci prednost. V M a r i b o r u je bil imenovan dosluženi podčastnik višjim poštnim oskrbnikom, ki je posebno sposoben za to službo, ker je nemškonacijonalen. Slovenski kom-petentje s srednješolsko omiko niso dobili tega mesta! V Celju in Ptuju so bili istotako imenovani poštnimi oskrbniki nemškonacijonalni kompetentje, slovenski pa kljub večjemu vsposobljenju in daljši službeni dobi prezrti. To so tako kričeče razmere, da bo treba poslancem z najod-ločnejšimi sredstvi poseči v te razmere. Tako ne gre več naprej in če ni druge poti, pa naj državna zbornica doživi obstrukcijo jugoslovanskih poslancev.
Nevarno obolel je zaslužni domoljub č. g. F. S. G o m i 1 š e k pri sv. Barbari pri Vurbergu. Kakor čujemo, je bolezen zadnje dni toliko odnehala, da je bolnik že izven vsake nevarnosti. Bog daj velezasluž-nemu gospodu skoro popolno ozdravljenje na korist krščansko-socijalnega dela za slovensko ljudstvo!
Zanimivo zvezo so odkrili listi med ces. namestnikom v Trstu in laško stranko. »Grazer Tagespost« pravi: »Ko je bil grof Goess imenovan namestnikom v Trstu, je bil, kar se potrja v obče, med njim in stranko »Patri a« sklenjen dogovor v zmislu, da se bo stranka izogibala vsaki irre-dentistiški demonstraciji, d o-čim bo namestnik puščal stranki popolno svobodo na mestni upravi. Obe stranki sti se dosedaj vestno držali tega dogovora. Irredentistične demonstracije se niso dogajale, ali lista »Piccolo« in »Indipendente« proslavljata do nebes vse, kar se dogaja v Italiji.« — Prav zanimivo 1 In grof Gciiss na to niti ne odgovori!
Učiteljski shod. »Učiteljski Tovariš" piše: Priprave za učiteljski shod napredu-
jejo. ^Slomškova zveza"
in -Nem-
ško učiteljsko društvo v Koče v j u" sta že objavili svojo udeležbo in sodelovanje. Obe društvi poudarjata, da je potreben skupen nastop vsega učiteljstva dežele, ker le tak bo časten za ves stan. Stanovska korist zahteva, da vsi učitelji delujemo v tem slučaju harmonično. Umevno je samo ob sebi, da izostane povsod vsako žaljenje načel drugače mislečih. Vsaka politika bo izključena. — Sedaj bo določiti vsaki stranki svoje zastopnike, ki bodo tvorili odbor, kateri bo sklical shod. — V pripravljalni odbor za učiteljski shod odpošlje vsako društvo po dva zastopnika, če bi pa ne bilo med tema zastopnikoma tudi govornika, ki ga izvoli vsako društvo, j e tudi vsak govornik član pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor ima prvo sejo v četrtek, dne 26. t. m., popoludne v Ljubljani. Učiteljski shod bo javen.
Imenovanja. Poljedelski minister je imenoval gozdarskega asistenta na Bledu g. Friderika Kirscha gozdnim oskrbnikom, in gozdarskega eleva v Idriji gosp. Teodorja Titlbacha gozdarskim asistentom.
Koroški deželni zbor bo sklican na dan 6. aprila.
Nova podružnica »Sloven. planinskega društva" se ustanovi za okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah. Pravila so že potrjena od ministerstva notranjih zadev in so predložena dež. vladi.
—	O reformah meščanskih Sol je
zborovala te dni na Dunaju enketa 8 deželnih šolskih nadzornikov in nekaterih ravnateljev meščanskih šol.
—	Požar na parniku. Iz Trsta se poroča, da je na parniku „Imperatrix«, ki je predvčerajšnjim priplul iz Bombaja, ogenj uničil 100 zabojev bombaža, ki se je sam vnel.
—	Samomor kuharice V Gradcu si je prerezala žile na nogah kuharica Uršula Ulbiny iz Ločan na Koroškem. Na to je skočila v Muro, v kateri je utonila.
—	Zborovanje ob 12 uri po noči. Gostilniška zadruga v Gradcu ima jutri svoje zborovanje, ki prične ob 12 uri po noči. Tako upa zadruga da sa člani, ki so
po dnevu zadržani, zborovanja številnejše udeleže.
—	Zastrupila se je v mestnem vrtu v Gradcu neka goBpa. Pri sebi je imela dopisnico naslovljena na Fani Šusterič.
—	Deset milijonov kron posojila je sklenil najeti celovški občinski svet.
—	Obešenega naila je v gozdu »Rigl" pri Golčah orožniška patrulja 40 letnega po-sestnikovega sina Jakoba Prašnikarja iz Vežnice.
—	Nov oseben vlak na gorenjski progL S prvim majnikom se bode na gorenjski železnici vpeljal nov oseben vlak do postaje Lesce-Bled, ki bode vozil iz Ljubljane okoli pol 2. ure in prihajal v Ljubljano okoli pol 11. ure ponoči.
—	Slovenski otroški vrteo se otvori v Devinu.
—	Velika tatvina v cerkvi novega sv. Antona v Trstu Gospa Eliza Ferfolja bila je v cerkvi novega sv. Antona v Trstu. Ko je opravila svojo molitev in se je odpravila iz cerkve, zapazila je, da ji je zmanjkal mošnjiček, v katerem je imela 1500 kron in nekaj loterijskih papirjev. Naznanila je tatvino policiji ter povedala, da ima na sumu nekega moža, ki je klečal poleg nje v cerkvi.
—	Pameten odlok. Naučni minister je izdal odlok na deželne šolske svete, da profesorji lahko poleg novih izdaj šolskih knjig dovolijo dijakom, da se poslužujejo tudi starejših izdaj, ako dotižne izdaje niso izrecno prepovedane. Dijaki naj se opozore v zapisku učnih knjig, katere starejše izdaje so dovoli«ne.
—	Nezgode pri gradnji železnice preko Karavank Be zadnji čas množe. Nekaj delavcev je že postalo pri zgradbi predora žrtev eksplozije plinov. Tekom tekočega meseca so ponesrečili v Hrušici štirje delavci. To je prvi večji predor, ki se gradi v taki plinov napolnjeni zemlji. Inienerji ukrepajo, kako bi onemogočili nesreče; ako bode njihovo prizadevanje imelo vspeb, se ne ve. oedaj so nekaj del ustavili, da pridejo nova navodila od železniškega ravnateljstva.
—	Zopet nesre&a s pulko. V Kolovratu v liti|skem okraju sta se 171etni posestnikov sin Ludovik Bateš in hlapec Anton Stembar igrala z nabasano puško. Puška se je sprožila in je strel zadel Bateša v dlan desne r^ke ter mu jo prestrelil.
—	Nesreče Iv. Klaga, posestnik v Pre-serju štev. 15 si jo na slamoreznici odrezal kazalec desne roke. — Ivan Rovan, 22 let Btar, z Broda v logaškem okraju, je v gozdu posastnika Kunsteljna v Podnartu podseka-val drevesa, pri čemur se je jedno podse-kano drevo podrlo na njega in ga teiko poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnico.
—	V Celovcu umrli. Dne 16. t. m. je umrl v vojaški bolnišnici c. in kr. major v p. J o s. K a v č i č. — Dn6 17. marca v (Jalovcu umrli bivši državni poslanec dr. Viktor vit. pl. R a i n e r je imel v javnem življenju Koroške precej važno vlogo. 30 let je bil dež. odbornik, v drž. zboru se je mnogo trudil za karavansko železnico. Slovencem ja kot liberalec bil nasproten in je zoper zahteve kor. Slovencev govoril tudi v drž. zboru. V veliki industriji Koroški je imela tvrdka Rainer (rudarstvo) važno vlogo. Pokojnik je bil nje zadnji šef. V Celovcu je bil na čelu več društvom. Pogreb njegov je bil zelo veličasten, truplo so prepeljali na Otok. — Dne 19. t. m. zjutraj je umrl, kakor kratko že omenjeno, dež. vlade svetnik dr. Edvard H e r r m a n , star 61 let. Zadela ga je kap. Doma je bil v Calovcu in je večinoma služboval po Koroškem. Nazadnje je bil ekonomični poročevalec v dež. šolskem svetu. Določil je, da se njegovo truplo prepelje v G o t h o na Nemškem, kjer se s e ž g č. Vsled tega seve ni imel cerkvenega Dogreba.
—	Iz Celovca, 22. sušca: Danes se je pričela v mestni farni cerkvi ob ogromni udeležbi devetdnevna pobožnost v čast presv. Božji Glavi. Propoveduje vsak večer č. o. J. Pfistermeister, S. J.
—	Velika nesreča se je pripetila, kot nam javljajo iz Gorij, preteklo soboto, 21. t. m., 35letnemu, oženjenemu Jožefu Ambroži č. Z očetom sta izpodkopavala na polju hraBt. Ker hraat ni hotel takoj pasti, sta ga podirala z vrvjo. Mod tem mu je noga izpodrsnila, in ker se ni mogel pravočasno umakniti, ga je hrast med padcem s tako silo zadel na glavo ob sence, da je nezavesten obležal. Iz ušes in ust se mu je vlila kri. Ker se je nesreča zgodila prav blizu vasi, je bil č. g. župnik takoj na mestu in ponesrečenca mazilil s sv. oljem. Umrl je še isto noč. N. p. v m.!
—	.Najden grob Atile, kralja Hunov" je bila, tako se nam poroča iz Šentjanža na Dravskem polju, pristna pustna burka znanega ondotnega šaljivca. Mož je nekega dne nekaj razkopaval na svojem zemljišču. Ko ga je eden izmed mimogre-dočih vprašal, kakšno delo opravlja, se je mož natihoma namuznil, potem pa dejal: „Grob Atile iščem." Seveda je vprašalec takoj snoznal, pri čem je, in jo koj pobral dalje. Šala pa je ostala med ljudstvom, se
Sirila dalje, dokler ni našla pota v predale raznih nemških časnikov, kjer je bila za resnico sprejeta. Zato smo se ne malo začudili, ko smo na praznik sv. Jožefa in naslednji dan videli mnogo tujih radovednežev, ki so prihiteli iz Maribora, Slov. Bistrice in celo iz Gradca gledat najden Atilov grob, pa se potem razočarani vračali na dom. Ta dogodek je vzbudil med ljudstvom mnogo smeha in dovtipov na nemške Miheljne, ki so se tako lahkoverno dali voditi za nos.
—	V Krškem so obhajali na sv. Jožefa dan slavnost, kakršne Krško najbrž še nikdar ni videlo. Že več let zapudčena cerkvica sv. Jožefa na Trški gori je dobila nov, umetno zdelan kip sv. Jožefa v naravni človeški visokosti. 11 mestne farne cerkve, kjer je podobo blagoslovil g. dekan Sohweiger, je na krasno ozaljšanih nosilih osem mlade-ničev v slovesnem sprevodu neslo Bkozi mesto podobo svetnikovo. Ob strani so svetili možje, in za častno stražo s3 korakali udje gasilnega društva in meščanske garde, pred njimi pa meščanska in ljudska šola ter veliko število pobožnega ljudstva. Prišedši v cerkev sv. Rozalije je imel g. dekan slovesno av. mašo z duhovitim, velezanimivim govorom, ki zasluži, da ga kje objavi. — Krasni kip bodo zarad težavne poti še le prihodnje dni prenesli na vrh Trške gore. Od tu naj sv. Jožef iz prijazne višave blagoslavlja vinske gorice, naj zlasti blagoslavlja ono vele-rodno. plemenito gospo - dobrotnico, ki nam je omogočila tako lepo slovesnost na čast deželnemu patronu.
—	Zahvala. Podpisana združena odbora ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda izrekata tem potom svojo najiskrenejo zahvalo vsem onim činiteljem, ki so pripomogli, da je koncsrt, prirejen dne 18. t. m. v korist družbi tako sijajno vspel, osobito blagorodni gospici Miri D e v - ovi iz Ljubljane, čitalniškemu godbe-nemu klubu in njega dirigentu gosp. Franu Wogrolly-ju, čitalniškemu pevskemu zboru in njega povovodju g. V i 1 k o R u s - u in g.g. uči teljem: Sprachmann-u, Kmet-u, Lapajne-tu, Rape-tu, ter splošno vsemu p. n. slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo. V Kranju, 21. sušca 1903. —Združena odbora ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
— Znižanje obrestij. Koroška hranilnica v Celovcu zniža z dnem 1. juliia t. 1. obresti pri hranilnih vlogah od 4% na in obresti za hipotečna in občinska posojila od 4l/i na 4V.%- — Tako je skle nil hranilnični odbor v svoji seji dne 13 marca.
—	Ogenj na Nanosu so povzročili otroci 14 letni Franc Jugovic, ki je v družbi svoje 5!etne sestre in 8ietnega Andr. Stibila zažgal suho travo.
—	»Analfabeti« na Koroškem Po poročilu voiašitih oblastij je bilo 1. 1902 na Koroškem 866 fantov potrjenih k vojakom. Med njimi je bilo 25, t. j. 29% »anaifa betov«, t. j. takih, ki ne znajo ne pisati ne brati. Ti spadajo v šolske okraje: Špital 1, Št. Vid 3, Celovec-okolica 4, Volšberg 6, Velikovee 11. Zadnja številka tudi kaže .ljubezen" šolskih uradov do Slovencev!
—	Osebne novice b Koroškega. Za poštarja v Rožeku je imenovan poštar A. Brugger ii Renwegov. — Za uči-telia v Grebinju je imenovan učitelj Josip Oberlercher na Ravnem. Bolsko slu žbo zapusti učiteljica E. B e r h e 1 v Grab-štanju; za učiteljico tam je imenovana gdč. G. Toplak.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet ima jutri ob 5. uri popoludne sejo. Napram nazorom obč. svetnika Predoviča glede kcntumačnih hlevov in prekladišča bo baje nastopil obč. svetnik g. Kozak. — Nadalje je na dnevnem redu te seje de: Personalnega in pravnega odseka poročilo o razsodilu c. kr. deželne vlade glode prepovedi, ki jo je po sklepu občinskega sveta izdal mestni magistrat L. T r a t a i k u glede prodaje električnih svetil. — Finančnega odseka: o prošnji gospe Marije Černetove, da sa ji pusti še daljša uporaba njene barake v Ribjih ulicah; o županovem dopisu, tičočem se uporabe potresnega zaklada, kolikor ga je še preostalo; o prošnji »Dramatičnega društva« zaizredno podporo; o županovem dopisu o zadevi naprave telefoničnih govorilnic v magistrat-nem poslopju; o prošnji mestnih šolskih slug za nabavo uniferm. — stavbnega odseka poročila: o prizivu hišne pesestnice Ane Zupnekove proti mestnega magistrata odloku v neki stavbni zadevi; o županovem dopisu o zadevi stavbe novega poslopja mestne hranilnice; o parcelaciji Franc Ks. Souvanovega zemljišča pri njegovem posestvu v Šelenburgovih ulicah. — Šolskega odseka poročilo o porabi dotacije II. mestnega otroškega vrtca za 1. 1902. — Kuratorija cesar Franc Jože-fove mestne višje dekliške šole poročilo o porabi dotacij za leto 1902. — Občinskega
svetnika Ivana Subica samostalni predlog glede uporabe avtomobilov na gorenjskej progi o. kr. državnih železnic.
»Slov. kršč.-soc. zveze" občni zbor se je vršil včeraj dopoludne v veliki dvorani »Katoliškega doma". Poročevalci so razvili lepo sliko plodonosnega „Zvezinega" delovanja. Obširnejše poročilo priobčimo jutri. Enoglasno se je sprejel predlog, da se letošnje letno zborovanje delegatov vrši v Mariboru, ako bodo s tem štajerski Slovenci zadovoljni. Zvečer se je vršil v dvorani družbinski večer, katerega je otvoril društveni predsednik gosp. dr. K r e k. Prvi nastop pevskega zbora ženskega oddelka je izzval hrupno odobravanje, katero so pa vrle pevke tudi zaslužile, ker so s svojimi čistimi glasovi res krasno prepevale. Le tako naprej! Počastil je družbinski večer tudi pevski zbor bratskega „Bralnega društva" iz V o d m a t a, katerega je dr. K r e k ob navdušenem pritrjevanju iskreno pozdravil, na kar so pevke in pevci iz Vodmata razveselili občinstvo z nekaterimi mičnimi pesmicami. Hvala jim!
»Krščanska ženska zveza« v Ljubljani proslavi jubilej sv. očeta na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca po naslednjem vsporedu: Ob polu 8. uri zjutraj cerkvena slavnost v Križevniški cerkvi. — Slavnostni večer ob 6. uri zvečer v »Katoliškem domu". Vspo-red: 1. Ouvertura, svira vojaška godba.
2.	Živa podoba: Kristus izroči Petru ključe.
3.	Pozdrav, govori gdč. Ter. Petrčeva. 4. H. F. Miiller: Papeška himna (mešan zbor). 5. Vojaška godba. 6. Slavnostni govor, govori gospod vodja Povše. 7. I. Mitterer: Leonova himna (mešan zbor). 8. Voiaška godba. 9. a) Weber: Molitev iz opere „Čaro-strelec"; b) F. F.: Tri narodne, poje gdč. Erna Povšetova s spremljevanjem harmonija. 10. Leon XIII. — simbol nesmrtnosti, de-klamacija. 11. H. Volarič: »Gospodov dan" (mešan zbor). 12. Vojaška godba. 13. Živa podoba: Narodi se klanjajo Leonu. — Va-bilo velja za vstopnico in je je treba seboj prinesti. Po pomoti tiskarne je na vabilih izostalo, da to slavnost priredi »Kršč. ženska zvez a", kar bodi s tem popravljeno.
Napad. Včeraj popoludne je hlapec Fr. Novak na Francovem nabrežju pričakal hlapca Franceta Bukovca in šiviljo Marijo bkodlar in je udaril Bukovca s palico po glavi, Marijo Skodlar pa po dtsai roki. Novak je imel prej znanje z Marijo Skodlar in ga zdaj jezi, da ta občuje z Bukovccm.
»Podporno društvo pomočnih uradnikov" ima jutri, 2 4. marca t i. ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Štruklju" odborovo sejo. V tej seji se bode konstituiral novi odbor in izvolili funkcijonarji. — Novi odbor bo imel med drugim izdelati spremenjena pravila in jih predložiti vladi, razen tega pa pečati se tudi z zadevo, kako bi se po vzgledu drugih boln. blagajn vpeljala kontrola nad bolniki.
50 let v eni tovarni. Predvčerajšnjim je delavstvo S»massove tovarne priredilo svojemu tovarišu g. Viljemu Strelu ki že 50 let deluje pri tvrdki S a m a s s a, ba-kljado z godbo in serenado, pri kateri se je odlikoval pevski zbor g. Samassove tovarne. Zbor je dobro izvežban zapel lepo tri pesmi in so Bimpatični giasovi pevcev vzbujali splošno pozornost. Delavstvo je na to z balončki v rokah z godbo na čelu v svitu bengalične luči odkorakalo nazaj v tovarno, odkoder Be je podalo v prostore E lerjeve restavracije kjer so je vrš I g. Strelu na čast čast-jn večer, pri katerem je bilo mnogo slavnosti primernih govorov in je dovršeno pel tovarniški pevski zbor. Imenom delavcev je čestitko slavljencu navdušeno govoril g. P o r e n t a. Na občinstvo je ta slavnost naredila najlepši utis.
Ravnatelj Steinberg v nevarnosti. Anton (irošič, hlapec pri Steinbergu v tovarni za lep, pripeljal se je v soboto zvečer po Knaflovih ulicah prav naglo in zavil proti gledališču. V ietem trenotku je pripeljal po Gledaliških ulicah fijakar Josip Lipar tako, da sta na vogalu »chafterjeve hiše trčila skupaj in se je pri Liparjevem vozu poškodovala streha in so se odtrgala vrata. Stein-bergova konja sta se splašila in sta s kočijo divjala po Gledaliških ulicah do Mayerjeve hiše, kjer sta konja na hodniku padla in se pobila na nogah. V vozu sta bila ravnatelj Steinberg in njegova gospa, katerima pa se ničesar pripetilo, samo nekaj strahu sta prestala.
Ponesrečil je včeraj dopoldne na sv. Petra naBipu štabni viši zdravnik dr. Ant. Stare. Ko se je hotel izogniti z bicikel-nom električnemu vozu, je zadel v neki voz, ki je prihajal mimo in padel pod njega tako, da sta mu šli kolesi čez nogi. . Prememba posestva. Gospod Ljudovik S t r i c e 1 j je kupil zidano barako od g. G o r u p a za 300 K.
Občni zbor zadruge kovinskih obrtov v LJubljani vršil se je včeraj popoldne v Hafnerjevi pivovarni. Načelnik gosp. A h č i n otvoril je zborovanje. Članov je imela zadruga koncem pretočenega leta 6 5.
Priredila je tri shode. Upravni odbor je imel tri seje. Skozi Ljubljano popotovalo je v preteklem letu 318 pomočnikov — kovinarjev — kateri so se zglasili in dobili pod poro. Zapisnik prečital se je v nemškem je siku, a se je na željo g. Vrhovoa pre-vel tudi na slovensko. Zadruga je imela v preteklem letu 7 4 0 4 5 K dohodkov in
a n a 5 K troSkov» tistega dobička toraj 6 0 2 0 K. Vsa poročila so se odobrila in vzela na znanje. V upravni odbor bil je voljen namesto g. Š 1 e g e 1 n a g. We i b e 1. Računski pregledniki pa gg. Sehafelner, Tratnik in Kunstler. Nato se je prebral dopis mestnega magistrata, naj skuša zadruga iztirjati zaostali dolg 70 K in naj povrne oskrbne troike Peregri na G rila. Tudi odgovor na rekurz, katerega je zadruga svoječasno napravila na ministeratvo, se je prečital. Nadal)ni rekurz ni več mogoč, ker je zadruga zamudila rok. Po pojasnilu g. svetnika Š e š k a se je sklenilo milostnim potom prositi deželno vlado, da ista odpusti zadrugi, da ji ne bo treba plačati oskrbnih stroškov za Peregrina G r i 1 a. Daljša debata razvila se je o na daljevalnih šolah obrtnih vajencev. Nagla-šalo se je vsestransko, kako se strogo postopa z mojstri, ako pridrže vajenca doma. V zadnjem času bilo je 16 mojstrov obsojenih na 20 kron globe, ker so pridržali vajence doma. DotiČai so se pritožili zoper to obsodbo. Sklenilo se je pozvati »obrtno zvezo kranjskih zadrug«, da ona, ker ima večji delokrog, stori primerne korake, da se strogo postopanje oblastev, napram mojstrom, ako njihovi vajenci upravičeno zamude šolo, vsaj nekoliko olajša. Temu poročilu pristavljamo, da smo čuli, kako se pri tej zadrugi posebno radi pišejo nemški zapiski. Slovenski člani naj store korake, d« se vedno upošteva narodnost večine!
Združitev pevskih društev »Slavca" in »Ljubljane". O tej zadevi se nam še poroča, da na občnem zboru »Ljubljane" v ta namen izvoljeni odsek sploh še ni utopil v akcijo in da ni še v nikakem dogovoru s pblavcem". Tudi pogojev m »Slavec" od dotičnega odseka nobenih sprejel. »Slavca" o tem še nihče vprašal ni.
Podraženo meso? Včeraj so imeli ljub ljanski mesar|i sestanek, na katerem so se mej drugim tudi pogovarjali, kako bi p o-dražili meso. Do definitivnega sklepa ie ni prišlo.
Iz bolnice Anton Nemec, kajžar v Pobu št. 6, je v zvoniku padel po stopnicah in se prevrnil čez držaj pa na križce pri ograji ter se težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
Na Glincah sta se danes dopoldne splašila v prazen tovorni voz vprežena konja trgovca Jožefa Jebačina v bv. Florijana ulicah št. 37. Divjala sta po Tržaški, Rimski, Emonski in Cojzovi cesti in šentjakobski trg domov. Nesreča se ni nobena pripetila.
Povožena. Na Valvazorievem trgu je v soboto zvečer hlapec Josip Jančar, v službi pri Urbancu, z vozom podrl na tla Dorotejo pl. Milost, stanujočo na Rimski cesti št. 17, katera je padla pod voz in je bila povožena. Poškodovana je na plavi in na prsih.
Tatvina v gledališču. V deželnem gledališču je bila včeraj zvečer statiBtu Frančišku Puherju, katero je pustil v dvorani za gledališke vaje, ukradena denarnica, v kateri je imel okeli 3 krone denarja.
Razpisane službe Na I. mestni deški ljudski šoli je popolniti mesto n a d u č i -telja voditelja s sistemizovanimi službenimi prejemki. Prošnje do 15. aprila. — Pri finančni direkciji v Ljubljani je izpraznjeno mesto računskega asistenta
S ceste. V Prešernovih ulicah je v soboto zvečer povozil električni voz nekega psa. Pes je bil takoj mrtev.
V sobi si zlomila nogo. Marija Muhl-eiaen, vdova državnega pravdnika, stanujoča na Starem trgu štev. 21 je včeraj doma v sobi spodrsnila in padla ter si zlomila levo nogo. Bila je z rešilnim vozom prepeljana v deželno bolnico.
Predavanje g. dr. Frana Windischerja, Slov. trgovsko društvo »Merkur" priredilo je v soboto za svoje člane poučno predavanje. Predaval je g. dr. Fran Windischer o dokazu usposobljenosti v obrtnih obratih. Predavatelj je v strogo stvarnih izvajanjih najprvo razpravljal o bistvu dokaza usposobljenosti ter o momentih, ki govore za in proti dokazu usposobljenosti iz stanovskih ozirov in iz javnih ozirov; nato je pokazal, pod katerimi razmerami je zahteva po uvedbi dokaza usposobljenosti izvedljiva in na kak način je dokazati usposobljenost. V drugem delu svojega predavanja pa je g. predavatelj govoril o dokazu usposobljenosti s posebnim ozirom na obrtnopravne določbe avstrijskega prava. Naslikal je položaj pred 1. 1859 pred uvedbo obrtne svobode, razpravljal o položaju v času od leta 1859 pa do 1. 1883, ko je stopila v veljavo obrtna novela, ki je uvedla rokodelske obrte. Konečno je predavatelj opisal stremljenje maloobrtnega stanu, ki meri na poostritev dokaza usposobljenosti, in o zahtevi trgov-
cev, da se uvede dokaz usposobljenosti tudi za trgovinske obrte.
Javno predavanje priredi v sredo dne 25. t m. bralno društvo v V o d-matu ob 6. uri zvečer. Predaval bode č. g. dr. Evgen L a m p e.
Narednik napaden. Danes ponoči okoli 11. ure je bil v Streliških ulicah narednik Kari Rudolf od 27. pešpolka, ko se je vračal se svojo ženo domov, napaden. Na križpotu Streliških ulic in Gruberjeve ceste so ga vstavili delavec Franc Žagar z Iga in hlapee Franc Erjaveo stanujoč v Kolodvorskih ulioab št. 27 in Alojz Brezovec, stan. v Slomškovih ulicah št. 21 in ga vprašali za nekega Lojza. Ker narednik ni dal odgovora in šel naprej, odtrgal je '4agar pri ograji lato, tekel za narednikom in ga hotel udariti po glavi, kar pa je narednik preprečil s tem, da je potegnil sabljo in udarec pariral, potem pa jo še Žagarju eno pripeljal s sabljo čez hrbet. Žagar je na to zbežal ali iz daljave so on in njegova tovariša lučali za narednikom kamenje in je eden kamen priletel temu v nogo. Narednik je to naznanil prvemu policaju, ki ga je srečal in ta je napadalce zasledoval in jih tudi dobil v svojo pest.
Stara jeza. Včeraj okoli pol 9. ure zvečer je v Lattermanovem drevoredu sve-čarski pomočnik Franc Uršič, stanujoč v Wolfovih ulicah št. 14 napadel čevljarskega pomočnika Pavla Železnikarja, na katerega ima neko staro jezo. Vdaril ga je z neko rečjo po glavi in ga ranil, na kar je zbežal. Prišedši domov se je spri s sopomočnikom Josipom Kovačem, katerega je sunil z nožem v glavo in mu prizadjal dve rani. Kovač je tekel po policaja, ki je vročekrvnega sve-čarskega pomočnika aretiral in odpeljal na rotovž.
Društvene godbe izredni občni zbor, ki be vrši danes ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih hotela Štrukelj, ima sledeči dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo; 2. poročilo bla-gajnikovo; 3. razgovor in sklepanje o razpustu društva, eventuelno 4. volitve novega odbora, 5. slučajnosti.
Najdene in izgubljene stvari. Na južnem kolodvoru so bile v pretočenem tednu najdene sledeče reči: 1 star, rujav havelok in 1 dežnik z držajem iz kovine. Gledališka igralka I. K. je zgubila na poti po Krakovskem nasipu in po Čevljarskih in Židovskih ulicah skozi Zvezdo in po Šelenburgovih in Knaflivih ulicah do gledališča srebrno žensko uro. — Na poti v Latermannov drevored, po Franca Jožefa cesti, Selenburgove uliee, Kongresni trg, Wolfove ulice, Marijin trg in Spitalske ulice do Mestnega trga je izgubila učiteljica K. A. srebrno uro in zlato verižico z obeski. — Mesar F. S. je izgubil na poti od dtarega trga po Mestnem in Vodnikovem trgu in po Poljanski cesti do klavnice sre-berno verižico. — Na poti od Turjaškega trga po Čevljarskih in Židovskih ulicah, Dvornem in Kongresnem trgu in po Wol-fovih ulicah do sv. Petra ceste je bil izgubljen zlat gumb.
Književnost in umetnost.
*	Slovensko gledališče. Pri včerajšnji predstavi na čast gdč. R ii c k o v i ni bilo gledališče razprodano, kakor bi bila gdč. Riickova zaslužila. Lepo vreme je bila huda konkurenca včerajšnjima predstavama. Gdč. Riickovo je občinstvo odlikovalo s štirimi šopki. Z burnim ploskanjem se je gdč. Riickovi zahvaljevalo občinstvo za mnog umetniški užitek. — Jutri premijera Parmove nove opere »A m a z o n k e«. Pri predstavi bode navzočen tudi libretist.
*	New York ima 75 gledališč in zdaj grade še šest novih. Vsak večer pride v gledišče do 95 000 ljudi. Seveda so predstave tudi jako različne vrednosti. Večina Ameri-kancev ni klasično nadihnjena.
*	Pomladne razstave nemške »sece-sije« v Berolinu se udeleže tudi ruski umetniki, združeni v društvu »Mir iskusatva«. Zastopani bodo zlasti Sarov, Maljavin in Somov.
*	Čehi in Francozi iščejo pri vsaki priložnosti stika. Nedavno so razstavili Francozi svoje slike v Pragi, in aokolske slavnosti v Parizu so nam še tudi v spominu. Francoz Chčradame piše posebno mnogo o Čehih. Pred nekaj dnevi je pa v Havru v Normandiji priredila »Svobodna šola političnih ved« predavanje, kjer je govoril R e v 6 II e n r v jako navdušeno o narodnem pro-bujenju Cehov. Pri tem je s skioptikonom kazal Francozom prizore iz Prage in podobe večjih čeških pisateljev.
" Blagajna boginje Talijo Bicer ni povsodi vedno polna, a v Parizu jo imela prošlo leto dobre vspehe. Čistega dobička ao imele: Velika opera 3 047000 Comč die Frangaise 2 247.000, komična opera 2 149 000, Cbaoelet 1468 000, Varidtds 1408 000, gledišče Sare Bernhardtove 1,013.000 frankov i. t. d.
Makedonija.
Pravda proti šerifu A r n a v.
t o v i č u. Sporočili amo že, da je šerif Ar-navtovič obtožen veleizdaje in postavljen pred bosensko sodišč«, ^udno se zdi, da ga ne sodijo v Mostam, kamor pripada, ampak v Travniku. Ljudje govore, da zato, ker se Imajo sodniki v Travniku več vladi zahvaliti. Predsednik travniškega sodišča je n. pr. prišel do te važne službe brez predpisane sodnijske izkušnje. Prva razprava je bila določena na 16. t. m. A celi dan je niso pri-fleli. Govori se, da so se sodniki še posvetovali z vlado. 17. t. m. se je razprava začela. Šerif Arnavtovič je poleg zadnjič omenjenih stvari obdolien tudi, da je spisal bro-
iuro »Nezakonitosti v Bosni in Hercegovini«. • *
*
Delovanje makedonskih odborov je zdaj jako obteženo. Na gorah je zapadel sneg in huda burja vlada po Balkanu. Tudi je bolgarska vlada jako ostro nastopila proti voditeljem pod pritiskom Avstrije in Rusije. General Cončev je zopet v Trnovu.
# * «
Album oMakedoniji in življenju v Makedoniji nameravajo 1500 stranij ob sežen izdati ruski pisatelji. Sodelovala bo-deta tudi Lev Tolstoj in Maksim Gorki. Pričakujejo. da s tem dobe za makedonske tr pine 20.000 rubljev. Tudi javna predavanja na korist Makedoncev se bodo vrnila po Ruskem. Prihodnjo sredo bo imel tako predavanje v Moskvi Al. Gantos.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Na dunajsko univerzo pride za profesorja profesor Fiiigge iz Vratislave. — Prineezinja Lujisa je vsled zadnjih dogodkov obolela. Včeraj se ji je bolezen shujšala. Saški kralj je izdal svojo izjavo proti princezinji, da prekriža vse spravne korake. Tudi v oporoko je dal določila, da svojemu sinu onemogoči zopetno približanje k princezinji Lujizi. Princezinja Lujiza pravi, da se ji razun bega z Gironom ne more ničesar očitati in je še ta beg bil uprizorjen le namenoma in samo za to, da se oprosti nevarnih dvornih intrig. Tu izjava je vse-kako jako skrivnostna. Z draždanskega dvora se poroča, da dvor sploh nič več na to ne da, ako princezinja Lujiza otroka, ki ga pričakuje, dvoru izroči, ali ne. — Stavka stavcev v Rimu se bo nadaljevala. Policija je aretirala 6 stavcev, ki so pred neko tiskarno streljali na stavce, ki nočejo stavkati. — Mož z dvema glavama živi v Velikem Varadinu. Ponudil je svoji glavi muzeju v Londonu, ki je ponudbo sprejel. — »Zakaj sem šla« bo naslov knjižice, katero izda princezinja Luiiza kot odgovor na znano izjavo saškega kralja. Nihče je ne more pregovoriti, da bi brošure ne izdala. V tem slučaju se avstrijski cesar utegne pc staviti ob stran saškega kralja. — V Pragi je umrl češki igralec Jakob V. S 1 u k o v. — Sin usmrtil mater. Vsled neprevidnega ravnanja s puško je 15-letni deček v Oglavcih na HrvaŠkem nstrelil svojo mater. — Pogorela je predilnica v Appetur, kakor so poroča iz Brna. škode je 400 000 kron. — Nemški »bchulverein« bo imel o Binkoštih občni zbor v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. — Novo v s e n e m] š k o glasilo »Alldeutsches Tagblatt« bo pričelo izhajati dne 1. aprila.
katerimi so premotili učene arheologe in zgodovinarje. V Londonu je namreč med asirskimi starinami tudi »tiara kralja Sajta-fernesa«, katero je bil pred kakimi desetimi leti lastnik ponujal dunajskemu dvornemu in Rothsobildovemu muzeju, a jo je slednjič po posredovanju nekega Szymanskega kupila francoska vlada za Louvre za ogromno svoto 500000 frankov. Zdaj so pa prišli na to, da je ta „tinra« izdelek nekega sleparskega starinarni. Začele so se preiskave, in prišli so na boulevardu Clichy na sled celi delav-nioi. kjer je starinar Vinoent izdelaval starinske predmete za muzeje.
Zmernostno gibanje v Rusiji zelo raste. Monopol alkohola mnogo k temu pomaga. Ta monopol je donesel prošlo leto ruski državi dohodkov 20,375 000 rubljev. Od te vsote je dala država zmernostnemu društvu v Petmburgu 500000 rubljev, v Moskvi pa 300 000 rubljev. Iz tega denarja se podpirajo »Narodni domovi«, ki im8jo namen, z višjo intelebtuvalno zabavo ljudstvo odvračati od alkohola. Zlasti z ljudskimi igrami izkušajo dvigniti ljudi moralno.
Krojaški štrajk v Lvovu se je s tem končal, da bo konfekcionarji zvišali plače iz-delovavcem oblek. Obe stranki sta podpisali pogodbo.
Oderuh častnikov. V Przemyslu so aretirali Abrahama Dintaifcssa, eno najhujših oficirskih pijavk. Znano je, da častnik včasih hitro rabi denar, ki ga mora za vsako ceno dobiti. In tu mu pomaga iz zadrege oderuh, ki ga oskube, da je strah. Pri Abrahamu so našli različne menjice, velike zapisnike častnikov in dolžna pisma, glaseča se na silno visoke obresti.
Siva uniforma v nemški vojski? Listi suknarskih obrtnikov javljajo, da je prusko vojno ministerstvo naprosilo nekatere suknarske tvornice, naj poizkusijo izde lavati sivo sukno, ki bi bilo zelo pripravno za novo vojaško obleko. V vojski naj bi nosilo moštvo sive suknje, ki bi bile zelo pripravne, kajti sovražnik bi jih ne mogel tako dobro razločiti. Najprej bodo poizkusili z novo uniformo pri vzhodnoazijskih posadkah, pri ostali vojski pa v Potsdamu pri lovskem bataljonu. Skoro gotovo bodo pred in med manevri dobile sivo opravo tudi ostale čete.
Udobna jetnišnica se nahaja v pariški okolici ležečem kraju Fresnes. Ta jet nišnica je vzor vseh modernih jetnišnic. Gospodje kaznjenci dobe obilo dobrega jela, a delati jim ni nič potreba. Tudi je poskrb ljeno za zabavo. Iz Pariza pride večkrat v ta udobni zavod kak doktor — predavat gospodom kaznjencem. Tako je pred kratkim dr. Poiton Duplessy predaval kaznjencev o škodljivosti alkoholizma. Kajne, kako lepo se Lombrosova teorija praktično uporablja na Francoskem !
Svatovaolavska. Nemški advokatje so vložili več tožba proti nesrečni založni, da izsilijo konkurz. To se smatra kot maščevanje za run na »Češko hranilnico«. »Narodni listy« igrajo pri tem jako hinavsko ulogo. Na eni strani ne morejo naravnost udrihati po češkem narodnem ustavu, na drugi strani pa yse delajo, da ga indirektno uničijo.
Nova volilna pravioa na Mažar-
skem Nekateri mažarski politiki so v svojem groznem šovinizmu prišli že tako daleč, da zahtevajo nov volilni cenzus za Ogrsko: cenzus mažarske inteligence. To se pravi: Volilno pravico naj ima samo tisti, ki se more z izpričevalom izkazati, da zna pravilno mažarsko brati in pisati. „Ludove Noviny" k temu dobro pristavljajo: Mi pa predlagamo, da naj davke plačujejo, k vojakom hodijo in zakone izpolnjujejo samo tisti, ki znajo pravilno mažarsko brati in pisati!
Sleparije v Louvrovem muzeju v
Parizu. Veliko pozornost zbujajo sleparije, katere so zakrivili starinarji v Parizu, in s
Narodno gospodarstvo.
Eksportne tvrdke,
katere imajo v Bagdad-u in Barsi (Turčija) kupčijske zveze, ali pa nameravajo v take zveze stopiti, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani glede nekaterih tamošnjih tvrdk važno in strogo zaupno naznanilo.
Celovec, 23. marca. Koroški deželni zbor bo baje sklican na 6. apr. — Krojaški pomočniki so danes pričeli stavko.
X>jrol>iž.
Sumljiva knjižica. Kmet: „Mi-lostivi gospod uradnik, prav lepo bi Vas prosil, da bi mi izročili vse moje potrebne listine. Rad bi jih prodal ker se mislim izseliti." Uradnik: „Kaj, odpotovati mislite, zapustiti našo deželo, ko ste vendar eden izmed najtrdnejših kmetov. Kaj Vam pride vse na misel?" Kmet: „A pomislite, gospod uradnik, doma imam neko knjižico, in čim večkrat pogledam vanjo, tem bolj me žene odtod." Uradnik: „Torej tudi vi ste eden izmed tistih, ki bero na skrivnem prepovedane spise, ki hujskajo kmeta in mu vzbujajo nezadovoljnost; kaka pa je ta sumljiva knjižica?" Kmet: „Prepovedana, gospod, bi sicer ne bila ravno ta knjižica, sumljiva pa je, sumljiva — mislim namreč — davčna knjižica."
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. marca. »Slovanska zveza" je sklenila glasovati za elaborat o pre-membi zborniškega poslovnika. — V carinski odsek odpošlje klub poslance: Povšeta, Vukoviea, P e r i <5 a in P i h u 1 j a k a.
Dunaj, 23. marca. Poljski klub je po daljši debati vendar-le sklenil, da podpiše centrovo interpelacijo v zadevi ukaza vojnega ministra Pitreieha.
Umrli ho:
18 marca. Mirko Weibl, ključarjev sin, l1/, leta, Dunajska cesta 8. jetika.
1«. marca. Marija Koprive, postreSJeka vdova, 42 let, Konjušne ulice 1, pljučnica.
20 marca Apolonija Pogačnik, zasebnica, 80 let, Komenskega ulice 5, ostarelost — Anion Vi5iC, c. in k. stotnik v pok, 65 let, Marije Teiezije cesta 11, Neophlasma m test. Paralysis cordis.
V bolnišnici:
16.	marca. Fran Plazar, gostač, 76 let, ostarelost. — Anton Maček, mizar, 67 let, Cirrhosis hepatis. — Neža Potokar, lesarjeva žena, 60 let, spridenje srca. Vincenc Kosirnik, sodarjev sin, 1 leto, davica.
17.	marca. Marija Prinar, gostija, 72 let, naduha.
19.	marca. Valentin Cufar, gostač, 62 let, Go-nitis purulenta. Pneumonia
20.	marca Josip Valentinčič, posestnikov sin' 3 dni, Sclevodernie.
— Občesnano dajo Mautner jeva napoj ena semena sa krmsko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična semena.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm
J	CfiB »p»-lonnja	Stanje barometra. t mm.	Temperatur* . po Celsija	Vetrerl.	Neb«	11 i •is! * ►
2t| 9. sveA.		746-31 6-8 1 brezv. | jasno				00
22	7. ijutr. 2 TiOBol.	747 1 7451	08 18-2	sl. svzh. >	jasno »	
221 i), zveč.		V46-3	9-8	Orezv.	jasno	00
„„1 7. zjutr. |2. popol.		745'z 742-5	1-3 19-9	sl. svzh. sl. jug	jasno	
ortjuujn icjiipviniiiiii auuvic u , uuim. » u.
Srednja temperatura nedelje 9'6°, normale, 4-8.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 21. marca.
Goveje meso I. v. kg Telečje meso . » Prašičje > sveže » Koštrunovo meBO » Maslo . . . • » Mast prašičja . . » Slanina sveža . » » prekajena » Jajce, jedno . . . Mleke, liter . . • Piščanec . . . . Golob . , . . . Fižol, liter. . . . Grah, » . . • •
K	h		K	b
1	24	Leča, » . . . .	_	25
1	42	Pšenica . . 100 kg	17	50
1	40	Rž . . . » »	15	—
_	80	Ječmen . . » »	14	80
2	21	Oves ... » »	15	—
1	80	Ajda ... » »	18	50
1	tO	Proso, belo, » »	18	—
1	76	Koruza . . • »	14	50
_	b	Krompir . » »	6	—
_	18	Drva , trda , m*	7	40
1	20	» mehka, »	6	
—	40	Seno, 100 kg . .	7	—
_	24	Slama, » » . .	6	—
—-	35			
Žitne cene
dnč 23. marca 1903. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za spomlad.....K 7-49
Rž za spomlad.......» 6 92
Oves za pomlad....... 6-32
Na budimpeštanskl borsi:
PSenica za april ......	K	7-47
Pšenica za maj.......»	7 37
Pšenica za oktober.....»	7 40
Rl za april..........6-66
Rž za oktober.........6 40
Oves za april .........6-02
Koruza za maj.........6-15
Koruza za julij........6 21
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica ..............K
» južne železnice . . • .	»	7-50
Ri » » . • • •	»	6-80
Ječmen , » • • • •	»	6-40
ob Tisi.......»	o'40
Koruza ogrska........
Cinkvant .........„7125
Oves srednji.........
Fižol............. 675
do
>i »
7-50 7-93 6 33
do	7-48
»	7-39
,	7-41
.	6 67
,	641
„	8-03
,	616
>	6 22
do
8-45
7-90 7-10 7-40 7 75 7 — 7-60
6-60 13-75
7-^,7, kovina sti, mrzel uporabljiv, v poljubni JullK, boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERIa v Ljub ljanl. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju.
Dunajska borza
dnč 2S. marca.
Skupni državni dolg v notah.....It0'76
Skupni državni dolg v srebru.....tOO'70
Avstrijska zlata renta 4 % .....12165
Avstrijska kronska renta 4%.....101-15
Ogerska zlata renta 1% ......12130
Ogerska kronska renta 4% .....99-60
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 15-97
Kreditne delnice, 160 gld..............69026
London vista...........23990
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. »elj.	117 05
20 mark............ 23 42
20 frankov (napoleondor)......19 08
Italijanski bankovci.........95°40
a kr. cekini...........11'30
Za Marijin mesec maj in praznike Matere Božje priporočamo
Janez Pogačnik:
Dva naj st Marijinih p esm ij
za mešan zbor.
Cena partituri 50 kr., posameznim glasovom 10 kr.
Katol. TIskarna v Ljubljani.
€ n
m ss n ss n
Si
n si
»SLOVENEC
ar se prodaja H
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred Škofijo 12. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra oeBta 52
Pregreške zoper zmernost
odstranja rogaški >Styriavrelec« (zdravilna voda). Z vinom, konjakom itd. je boljši »T e m p 1 o v vrelec«.	294
524 23 11-8
Kdor želi imeti dober
harmonij
vrhniškega »li amerl-kanskega sistema, ta
naj blagovoli pisati na \ naslov: A. Luznlk, Vrh-' nlka prt Ljubljani.
264 8
Sunka
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., s kožo in brez kosti 1 gld. 10 kr. plo-četa brez kosti 90 kr., suho meso in slanina 80 kr, preildevl Jeziki 1 gld., glavlna 45 kr., ■alame ogrske 1 gld. 80 kr., navadne 80 kr., boljše 1 gld. in iz šunke 1 gld. 20 kr. kilo, klobase male 10 kr in velike 20 kr. ena pošilja proti povzetju od 5 Kg naprej
Janko Ev. Sire
3P6 3—1
v Kranju.
Takoj se sprejme
za jermenarski obrt v Ljubljani, Poljanska 378 1—1 cesta št. 2\.
Službe išče
pošten samski mož. 32 let star, sedaj t službi pri imenitni gospodi v Trstu. Najraje bi imel službo oerkvenika pri kaki samotni podružnlol. Zadovoljen je s samim stanovanjem in brano. 379 2-1 Ponudbe pod ,1. BI. P." poste restante Trst.
Lepo sadno drevje.
Podpisana družba ima še oddati nekaj sto visokodebelnih, selo močnih, nad 2 metra visokih žlahtnih jablan, hrušek, češpelj in moštnio. Ker so narocitve udom zvršene, oddaja se to drevje tudi neudom po 70 h komad. Pismena naročila so točno izvrše po železnici.
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani
376 1_1	Turjaški trg št. 3.
•T Nakup ln prodaja tS vsakovrstnih driavnih papirjev, srefik, denarjev iti. g*varovanja za zgute pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako trebanje. Kulantna izvršitev naro611 na borsi.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Menjarična delniška družba
„11 E.BCC K"
L, Nellzaili 10 in 13, Dunaj, l.,Strebeloiisi2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in fln&nAnlh	t
■tvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljakih	g
vradneitnlh papirjev in vestni nasvttt za dosego kolikor	K
ie mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih	I ' glavnlo. 134 176

Tisk >Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.