Matej Ravnikar. Kavnikar est spcs mea: sunt enim in illo ucque divina velle ct nosso. Kopitar. Tretji mož, kteri je duhovitega Zupana jako čislal ter mnogo občeval z njim, bil je Matej Ravnikar. Rojen je bil 20. septembra 1776 na Vačah poleg Save; sicer ubožen, toda bistroumen je prišel v Ljubljano v šolo, postal po dokončanem modroslovji bogoslovec, po naukih v treh letih doveršenih za inašnika posvečen 1. 1802 koj učenik pravoverstva ali dograatike v bogoslovji, 1. 1805 verozakona v liceji in nedeljski pridigar, potem vodja Ljubljanske duhovščnice, 1. 1809 v dobi francoski kancelar (Chancelier) vseh šol, poznej voditelj sedme in osme ali tedanje liceje, 1. 1817 korar Lamberški, 1. 1827 sovetnik, duhovski in šolski opravnik pri c. kr. priraorskem deželskem poglavarstvu, 1. 1830 izvoljen za škofa Teržaško-Koperskega — umerl v Terstu po neutrudnem in blagovitnem cerkvenem pastirjevanji 20. novembra 1845. Po francoski dobi ostane verli Ravnikar na kermilu v tukajšnjih šolah, in za njega ravnatelja pride dr. Jakob Zupan z dežele v mesto za profesorja v bogoslovje 1. 1817, in zdi se mi, da prav on je bil, ki je ponosnega Zupana krotil in vladal; vsaj — dokler je Ravnikar bival v Ljubljani, ni bilo čuti o kacih posebnih razporih njegovib. A tudi Zupan je Ravnikarja jako spoštoval. Vidi se to iz tega, da mu je, kadar je postal bil vladika ali škof, zložil slavno pesem ter jo priobčil v BIllyr. Bl. 1831 št. 50, ktera (str. 29 pričeta) se popolnoma glasi: Jega Milosti visoke časti vrednimuGospoduGospodu Ravnikar Mateju, Škofu Teržaške-Koperske Cerkve, itd. itd. itd. Verhu Adrija likvajte Brez opor, brcz pcrgamcna Kopor, Opčina, T)uin ! v Blagorojen sam cvede: Oču takimu ploskajte Čast za čast nepoželjena 'Z raander, logov, bark, solfn!Srejnam dvem iskala Te. Mej sodniki rajni sije'Z Tvojih ust med pil resnice Vam Potočnik patricjen:Bogoslov trindvajset let: Bo mej Sigmonde škofijeLjudu branil uk dušice Vaju Ravnikar vcrsten.'Z nekalenih vrel zajet. Božje pismo ukazujoPoštovali Te, ljubili Dela dobrih razglasit';Rasadnika zborniki: Misel nukam povzdigujeTebo vsim izgled častili Ded široko imenit.Viši, niži, druženi. Se Tagaste veselileRevnim stotine slovijo Avguština Monike:Tvoje milosti roko : Tebi Vač gore bistriloKmetov majhini blcdijo, So glavd, sin Karnije!Tvoj odhod skerbni zvedo.Omagvali blagorvajeKamer kolj Te posadista Redi Akademikov:Svitli Dunej, sveti Eim, Da primorju Te jokajeEnoustino prosista Sava, Ezdraz Ilirov.Davno Te pred Okra, Krim. Tujstvo krajnšini ukrotil,Tebe viditi živeti Nedotečen Ti povsod!čednostam dobi sercč: Čcsar bodi, nam se lotil,Tebe krotkiga prevzeti Kažeš, Vodja! pravi pot.Povikšila prešibke. Slavno spremi Te Ljubljana,Jaderno svcta tergišc Cenit' vajena moža: jGlas Tvoj slušati hlepi: Verhnika poslovljovanaVsih rodov zemlje sejmiše Plače, tažit' se ne da.Za-Te, Vladika! gori. Vkoreniniti korista Mnogo, mnogo, krog in krog, Janoza Evangelista Preživeti daj Ti Bog! (Stldutetungen. 1. Koperske, EaipDbiftrifd). 2. Likvati, jubeln; lik, gobgefang; likan, geglattet. 3. 'Z mander, auš ben 3Kanbrien, SSilien. 4. Eajni, ber fetige; raj, ^atabieS. 5. Potočnik, 3ofe#&, ber ebte ^rafibent beš "S&e&fid: unb čanbelšgeridjtež ju Xrieft 1808. Patricjen, untet bie ^Jatticiet aufgmommen. 6. Siginond, ®raf .fto^eniuart, SMfdjof 511 Srieft bon 1791 bt§ 1794. 7. Ded, 3lijne. 8. Blagorojeu, rooi)(geborert. 9. Srejna, Semeinbe. 10. Bogoslov, X^eolog. 11. vrelo, vir, dueUe. 12. Rasadnik, ©erntnariunt. 13. Zbornik, SoKege; zbor, Eottegium. 14. Uruženi, ©leidje. 15. Stotinc, .'punberte. 16. Blagorvaje, gratutirenb. 17. Redi, Siei^en. 18. Kzdraz, ber biblifdje (SSefc^td^tfdjreiber. 19. Tujstvo, gtembartigfeit. 20. Poslovljaua, 9lb)djieb ne6,tnmb. 21. Plače, iDeint. 22. Enoustino, einftimmig. 23. Okra, Okraj, o kraju, Silftc. 24. Krim, S3erg bei Haiiaij. 25. Povikšilo, Skfcrberung. 26. Tergiše, Sergefte, Xxit\t; $anbelšpla1$. 27. Sejmiše, 3)!arfti)Ia)j. 28. Vladika, 58ifdfjof; vladati, leiten. 29. Korist, 3(u|en. 30. Mnogo, Biet. Z. Življenje in dejanje Ravnikarjevo je popisal bil najprej neki častitelj njegov v Ljubljani ter poslal v Terst s pristavkom, da to je le življenje našega Ljubljanskega Ravnikarja, in prinesle so ta spis jjNovice" 1. 1845 k 50. listu v posebni prilogi. L. 1846 papišejo: 0Smert visokozasluženiga Teržaškiga škofa so zvedili kmalo tudi v Parizu. Vredništvo francoskiga mesečniga časopisa, ki se imenuje ,,Le necrologe universel du XIX siecle" in ki popisuje samo življenje umerlih imenitnih mož tekočiga stoletja, je 13. Grudna pretečeniga leta prosilo, de bi mu iz Tersta poslali popis Ravnikarjeviga življenja. Vikši vrednik imenovaniga časopisa gosp. Saint-Maurice Cabany sklene ta dopis s temi besedami: »Noben človek ne zasluži bolj ko ranjki Ravnikar priti v te velike bukve, v kterih so vse imenitne osebe sedajniga stoletja zapisane". — Komu bi serce od veselja ne poskakovalo, slišati, kako ptuj narod Slovence časti — pravi dr. Bleiweis nato v ,,Novicah" št. 2. str. 6. — Treba je bilo torej pervemu dodati še popis Teržaškega Ravnikarja. K temu so znanci in prijatelji spodbujali gospoda, kteremu je Ravnikar bil posebeu dobrotnik, kajti sprejel ga je bil v osodDJem času iz Ljubljanske v škofijo Teržaško, in gospod ta je znani naš Čbeličar, Emanuel Jožef Kovačič, kteri je učeniku svojemu dr. J. Zupanu v imenu součencev bogoslovcev I. leta zložil bil 1. 1832 umetno čestitko: VivatSupan! (Gl. Jezičn. str. 5, 6; 50, 51). Ta je čez leto in dan sostavil kratek opis življenja Ravnikarjevega po nemški, ki ga je sloveči doktor Kandler dal potem na svetlo po laški z naslovom: nBiografia di Monsignor Matteo Raunicher Vescovo di Trieste e Capodistria". Ker so pa mislili mnogi Slovenci, ki so ali prijatelji, součenci, ali častitelji pokojnega višega pastirja bili, da bi se spodobilo življenje tega imenitnega in za cerkev in slovenščino tolikanj zaslužnega moža Slovencem v njih jeziku bolj na tanko razložiti, je storil to tudi po nagibu lastnega Ravnikarju živo vdanega serca verli rojak kranjski, ter vDrobtincah 1. 1858 v ogledalu blaženih mož, nekdajnim v spomin, sedajnim v posnemo str. 81—107 priobčil: Matevž Ravnikar, pervi Teržaško-Koperski škof. Zapisal Jož. Kovačič, njih nekdanji kaplan. V tem opisovanji je primerno dokazano, kako je napredoval Ravnikar v silo ubožnih razmerah vendar izverstno učenec, kako podučeval potem učenik, ponosno se vedel o vladi francoski, narodno in domoljubno pozneje pod vlado avstrijsko; kako je povzdignil škofijo Teržaško, ktero je dobil bil bolj v žalostnem stanu, skerbel za mladino, pomagal duhovnom, bil pravi oče svojim vernikom, ljubo se obnašal pri škofovskem obiskovanji na deželi, kako priprosto živel doma, vse premoženje sporočil v dobre namene, za uboge dijake, vzlasti za revne v Terstu, na Vačem in sosednih dubovnijah, in kako je tedaj zapustil si na zemlji nepozabljiv spomin. Da se spomin ta nekoliko povzdigne in poživi, sprožil sem 1. 1876 opisavši ga pod naslovom: ,,Vladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem" v ^Slovencu" št. 89—91 misel, naj bi se ranjkemu na slavo, naslednikom pa v podbudo in posnemanje, ako že ne v Ljubljani, vsaj v Terstu in vzlasti na Vačem, kjer mnogi še vživajo njegove dobrote, s sosednimi duhovnijami, obhajala stoletnica Ravnikarjevega rojstva. Vspeh temu je bil, da se je na Vačem 20. septembra 1876 po njem res obhajala cerkvena slovesnost; da so slovenski časniki spominjali se ranjkega, kajti npoštenjak nikolj ne umerje, v delih svojib vedno še živi"; da je ,,Sočatt omenjeni spis deloma ponatisnila; da je družba sv. Mohora v koledarji za 1. 1878 str. 175—182 po prejšnjih piinesla sostavek, spisal Vladimir: ,,Škof Matevž Ravnikar, slavni pisatelj slovenski" i. t. d. — Spominjal semseverlega moža ter izverstnega pisatelja v dosedanjih razpravah (na pr. Jezičn. IX.—XI. str. 3—5; 130. Jezičn. XIV. str. 33. 34.) in tudi letos že tu in tam; vendar —ker je tolikanj storil vprav za naše šolstvo in pismenstvo, ker je v tako posebnih razmerah bil z dr. Zupanom, in ker ne kaže pričenjati obeta- nega M. Ravnikarja II. t. j. Poženčana, naj se za stoletnico tudi v MT ovarišu" vsaj po nekterih čerticah opiše M. Ravnikar I. —