PRIMORSKI DNEVNIK Mostnina platana v gotovim „ Q S 1: Abb postale I gruppo “ 35 Ilf Leto XVIII. - St. 27 (5111) TRST, četrtek 1. februarja 1962 Zaključek 8. kongresa Krščanske demokracije v Neaplju Večinska resolucija predlaga vlado KD-PSDI-PRI ob posredni ali neposredni podpori socialistov «V sedanjem političnem položaju sta organsko zavezništvo in skupna politična akcija KD s PSI nemogoča» - Zadnjo besedo sta imela Fanfani in Moro - Danes dopoldne so volitve glavnega odbora na podlagi sporazuma: dorotejci 42, Fanfani 28, Moro 10, levica 18, desnica 22 (Od našega dopisnika) Neapelj, 31. — Zadnji dan diskusije so si pridržali “^doslednejši govorniki politike levega centra. Edina "*jema je bil zunanji minister Segni, ki je govoril o JPtašanjih zunanje politike (povedal ni nič novega), [Prašanj notranje politike pa se je dotaknil z višine “J v obliki, ki je dala razu---------------- j”8M, da gre za poluradne-Ra kandidata za mesto prednika republike. Pridružil ? je stališču Mora, pozdra-avtonomistični razvoj in izrazil zaupanje v nadaljnjo avtonomistično j^epitev italijanskega socia- I*0 krajšem posegu prosvel- VnJ.® ministra Bosca, ki je go- prH,[aclu uuseuaiuc h8u»w-j, !* 0 važnosti šolskega vpra- nike take politike, je Fanfani I la: je minister za delo Sul-1 šaljivo pripomnil, da so pač 0v v izredno stvarnem govoru j morali preteči razdaljo petih Dzf.el argumentacije Scelbe het (tako politiko je namreč ir°i 'Politiki levega centra Fanfani zagovarjal že leta ■ dokazal, da po dokončnem 1957) j.n da jih je vztrajnostni vanja v interesu vsega prebivalstva. Na koncu je Fanfani ovrgel vse ugovore proti politiki levega centra in sodelovanja s PSI, pri čemer je zlasti polemiziral (dobrohotno) s Scel-bo, Andreottijem in Gonello. Proti tistim, ki so se čudili navdušenemu pristanku doro-tejcev na novo politiko in ki so v tem navdušenju celo prekoračili dosedanje zagovor- “Hu centrizma mora K D I zakon vrgel" celo na »avant-(»jjAViti politiko levega cen-I gardne položaje« politike le-9-*’ ?,a bi uresničila novo rav- j Vega centra. nVarnn.r i,a!'jaPslci Uveljavljenje politike levega Bujno«P ' J5°, 16 ^Virme za centra pa ne bo lahko in ne •C?*'1, • bo šlo brez težkoč in ovir, ga aca«t državnega uipravne spriio tega je nujno, da se tni, j? n ' »tudi KD ustrezno organizira, Sim da imaP04ortdružb v ro" aktivizira predvsem svojo pe-ht' okro? 80 odit italiian rK^ijo. kajti glavna vprašanegaTf ,H0 odst' .. " nja take politike se bodo re- X?« PoudarU potrebo po na- pretežno na terenu.). ,.?na'izaciiah na nekaterih Na popoldanskem zasedanju ]i,..torjih hkrati s »strogo po- se je diskusija nadaljevala le, J11™ koordinacije investicij«, da bi tajništvu stranke dali tv.bi tem investicijam dali potreben čas za zaključenje ...‘ socialni značaj, ki pred- pogajanj o sestavo glavnega H Vij' ' ‘ ' darsk je podčrtal potrebo, a ,vlja bistveni vzvod gospo-1 keKa razvoja. I ®bllo 2juse. tudi v Italiji — kot "em^iji — «prizna dela tn._ pravica do soupravljanja trsK <*ars,va». Uveljaviti je bila periodično objavljanje ko.^ velikih gospodarskih tira • eksov, odboru za kredi-K- nle pa je treba dati u-7n° pooblastilo, da bi mota KPj,e*i učinkovito ,ludi na tlier rot'e in preprečiti pri-* davčne utaje. PotreK”0 vsesplošno prizpane ] črt„ °e po gospodarskem na-ie 1 uniu’ je Sullo dejal, da te ha.ka politika iluzorna, če bika.1 *em ne opremo na sin-like ■ ^lede sindikalne poli-*PaktJe Pedčrtal potrebo po 'tem' ?’ndikalne akcije« med sindikalnimi organizaci-bozn’ ,ar so za tako dejavnost kotien*-' Potrebni pogoji. Na kanj Je Sullo zahteval izbolj-varne .Položaja delavcev v toni aaP in predlagal dolgoročne nacrt za uresničenje social-afnosti delavcev. «is.a!> Fanfanija so kongre-navaP.02(l.ravili z dolgotrajnim »o a*enina aplavzom, nato pa besed0zorno sledili njegovim bil; aarn 'n ga pogosto preki-*voi 8 Ploskanjem. Fanfani je la. N.^°Vor razdelil v dva de-Hd^lPrej je govoril kot pred-brjS[ vlade in se obširno za-1 ge«*. na dejavnosti »konver-'''etiti6 y*ade», orisal in doku-Pi „ ral gospoda-ski in socialnih 4>redek Ita '.e v posled-8ovn-i,eset'h letih, nato pa je I bit,”;11 kot član KD in vo-Up0J struje levega centra •Pet , 'sem potovanju, sem Pri tv svoji hiši#). Toda tudi Vori J1? ie bilo očitno, da go-,ednik ratl kot bodoči pred-p * vlade levega centra. 1 fažVn;Srtal ie, da so spričo ••»- .1* italijanske družbe vse odbora in načina njegove izvolitve. Glede tega vprašanja so bila nesoglasja precejšnja, ker se levica in pristaši Fanfanija upravičeno boje, da bi neki določen; sestav glavnega odbora mogel nevtralizirati sklepe kongresa. Ne smemo namreč pozabiti, da kongres izvolj le 120 članov, medtem ko ima glavni odbor še 45 članov, ki jih kongres ne izvoli, ampak so člani zaradi preteklih funkcij v javnem življenju (bivši predsedniki vlade, predsedniki dežele, poslanci, senatorji itd.). Spričo tega je možno, da bi v novem glavnem odboru imele večino desnica (kljub temu. da predstavlja komaj šestino članstva KD), zlasti če pomislimo, da so se dorotejci pridružili Mo-ru šele v zadnjem trenutku in bi se mogli pozneje spet premisliti. Iz teh razlogov ie tudi povsem razumljivo, da se levica poteguje za propor-cionalni sistem pri volitvi glavnega odbora in je to svojo zahtevo tudi postavila na kongresu, hkrati pa je Donat-Cattin predložil resolucijo, s katero levica zahteva, da se vsi poimensko obvežejo pred kongresom, da bodo izvajali politično linijo,-ki jo bo določil kongres. Predložitev te resolucije kaže, da je levica (z namenom, da omogoči sporazum) trenutno opustila zahtevo po proporcionalnem sistemu in se začasno sprijaznila s sistemom, na podlagi kate- [ V, ................. ... L* Aldo Moro govori na kongresu KD v Neaplju sestave glavnega odbora, je na kratko spregovoril politični tajnik KD Moro, ki je poudaril med drugim, da je kon. grešna diskusija dokazala, da je KD mladostna in življenjska politična sila, hkrati pa potrdila enotnost KD. Zahvalil se je tudi nasprotnikom njegovega stališča in podčrtal nenadomestljivo vlogo manj. šinskih struj v KD. Pozno ponoči je bilo objavljeno besedilo večinske resolucije, ki najprej v štirih točkah poudarja: »krščansko zavest italijanskega družbenega življenja«, »demokratičnost kr. ščanske demokracije« naperjene proti »totalitarni levici in desnici«, proti »komunizmu in fašizmu«, »socialne ideale krščanske demokracije, ki odgovarjajo ljudski prirodi stranke« in končno »prirodno linijo zunanje politike Italije«, t.j. atlantizem z vsemi »političnimi in vojaškimi obveznostmi« in evropeizem. Nato se poudarja nujnost V Parizu so aretirali organizatorja ultrasovskih atentatov s plastikom S tem so preprečili celo vrsto novih atentatov, ki so bili v načrtu - Zaplenili so tudi važne dokumente - De Gaulle lv. °k*atizacija in razvoj Fanfani odstopil ter s social------------------------ ------------------------------------------ še- pa . slV» -"*auzacija Ul razvuj r«uu«"* LPoda«Ii '*e*elna ureditev, go- demokrati in republikanci b1 8o^ke, reforme in politi- stavil novo vlado Hkrati ”rez i?,darskega načrtovanja, bodo ustrezni vodilni organi Nr«i lk.yidacije zastarelega PSI sklepali o svojem bodo-sticneea državneea u-1 čem odnosu do nove vlade, ga načrtovanja, bodo ustrezni vodilni organi je zastarelega PSI sklepali o 1 ,ravn'.'‘J"-ienega državnega u- čem odnosu do I*8en aPar®ta je vsakršen t. J. ali naj jo podprejo samo !JaPr(irtR0sPodarski in socialni posredno ali tudi neposredno. Desnica Je proti takemu izidu demokristjanskega kongresa že začela z napadi. Vprašanje Je le, v koliko se bo v tem razlikovala demokristjan- s •J‘ed»T H uar5K1 ln »omami Ste] .nemogoč. Fanfani je s ,tavifadem vprašanj, ki jih.— -------------- - a gospodarski razvoj I sa že začela z napadi. Vpra- !?*'iivlb'5lll7,ac'ia vseh raz.pu-KlaUh) rt'1 1 v 'judeh in ka- | »»» 2. - r■7-“* 4i'r n'zt srss&ivssjs5V ‘l *c«oroč * Jg0Rp ftd^asirtiss. 11 * dfvLait«v riovpnoon nrituirn dvoma, da bo Italija $e na. razno- iciu - -kJ^rsica.ioki»o» des- iz- Sd^or^ne 7n "dolgoročne 1 razi,""zadovoljstvo, da je v J, Čoh U,ev davčnega Dritiska dvoma, da bo Italija Se na. hji ok°dki fi p * eksnan- dalje ostala čvrsto v zahod-t?rani“ga in mednarod- nem bloku, katerega voditelj v% Vsa- 7 Koordinaciia raz- Kennedy Je včeraj povedal, ie prepuščen zasebni da bo “ljub najnovejšemu se-i*Hle .s potrebami razvoja Stanku z Adjubejem še pre-i1'Po« t cel°ti ali s potreba- cel časa minilo, dokler se bo Tbnih področij ali kate. sestal s Hrusčevom. P°ye«,a1 lj«r»l.fz tega izhaja (proti Je tudi, da se bo za sedaj gle-►^btirt. ‘hiu), (la je zasebna de Berlina zopet sestal v gospodarskem pod- Moskvi Thompson z Gromi->Pr^Upravi^»na le, če ni v kom. In verjetno bo od nju-fcSvllU s »motri, ki si jih nih nadaljnjih razgovorov od-‘la država v svoji po- visno, ali se bodo sedanji od-gospodarskega načrto- nosi, ki so zašli na mrtvo toč- ko, z nje premaknil) vsaj glede nemškega vprašanja, ki se zdi najbolj pereče. Za izid konference v Punta del Este pa je Kennedy izrazil zado. voljstvo, čeprav njegov zunanji minister s svojim pritiskom, glede Kube ni popolnoma uspel. Vendar Je Kuba Izključena iz medameriškega obrambnega odbora. Na evropski celini pa Je vest dneva aretacija voditelja atentatorjev OAS v Franciji, čeprav bi bilo mnogo bolj razveseljivo, da bi bila glavna vest tista, ki se je raznesla včeraj o doseženem sporazumu med francosko In alžirsko vlado in ki se Je izkazala že popoldne za neresnična. Aretacija pa kaže končno vendarle na bolj odločno akcijo po-liciie proti fašistični OAS. Hkrati pa Je ves napredni svet z zadovoljstvom sprejel novico, da Je 32 alžirskih borcev, med katerimi Jih je bilo 14 obsojenih na smrt, včeraj v Blidi zbežalo iz zapora. podpredsednik kongoške vlade pa Je še vedno zaprt, čeprav je tajništvo predsednika Adule to zanikalo, kljub dejstvu, da ga Je načelnik civilnih operacij OZN v Kongu obiskal v taborišču padalcev j,n kljub Gizengovi pismeni zahtevi, naj Adula ukaže, da ga izpustijo. Zaradi tega so številne delegacije OZN v N. Yorku resno zaskrbljene zaradi razvoja dogodkov v Kongu in menijo, da se je poveljstvo OZN ustavilo na pol poti in da ne izvala resolucije Varnostnega sveta, kajti plačan-,ci iz tujine so še vedno v Ka-‘tangi. W ASHIN GTON, 31. - A-meriški predsednik Kenne-dy je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bo njegovo morebitno potovanje v Moskvo moralo biti podrejeno zmanjšanju napetosti v odnosih med ZDA in SZ. Dodal je, da so bili razgovori Salingerja s Har-lamovom in njegovi razgovori z Adjubejem koristni za obrazložitev ameriškega stališča Sovjetom, vendar pa je Kennedy poudaril, da bi seveda želel rešitev temeljnih vprašanj, ki razdvajajo SE in ZDA. Kennedy je sporočij, da se bo ameriški poslanik v Moskvi Thompson jutri spet se stal z Gromikom in se raz-govarjal o Berlinu, in da upa, da bo ta razgovor prinesel dobre rezultate. O Kubi je Kennedy izjavil, da je zadovoljen, ker je »dvajset držav v Punta del Erte soglasno proglasilo komunizem na Kubi za neskladnega z načeli, na katerih temelji medameriški sistem«. O jedrskih polzKusth je predsednik obžaloval, ker ni mogoč sporazum, in je sporočil, da bodo ZDA predložile zadevo 14. marca razOrožitve-nemu odboru OZN. O Laosu je izjavil, da se zdi ustavitev ognja »negotova«. O obveznicah OZN je predsednik sporočil, da bodo ZDA podpisale 100 milijonov dolarjev. Razen tega je predsednik izjavil, da je uvedel preiskavo v zvezi s pretirano količino zalog strateških proizvodov ki presega za tri milijarde ‘in 400 milijonov dolarjev sedanje potrebe ZDA. Dodal je, da je bil presenečen, ko je ob prihodu v Belo hišo ugotovil, da znaša vrednost nakopičenih strateških zalog o-koli 7 milijard in 700 milijonov dolarjev. Vlada je kupila več kakor sedemkrat tolikšno količino, ki bi bila potrebna za katero koli okoliščino. Odredil je ukrepe, da se preprečijo novi nakupi, ker so pretirane zaloge dragih proizvodov veliko breme za javne finance. Tiskovni konferenci je prisostvoval tudi ravnatelj mo-skovkih «Izvestij» Adjubej, ki je bil danes gost na kosilu ameriškega pravosodnega ministra Roberta Kennedyja. Navzoči so bili tudi načelnik tiskovnega urada Bele hiše 1 poslanici, da so ZDA povečale S-alinger ter nekateri ameriški in sovjetski časnikarji. Robert Kennedy. ki bo v kratkem odpotoval v Evropo in na Daljni vzhod, je nedavno odklonil poluradno vabilo, naj obišče SZ, ker je njegov program potovanja preveč natrpan. Danes so se v Washingtonu začela med predstavniki ZDA in SZ pogajanja za nov sporazum o kulturni izmenjavi. Gre za tretji dvoletni sporazum med obema državama, ki predvideva izmenjavo razstav, informacijskega materiala, kulturnih predstav, študentov tn znanstvenikov ter tehničnih delegacij. Predsednik Kennedy je predložil danes kongresu obširen program za reformo kmetijske zakonodaje, ki naj bi okrepila nadzorstvo nad proizvodnjo, da se poveča donosnost zemlje, in da se ustavi kopičenje kmetijskih presežkov. Predsednik pravi, da morajo ZDA ustaviti nadproizvod-njo ter morajo zmanjšati obseg obdelane zemlje. V svoji poslanici računa Kennedy, da bodo morale ZDA v prihodnjih dvajsetih letih zmanjšati za dvajset milijonov hektarov površino sedanje obdelane zemlje. Poslanica pravi, da so potrebni ukrepi, da se zaustavi »pohod k nerednemu kmetij skemu gospodarstvu, ki je neučinkovito in boleha na presežkih«, ter za novo preureditev proizvodnje, ki je za mnogo presegla domače in tuje povpraševanje. Kennedy je naštel štiri smotre, ki jih bo moralo ameriško kmetijstvo doseči prihodnje leto: «1. Velika proizvodnja naj se izkoristi do največje mere v korist miru in svobode na vsem svetu in v borbi proti revščini in bolezni. 2. Išče naj se ravnotežje med proizvodnjo in povpraševanjem in nai se skrčijo presežki, ki so nakopičeni v vladnih skladiščih in katerih vred nost znaša sedaj devet mili’ jard dolarjev (5.600 milijard lir). Stroški za vskladiščenje znašajo milijardo dolarjev let. no (621 milijard lir). 3. Skrb za ohranitev zemeljskih in vodnih bogastev ter razvoj in razmah razvodnih točk. 4. Začetek in razmah programov za razvoj človeške delovne sile in obnova kmetijskih skupnosti« Kennedv poudarja v svoji pošiljke živil drugim državam, »s č‘mer izkoriščamo naše kmetijske presežke za borbo proti gladu in za prispevanje h gospodarskemu razvoju na vsem svobodnem sve tu«. Bolgarska nota italijanski vladi SOFIA, 31. — Bolgarska telegrafska agencija javlja, da je bolgarsko poslaništvo v Rimu izročilo italijanskemu zunanjemu ministrstvu noto bolgarske vlade, v kateri zanikuje, da je bolgarsko letalo «Mig-17«, ki je 20. januarja pristalo blizu Barija, namerno prekršilo italijanski letalski prostor z namenom, da bi #izvedlo posebno vojaško poslanstvo«. Bolgarska vlada obžaluje ta incident'. ' stille eden od izvršiteljev tako imenovanega atentata z «bazooko», ki je bil izvršen v Alžiru leta 1956 proti tedanjemu vrhovnemu poveljniku v Alžiriji generalu Salanu. Minister za informacije Ter-renoire je po današnji seji vlade izjavil: «Aretacija Ca- st lil a je omogočila, da smo preprečili več zločinov, ker smo pri njem našli načrt, ki se tiče 48 atentatov s plastičnimi naboji: Naloga krivcev je bila, zbirati srednješolske mladeniče za izvršitev enega ali dveh atentatov s plastičnimi naboji. Zaradi tega sistema so bile policijske operacije zelo težavne.« Razen tega so aretirali šestnajst mladih študentov, ki so priznali, da so organizirali skupino OAS. Študente so aretirali preteklo noč v okviru operacije ((pajkova mreža«. Med to operacijo so pregledali okoli 700« avtomobilov in nad 15.000 oseb. Baje sta dva aretirana študenta priznala, da sta sodelovala pri enem od številnih atentatov v noči od 17. na 18. januarja, ki so jo oznočili za «festival plastika«. Domnevajo, da bodo priznanja študentov omogočila aretacijo drugih aktivistov OAS. Med preisKavo v majhnem hotelu, kjer je stanoval Castille, so zaplenili veliko količino orožja in streliva (govori se o 20. kilogramih plastika) ter nekaj važnih dokumentov. Med zaplenjenimi dokumenti je tudi seznam osebnosti, ki so v zadnjih mesecih zapustile Alžirijo, in ki jih je OAS obsodila. Razen tega so za to ali prihodnjo noč pripravljali v Parizu nov »festival plastika«. Atentati bi bili predvsem izvršeni pred sedeži komunistične stranke in dobili bi ime »operacija Budimpo šta«. Za 5. februarja, ko bo govoril general de Gaulle, pa so pripravljali razstrelitev radijske oddajne postaje na Ei-fellovem stolpu. Medtem je vlada napovedala novo okrepitev varnostnih sil. Vlada lahko po potrebi razpolaga s 25.000 možmi, ki lahko stopijo v akcijo v dveh urah. V zadnjih 24 urah so še povečali nočne operacije, pri katerih pregledujejo dokumente in preiskujejo vse avtomobile. Kar se tiče pogajanj z alžirsko vlado, zatrjujejo člani tajništva združenja francoskih županov, da ima de Gaulle »veliko zaupanje v zvezi z Alžirijo«. Zatrjujejo, da je de Gaulle med včerajšnjim kosilom v Elizejski palači zaupal svojim povabljencem, da pa, da bo alžirsko vprašanje »v celoti rešeno še letos«. Zatrjuje se, da bo gen. de Gaulle morda v ponedeljek istočasno z alžirsko vlado napovedal sporazum, ki bi se sukal okoli naslednjih točk: I. Šestmesečna prehodna doba pred neodvisnostjo Alžirije. 2. V prehodni dobi, v kateri bi veljala začasna izvršilna oblast, bi francoska vojska ostala v Alžiriji, predvsem da prepreči vsak morebitni upor ultrasov. 3. Sahara bi se priznala kot sestavni del Alžirije. 4. Francosko prebivalstvo v Alžiriji bi imelo dvojno državljanstvo v prehodni dobi, toda pozneje bi moralo optirati. 5. Oporišče Mers-El-Kebir bi ostalo na razpolago Franciji na podlagi tridesetletne pogodbe o zakupu. 6. Alžirija bi vodila nevtralno zunanjo politiko ter bi sklenila gospodarske, kulturne in znanstvene sporazume s Francijo. V takih pogojih bi proglasili ustavitev ognja. Go. vori se, da se bo to zgodilo 15. februarja. Toda številni opazovalci menijo, da je še prezgodaj govoriti o »popolnem sporazumu«. Na splošno pa so politični komentatorji jzariškega tiska sporazumni v tem. da bodo prihodnji tedni »res odločilni«. V Rabatu je predsednik alžirske vlade Ben Heda izjavil arabski tiskovni agenciji med drugim: »Vedno smo odklanjali postavljati alžirske Evropejce na isto raven z ultrasi ali z OAS. ki je fašistična in zločinska organizacija. Naše stališče do alžirskih Evropejcev je jasno. Vedno smo poudarjali, da je njihovo me sto v Alžiriji ob spoštovanju njihove vere, njihove kulture in njihovih zakonitih interesov. Poudariti moramo originalni in specifični značaj alžirskega nacionalizma, ko nudi možnost alžirskim Evropejcem. da si pridobijo alžirsko državljanstvo, medtem ko v drugih afriških deželah veljajo Evropejci za tujce, ln ker je zgraditev arabskega Magreba na dnevnem redu, bi se morali Francozi zave. dati resnih komplikacij, ki jih lahko naše stališče ima. Gotovo je, da elementi OAS s svojimi zločinskimi dejanji lahko samo kompromitirajo prihodnost teh Evropejcev.« V Alžiriji se danes izjavlja, da je «glavni sovražnik anarhija in ne FLN ali pa OAS«. Iz uradnih krogov se je zvedelo, da oblasti razmišljajo o uvedbi obsednega stanja na nekaterih področjih Alžirije. Od 8. januarja do danes je bilo v Atl,ru izvršenih štirinajst ropov, pri čemer so odnesli skupno 101 milijon starih frankov. Od teh štirinajst jih je bilo izvršenih danes šest v manj kakor devetih urah s skupnim plenom 61 milijonov 400.000 starih fran-kov. Razen tega je danes skupina ultrasov ugrabila pariško advokatko Noemie Glaymann, ki je bila namenjena z avtomobilom na letališče, da odpotuje v Costantino, Advokatka je večkrat branila pripadnike alžirske osvobodilne fronte pred sodiščem. Tudi danes je bilo v vsej Alžiriji izvršenih več atentatov, ki so terjali številne smrtne žrtve. V Blidi je zbežalo iz zapora 32 alžirskih borcev, od katerih jih je bilo štirinajst obsojenih n« smrt. Danes je bilo v vsej Alžiriji izvršenih 17 atentatov. Ubitih je bilo deset oseb, ranjenih pa osem. Od 1. januarja do danes je bilo v Alžiriji ubitih 555 ljudi, ranjenih pa 990. iiiiMiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMniiilMiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiMMmiiMiiitiittiMiiiimMtMil predsedniku vlade Muli Cizenga zahteva; naj ga izpustijo iz vojaškega oporišča • Posebna parlamentarna komisija pripravlja resolucijo, ki bo zahtevala njegovo osvoboditev LEOPOLDVILLE, 31. — Predstavnik OZN je izjavil, da je načelnik civilnih operacij OZN v Kongu Sture Linner obiskal danes Gizengo v taborišču padalcev, zaradi »govoričenja o sedanjem položaju podpredsed. nik.i kongoške vlade«. Predstavnik je dodal: «Gospod Sture Linner je izjavil, da je Gi- so v sedanjem trenutku v te- I zenga udobno nastanjen v ku tajni stiki s predstavniki majhni vili pod nadzorstvom 1 FLN, in da s svoje strani u- I In se hrani z živili in z vi- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitntnrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiitiiiuiiiiiuti ZDA so dosegle izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav Z izvajanjem močnega pritiska na ostale države je Rusku uspelo dobiti potrebno večino - Argentinski delegat je poudaril, da gre za nevaren precedens ■ V ponedeljek v OZN razprava o ameriških načrtih za napad na Kubo PUNTA DEL ESTE, 31. — Na včerajšnji nočni seji ameriških držav so izglasovali več resolucij, med katerimi tudi resolucijo, s katero izključujejo Kubo iz organizmov Organizacije ameriških držav. šest delegacij se je glasovanja vzdržalo, Kuba pa je Slika kaže sestanek Kennedyja (levo) z Adjubejem (desno). Navzoča sta tudi ameriški in sovjetski tolmač glasovala proti. Za resolucijo je glasovalo 14 delegatov (ZDA, Kolumbija, Peru, Venezuela, Urugvaj, Paragvaj, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragua, Panama, Dominikanska republika in Haiti). Vzdržale so se Argentina, Brazilija, Bolivija, Mehika, Čile in Ekvador. Resolucija vsebuje naslednje štiri paragrafe: A) Ce neka država sprejme marksi-zem-leninizem, je to neskladno z medameriškim sistemom, in pridružitev take države h komunističnemu bloku razbije enotnost in solidarnost poloble. B) Sedanja vlada Kube, ki se označuje za marksistič-no-leninistično ni v sklgdu s smotri in načeli medameriškega sistema. C) Ta neskladnost izključuje sedanjo vlado Kube iz udeležbe v medameri-škem sistemu. D) Svet Organizacije ameriških držav ter druge agencije in organizmi bodo nemudoma sprejeli potrebne ukrepe za izvajanje te resolucije«. Razen tega so izglasovali še naslednje resolucije: 1. Z dvajsetimi glasovi in enim vzdržanim (Kuba) so sprejeli resolucijo Ekvadorja, s katero se priporoča vladam ameriških držav, »katerih režim ni v skladu z dejanskim izva- janjem predstavniške demokracije, naj izvedejo svobodne volitve v svojih državah, ker so te volitve najučinkovitejše sredstvo za določitev suverene volje njih narodov«. 2. Z 19 glasovi proti enemu (Kuba) in z enim vzdržanim (Urugvaj) je bila sprejeta resolucija Ekvadorja, ki priporoča »reformo statutov med-ameriške komisije za človeške pravice, zato da se razvije in okrepi njena pristojnost, da bo moč doseči učinkovito spoštovanje teh pravic v državah kontinenta«. 3. Z dvajsetimi glasovi proti enemu (Kuba) je bila sprejeta resolucija Bolivije, ki poudarja načela nevmešavanja in samoodločbe in priporoča državam članicam organizacije, »naj redno izvajajo svobodne volitve«. 4. Sprejeta je bila tudi izjava glede »ofenzive komunizma v Latinski ameriki*. Tudi za to resolucijo je glasovalo dvajset držav. 5. Prav tako je bila sprejeta z dvajsetimi glasovi resolucija glede delovanja Ken-nedyjevega načrta »Zavezništvo za napredek« za razvoj Latinske Amerike. 6. Z dvajsetimi glasovi so se izrekli za takojšnjo izključitev Kube iz medameriškega odbora za obrambo. Kot zadnja je bila sprejeta s 16 glasovi proti enemu (Kuba) in štirimi vzdržanimi (Brazilija, Ekvador; Mehika, Čile) resolucija, ki določa takojšnjo pte-kinitev prodajanja orožja Kubi in morebitno raztegnitev tega ukrepa na druge strateške proizvode. Kubanski predsednik Dorti-cos je posegel v diskusijo o vseh resolucijah. V zvezi z resolucijo, ki določa izključitev Kube iz organizacije, je Dorticos poudaril nezakonitost tega ukrepa in je še poseono napadel ameriško vlado, kateri je očital, da se je posluževala najhujšega pritiska in najslabših sredstev, da je dosegla obsodbo Kube. Dodal je, da je »nekompatibilnost« iznajdba ZDA, in je pripomnil, da je Organizacija ameriških držav z izključitvijo Kube prenehala biti regionalna organizacija in je postala blok, ki je poslušen ameriški imperialistični Vladi in ki bi moral pripraviti napad na Kubo. Voditelji šestih delegacij, ki so se vzdržale pri glasovanju o resoluciji za izključitev Kube, so poudarili, da ima sestanek zunanjih ministrov 21 držav posvetovalni značaj in nima izvršilne oblasti. Argentinski delegat je po glasovanju izjavil, da gre za »nevaren precedent«. Iz New Yorka poročajo, da se bo v ponedeljek sestal glavni politični odbor skupščine OZN. ki bo razpravljal o kubanskih pritožbah proti a-meriškim načrtom za napad na Kubo. Sejo je sklical ored-sednik komisije, argentinski predstavnik Amadeo, po posvetovanju z ostalimi člani. nora, ki jih naročajo v eni naj. boljših restavracij v Leopold, villu. Predstavnik OZN je dejal, da je Gtzenga zavrni) ponudbo Linnerja v imenu OZN za zaščito in si pridržal pravico zahtevati to zaščito pozneje. Gizenga je izročil Lin-nerju pismo, v katerem pojasnjuje. da je zahteval, naj ga Združeni narodi izpustijo, takoj ko je prišel v Leopoldvil-le. Tajništvo OZN je objavilo danes pismo, s katerim je baje Gizenga sporočil, da je OZN razrešena sleherne odgovornosti glede njegove osebne zaščite. Gizenga sprejema na znanje ponudbe OZN za zaščito in si pridržuje pravico, da se bo po potrebi o tem izrekel pozneje. Tajništvo predsedstva kongo. ške vlade- pa je objavilo izjavo, s katero zanikuje, da Je Gizenga v zaporu, in obrazlo-žuje, da je šlo samo za »nujne ukrepe, da se zaščiti njegova varnost«. Izjava dodaja, da ho «pravica imela svoj tek«, če bo dokazana neposredna odgovornost Gizenge pri zad-njih dogodkih v Stan!eyviUu. Kakor poročajo iz New Yor-ka, so številne delegacije OZN zaskrbljene zaradi razvoja dogodkov v Kongu. Mnenja so, d« se je poveljstvo OZN ustavilo na pol poti. da ne izvaja resolucij Varnostnega sveta, da se v neskončnost «pogaja» s Combejem In da so rezultati vsega tega zelo klavrni, medtem ko so plačanci iz tu« jine še vedno v Katangt. Zvedelo se je tudi, da je Gizenga pismeno zahteval od Adule, naj ga izpustijo iz vojaškega taborišča Mobutujevih padalcev. Gizengovim zdravnikom niso, kljub nasprotnim zatrjevanjem, še dovolili obiska. Gizenga zahteva od Adule. naj ga «kot člana parlamenta in osebo, ki je v svojih akcijah svobodna, izpusti iz kletke v kateri je zaprt«. Zvedelo se je tudi, da je parlamentarna komisija, ki obravnava vprašanja parlamentarne dejavnosti, sklenila predlagati parlamentu načrt resolucije, ki zahteva takojšnjo izpustitev Gizenge iz vojaškega taborišča. ----«»---- Neznana letala tretjič nad Suezom KAIRO, 31. — Ze tretjič v štirih dneh so neznana letala prodrla v egiptovski zračni prostor nad Suezom in so se, kakor druge krati, oddaljila, ko je protiletalsko topništvo začelo streljati. To je sporočil nocoj kairski radio. Vlada ZAR ni do sedaj sporočila, kateri državi so pri. padala letala in koliko jih j« s Ob zadnjem slovesu od zaslužnega goriškega Slovenca Dr. Karel Podgornik - človek ki je vedno živel za svoj rod Poslovilne besede tov. Mila Vižintina ob odprtem grobu na solkanskem pokopališču V torek popoldne so na solkanskem pokopališču pokopali dr. Karla Podgornika, odvetnika v pokoju, ki je v nedeljo na svojem domu v Solkanu umrl v 83. letu starosti. Na zadnji poti ga je pospremilo izredno veliko domačinov, znancev, predstavnikov oblasti, med katerimi dr. Joža Vilfan. Pogreba so se udeležili tudi pokojnikovi prijatelji in znanci iz Gorice. Pred hišo žalosti je anhovski pevski zbor zapel žalo-stinko, med pogrebnim sprevodom pa je igrala anhovska godba. Pred odprtim grobom sta se od pokojnika poslovila ljudski poslanec in podpredsednik okrajnega odbora SZDLJ v Novi Gorici Milo Vižintin in odvetnik dr. Anton 2niderčič. Tov. Vižintin je z naslednjimi besedami orisal lik zaslužnega pokojnika in čas, v katerem je vse svoje moči posvetil svojemu primorskemu in predvsem goriškemu ljudstvu: -------------- • Ko pade ilovek, ki je dolgo dobo nekaj pomenil v človeški družbi in v narodovi skupnosti, s katero je živel, nam pridejo na misel Prešernove besede, ki je dejal, da ilovek umrle in da človeštvo ostane. Ob takih težkih trenutkih se kratko zamislimo nad tem, kaj je človeštvo v določeni dobi ustvarilo in kakšno pot je prehodilo. Posameznik ne ustvarja zgodovine, ustvarja pa jo kot član družbe, v kateri živi in dela. Vse se spreminja, vendar je vse medsebojno povezano, tako da je življenje človeštva podobno mogočnemu drevesu, ki poganja svoje korenine v globino preteklosti, od koder irpa sile za razvoj, svoje veje pa izteza v bodočnost, kjer rodi cuet in plod. Človek brez vezi s skupnostjo je suha veja na drevesu skupnosti in ga življenje samo izrine, da o-samljen umre. Življenje je najpravičnejii sodnik, ki vsakomur določi pravo mesto. Dr. Karel Podgornik, ki je nad 80 let živel med nami in SO let neutrudno delal, je umrl. Tu pred nami ležijo njegovi telesni ostanki, ki jih sprejema jugoslovanska socialistična zemlja v svoje naročje. Mi pa stojimo in se od njega poslavljamo, zavedajoč se, da se poslavljamo od človeka, ki pomeni mogočen most med včeraj in danes. K« *« je dr. Podgornik ro» ril * Cepovanu IS. februarja Wl, se je slovensko ljudstvo komaj zavedlo svojih pravic do narodnega obstanka. Komaj je bila mimo doba ljudskih taborov; o čitalnicah gbvorimo; o narodnem preporodu pišemo; ljudstvo prisluškuje »Goriškemu slavčku.; že so pridruži vsesplošni borbi za narodni obstoj. Ko se sedaj poslavljamo pri odprtem grobu sivolasega moža, pišemo leto 1962, ko Isti narod, ki se je ob rojstvu moža komaj zavel samega sebe, ustvarja s svojimi silami socialistično družbo. Dolga in. trnova je bila pot pri morskega ljudstva od rojstva do smrti dr. Karla Podgornika. Neštete borbe, brezštevilne žrtve da ljudstvo v tem času, izbojevalo pa je tudi najslavnejšo zmago, ki je mogoča: samo je prevzelo v roke svojo oblast. Boj je rodil zmago, boj pa je tudi kalil moža, od katerega se poslavljamo. Is Cepovana, kjer se je rodil, je vodila pot dr. Karla Podgornika v Gorico, kjer je študiral in končal gimnazijo. Ze kot dijak je bil borben in je stal v vrstah napredne mladine, že takrat je predstavljal človeka, okrog kate-rega so se začele zbirati zdrave sile mladega ljudstva. Gorica pa je postajala vse bolj slovensko središče Primorske. Iz Gorice je nato odšel dr. Podgornik na Dunaj, kjer se je vpisal na pravno fakulte-to in tam leta 1904 promoviral za doktorja prava. Vrnil se je domov, kamor ga je klicala njegova borbena zavest in njegovo napredno mišljenje, kjer ga je čakalo primorsko ljudstvo. V Gorici je vstopil kot odvetniški konci-pient v službo k dr. Henriku Tumi. Ime dr. Tume je znano in pomeni borbo za pravice delovnih ljudi. Takrat se je začela prebujati v nas socialistična misel. Iz čitalniških in preporodovskih časov je slovensko ljudstvo prehajalo v dobo borbe za razredne p ra. vice. Dr. Karel Podgornik, kt se je takoj po vrnitvi z Dunaja vklj&čil z vso mladostno aktivnostjo v narodno življenje, je leta 1905 bil med soustanovitelji Narodne prosvete, organizacije, ki je postala žarišče prosvetnega dela na Goriškem. Te organizacije je bil dr. Pod• gornik do leta 1912 tudi predsednik. Po poklicu pravnik, po notranjem prepričanju bo. rec za narodne pravice, se je dr. Podgornik vključil takoj v politično življenje primorskih Slovencev. Še v avgustu 1913 ga je skupina slovenskih trgov in mest izvolila v goriški deželni zbor. Kot deželni poslanec je načeloval klubu enajstih poslancev. Z vrsto političnih tečajev in shodov je utrjeval med ljudstvom narodno zavest. V to dobo vpada borba primorskega ljudstva za narodnostne pravice v mestni deželni u-pravi; živi že misel o skup- nosti jugoslovanskih ljudstev, razvija se idejni boj za napredne pravice. Dr. Podgornik se je z vso svojo vnemo pridružil idejnemu boju za napredne pravice in je odločno nastopil proti vsakemu mračnjaštvu. Vedel je, da mračnjaštvo pomeni veliko zapreko za uresničitev pravic lačnega slovenskega ljudstva. Svet stoji pred prvo svetovno vojno, ki pomeni borbo za novo delitev sveta, za imperializem in za oblast velikih držav, ki hočejo vse male narode potlačiti in uničiti. Nemški hegemonisti sanjajo o vse-nemškem mostu do Jadrana —• z druge strani pa tiplje italijanski imperializem na Vzhod. Med njima pa živi in se bori mali slovenski narod za svoje življenje. Dr. Podgornik je ostal od■ ločen na strani malega ljudstva, ki se je borilo za obstoj in pravice. Kot poslanec je proti preganjanju slovenskih učiteljev in se zavzema za izboljšanje njihovega socialnega položaja, saj so bili v tistem času učitelji nosilci slovenske misli in vzgajali nov rod, 'Jki mu je bilo usojeno, da prevzame borbo s fašizmom, ki se je pojavil na Primorskem s prihodom Italije. Dr. Podgornik kot poslanec odločno nastopa proti preganjanju slovenskih železničarjev, tistih železničarjev, ki so ostali prvi nosilci socialistične misli. Ob izbruhu vojne je bil mobiliziran, vendar pa je ob koncu vojne še pred prihodom Italije že spet na Primorskem, kjer ustanavlja Pokrajinski narodni svet za Goriško, in je njegov predsednik. Cas ni našel Primorcev nepripravljenih — žal pa je bil imperializem premočan. Italiji je uspelo, da so ji v londonskem p aktu priznali pravice nad goričkimi Slovenci. Pokrajinski narodni svet, ki je ob polomu avstroogrske monarhije prevzel vso oblast na Goriškem, se je moral 8, novembra 1918 umakniti pred italijanskimi okupacijskimi četami, ,dr. Podgornika pa so Italijani decembra 1918 aretirali. Novi položaj ni strl volje primorskega ljudstva, pa tudi dr. Podgornik se ni umaknil v privatno življenje, čeprav bi bil kot odvetnik lahko mirno živel. Ze 21. maja 1921 je goričko ljudstvo izvolilo dr. K. Podgornika v rimsko poslansko zbornico, kjer je ostal do nastopa fašizma leta 1924. Rojen borec se je z ostalimi boril naprej. Za vse to pa je trpel, bil je stalno nadlego-van od italijanske policije, imel je vrsto hišnih preiskav, bil je večkrat zaprt in preganjan, ob koncu aprila 1941 pa so ga odpeljali v italijansko taborišče v provinci Ma-cerata. Ko je bil od tu iz-1 uščen, so ga že v novembru 1942 ponovno odpeljali v goričke zapore Zgodovina Slovencev je stopala tedaj v odločilno dobo in fašizem je dobro vedel, kaj pomeni dr. Podgornik primorskim Slovencem. Z ato ga niso pustili pri miru. Pa tudi dr. Podgornik se je zavedal, da je čas odločilen. Ni kolebal, čeprav je bil že v letih. Z mladostno vnemo se je priključil narodnoosvobodilnemu pokretu in bil že od leta 1942 naprej član OF ter je ostal v narodnoosvobodilni borbi aktiven do konca. Čeprav v težavnem položaju — saj so njegovo hišo zasedli Nemci je bil dr. Podgornik ves čas na strani borbenih Primorcev. Po koncu vojne so njegovo hišo zasedli Anglo-Amerikan 'ci, vendar pa dr. Podgornik ni odnehal in je bil ves čas po vojni aktivni član naprednih političnih organizacij, ter je bil prav v odločilnih dneh — v avgustu 1947 — izvoljen za predsednika Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Se enkrat je okusil vse gorje fašističnega terorja, ko so mu ob priključitvi fašistične tolpe razdejale stanovanje. Sele takrat se je pod pritiskom u-maknil sivolasi bojevnik v svobodno Jugoslavijo. Vendar pa se ni umaknil kot premagan in strt, ampak kot človek, ki je dal vse za pravice svojega ljudstva, v prepričanju, da je borba pravična. Zadnja leta je živel dr. Podgornik v Solkanu. Obložen z leti je spremljal vse novo življenje, opazoval graditev prve svetovne I nove domovine in vse odo-dr. Podgornik^ braval. Kdo med nami, se ne spominja starčka s palico, ki se je sprehajal po cestah in ulicah, ki je ogledoval, kako raste novo središče Primorske, in se je smehljal in tiho užival nad vsem, kar je ljudstvo v svojem boju doseglo in zadovoljen, da je tu tudi delež in plod njegovega preteklega boja. In sedaj je še tu pred nami to, kar je ostalo dr. Karla Podgornika. Utrujeno telo, ki se je izčrpalo v dolgem boju 60 let, bomo izročili zemlji. Njegovo delo pa nam bo o-stalo kot bogata zgodovinska zapuščina, iz katere bodo čr- fnifif/c ^ glpftnliice Podpolkovnik John Glenn Je zares junak. Tolikokrat bi že moral v vesolje, toda doslej še ni prišel dlje, kot da je moral več kot pet ur prebiti v ne najbolj ugodnem položaju v kabini, s katero bi moral poleteti trikrat okrog Zemlje. Občudovati ga moramo zaradi njegovih živcev, saj bi se gotovo marsikdo na njegovem mestu že davno naveličal tolikšnih priprav in tolikšnega odlašanja. (V levem kotu spodaj se vidi Glennova glava) glfthbiM ^ bliltutbtvi* Umrl je Pjer Križanič ugledni novinar in karikaturist BEOGRAD, 31. — V Beogradu je danes umrl v 72. letu starosti ugledni jugoslovanski novinar in karikaturist Pjer Križanič. Rodil se je leta 1890 v vasi Mečen-čanu v Liki. Slikarsko akademijo je obiskoval v Zagrebu. Ze v mladih letih je sodeloval in pozneje postal dolgoletni urednik zagrebškega politično—satiričnega tednika •Koprive*. Svojo pravo umetniško aktivnost je pričel po drugi svetovni vojni, ko je prišel v Beograd, kjer je sodeloval nai-prej v •Novem listu*, nato pa v beograjski •Politiki*. Bil je tudi med ustanovitelji humorističnega tednika pali bodoči rodovi.* ....mu,......................lil......................■■■■KI..............................................Milimi................................umi............................................... V Se enkrat slabo vreme in mraz Tako v Italiji kot v Jugoslaviji je v teh dneh zapadlo ogromno snega V Abrucih nimajo šole - Na mnogih cestah so avtomobili in avtobusi blokirani - V Jugoslaviji je mnogo snega zlasti v Makedoniji, zelo slabo vreme pa je bilo okrog Reke FIRENCE, 31. — Davi so bile ceste, strehe in griči vsi beli od snega, ki je začel padati nad mestom 111 njegovo okolico že sinoči okoli 20. u-re in prenehal ponoči okoli ene. Snežiti je nato začelo spet pred zoro in prenehalo nah Adiže so pri Tridentu vsi Trident s Sardagno, že dva dni miruje. Na Paganelli in na Bondonu piha močan veter s sunki tudi do 100 km na uro. Zrak je zelo hladen, polaren in slap v Sardagni, kot tudi hudourniki v doli- HIIIIII MII II Mili III MIH MII IIMIII MII lili Milili MIHI IlllllliUIIIII IIIIII llllll lil III llllllllllll IIIIII llllll III Ni bilo krivo samo vreme Resne napake v Glennovi raketi Za odpravo teh napak in za kontrolo vseh naprav bodo potrebovali do deset dni CAPE CANAVERAL, 31. — Dobro poučeni krogi pravijo, da je bila izstrelitev polk. Glenna na krožno pot okoli Zemlje odložena na 13. februar zato, ker so ugotovili tri resne napake. Napake so ugotovili v soboto, ko so poizkus odložili, vendar do včeraj niso računali, da gre za tako resno zadevo. Iz istih virov se je zvedelo, da se ena napaka nanaša na kontrolne naprave pri motorjih rakete «Atlas». Zaradi te napake bi motorji rakete predolgo delovali in bi polk. Glenn bil izstreljen s preveliko brzino. Posledica podobne napake pri raketi «Atlas-Agena« je bila vzrok, da se je prejšnji petek izjalovil poizkus s satelitom «Ranger-3», ki je Luno «zgrešil» za 36.000 kilometrov. Ostali dve napaki se nanašata na kabino samo. Zaradi ene teh dveh napak bi prišlo do motenj pri komunikacijah kabine, tretjo napako pa so odkrili v napravah, katerih naloga je vsemirsko kabino postaviti v krožno pot okoli Zemlje. Da bi mogli te napake popraviti, da bi mogli prekon. trolirati nekaj kilometrov vodov in nekaj tisoč transistor-jev, bodo potrebovali od sedem do deset dni. Pri tem je občudovanja vreden Glenn, ko mora presta- jati tolikšno živčno napetost za nič — vsaj do sedaj. ----(O)--- DETROIT, 31. — Dva akrobata slavne skupine «Flyng Wallendas» sta se včeraj zvečer ubila, ko sta padla z višine 15 m. Bilo je v cirkusu. »Shrine« pred kakimi 8.000 gledalci, ko se je nekemu a-krobatu na vrvi zdrsnilo. Od skupine so štirje padli in pri tem sta se dva takoj ubila, dva pa sta hudo ranjena. okoli 8. ure, ko se je dvignil veter, ki je razgnal cblake. Snežilo je pa dejansko nad vso Toskano. Posebno močno je snežilo na toskanskih in emilijskih Apeninih v višinah nad 500 metrov. V mestu je promet otežko-čen posebno zato, ker je pod snegom še najmanj dva centimetra debela ledena skorja. Mraz je zelo oster in mnoge mestne črpalke so zaledenele. TRIDENT, 31. — Skozi vso noč je po vseh dolinah Tridentinske pihal močan severovzhodni veter, ki je izrul veliko dreves. Veter je razkril tudi dve hiši v Marti-gnanu. Skoda je zelo velika, človeških žrtev pa ni bilo. Na Paganelli je na višini 2125 m temperatura vedno o-koli 20 stopinj pod ničlo. Poleg tega divja snežni vihar, zato že dva dni ne deluje niti žičnica «Direttissima». Na vrhu je v planinskem domu blokirana neka Tržačanka. TRIDENT, 31. — V zvezi s tržaško turistko, ki je še vedno blokirana na vrhu hriba nad Tridentom v planinskem domu »Cesare Battisti» poročajo, da je prišla na Pa-ganello v nedeljo popoldne skupno s svojim zaročencem. Zaročenec je zapustil planinski dom v nedeljo zvečer in se s smučkami spustil do Andala. V planinskem domu na Paganelli ja le nekaj oseb, in sicer direktor planinskega doma z osebjem doma, nekaj mož, ki so zaposleni pri žičnici, ter nekaj mož, ki imajo opravka pri radijski anteni ter pri meteorološki postaji. Toda tudi s sosednimi domovi je zaradi vetra stik težaven. Zamisel, da se bi na vrh Pa-ganelle povzpela odprava planincev iz Andala, ki naj bi odvedla turistko s sanmi v dolino, ni naletela na odobravanje. Zato se bo Tržačanka vrnila z žičnico, ko se bodo vremenske razmere popravile. Vtem vlada tam gor mraz 12 stopinj pod ničlo. Tržaška turistka Silvana Conrad je danes popoldne proti 15.30 prišla s svojim zaročencem, ki je tudi iz Trsta, v dolino Adiže. Žičnica je namreč začela spet delovati, ker se je veter znatno ublažil. Tako se je danes zaročenec zopet pripeljal na Pa-ganello, potem pa sta se oba-dva ter še neki tehnik RAI z žičnico spustila v dolino. Tudi žičnica, ki povezuje za mrzli. RIM, 31. — Ze tri dni vlada v vseh pokrajinah Italije slabo vreme. Na Apeninih v Romagni je zapadlo ponekod tudi do- en meter snega. Veliko naselij na Apeninih je izoliranih in mnoge telefonske zveze 80 prekinjene. Agenti cestne policije so pripeljali v bolnišnico ranjeno 50-letno Nello Castronai iz Pereta, ki je bila blokirana v svojem stanovanju. Na avtomobilski cesti sonca med Bologno in Firencami je v minuli noči prišlo do več prekinitev prometa zaradi začepljenja med avtomobili in zaradi tega, ker sta dva tovornika blokirala cesto, ker sta se zaradi ledu postavila počez čez cesto. Avtomobilska cesta med Firencami in morjem je prekinjena med Pratom in Pistoio. Na otoku Elbi je termometer zabeležil nič stopinj in morje je močno razgibano. Na področju Gualdo Tadino (Perugia) divja snežni vihar, ki je prekinil vse zveze z bližnjimi naselji. V Rin.u se je temperatura nekoliko dvignila. V Radico-fani in na Terminillu kaže termometer vedno od 6 do 12 stopinj pod ničlo. V Avellinu so delavci ves čas z lopatami na cestah, da bi omogočili promet. V naselju Montevergine, kjer je zapadlo 70 cm snega, je temperatura padla na 12 stopinj pod ničlo. V predmestju A- vellina je neki pastir s puško ustrelil volka, ki se je skušal približati njegovemu hlevu. V Bariju imajo temperaturo nič stopinj in sneg je pokril vso deželo, ponekod ga je zapadlo tudi do 40 cm. Na Materanu sneži že od davi. Na državnih cestah je avtomobilski promet možen le z verigami. Nekaj telefonskih linij je prekinjenih. V Accetturi (Matera) so našli nekega starčka zmrznjenega v poljski hišici. Karabinjerji so ga izročili kolonom nekega bližnjega posestva. V Palermu in na gorah okoli Conca d’Oro je prejšnjo noč zapadel sneg. Na Pian della Battaglia ga je zapadlo za en meter. Tudi v Messini je snežilo in to prvič po 33 letih. Po vseh gorskih cestah Pello-ritane in Madonnie je možen avtomobilski promet le z verigami. Etna je prekrita s snegom vse do pred Catanio. Najniž-jo temperaturo so zabeležili v S. Teodoru v pokrajini Mes-sine, kjer je bilo 5 stopinj pod ničio. Na križišču med krajema Polizzi in Castella-na je bilo sredi polja blokiranih 40 oseb skupno s svojimi avtomobili, ki jih je zajel sneg. Avtomobil gasilcev iz Petralie, ki jim je šel na pomoč, je prav tako ostal v snegu. Iz Palerma bodo poslali skupino gasilcev, da bi rešili vsaj svoje kolege in morda tudi onih 40 potnikov in njihove avtomobile. V Cataniji je temperatura padla pod ničlo in promet- je zelo otežkočen. V Sieni je bilo ponoči pet stopinj pod ničlo. Toda najbolj mrzlo je bilo na Monte Amiata, kjer je temperatura šine, so v hribovitih krajih 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Borba za oblast med gangsterji dosegla 18 stopinj pod ničlo. V Caprese Michelangelo blizu Arezza je snežna odeja debela 70 cm, nekoliko više pa celo gn meter. Stanje se je še poslabšalo v Abrucih in Molisu, kjer je ponekod sneg dosegel dva metra. Vse državne in deželne ceste so neprevozne. V Cam-pobassu so šole ostale zaprte. Več kot sto občin po Molisu je odtrganih od ostalih sre-,dišč. Na desetine avtomobilov je zasutih s snegom. Tudi neki vlak je blokiran. Neki zdravnik iz Campobas-sa se je začel počutiti slabo, potem ko si je napravil injekcijo proti kozam. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ponoči pa so ga z avtoambulanto odpeljali sredi snežne nevihte v spremstvu majhnih avtomobilov cestne policije za čiščenje snega na cestah ter karabinjerjev. * * * (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Debela snežna odeja je pokrila skoraj vse kraje Jugoslavije. Sneg, ki je v nekaterih krajih, kot na primer v Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji, padal neprenehoma 18 ur, je v mnogih krajih popolnoma paraliziral cestni promet. Na nekaterih krajih je na cestah do 2 metra snežnih zametov. Tudi železniški promet se opravlja v mnogih krajih z veliko težavo. Brzovlak na progi Kosovo polje - Beograd je prispel danes zjutraj v Kosovo polje štiriurno zamudo. Na progi Beograd - Zagreb so vlaki stali po več ur na odprti progi. Glavno mesto Beograd je pokrila pol metra debela snežna odeja, kar zelo ovira cestni promet. Velike snežne padavine, ki so v mnogih krajih dosegle nad en meter vi- Makedonije sproži'e snežne plazove. Bilo je tudi več človeških žrtev. Občinski odbor za obrambo pred elementarni mi nesrečami v Mavrovovu je dal danes prebivalstvu nekaterih vasi ukaz, naj zaradi nevarnosti plazov ne zapušča svojih domov. V Hrvaškem Primorju, na Reki in * Gorskem Kotoru je sinoči vladalo pravo orkansko neurje, ki je povzročilo precejšnjo materialno škodo in paraliziralo morski in cestni promet. Po ugotovitvah zavarovalnega zavoda je na tem področju skoraj vsaka peta kmetijska hiša poškodovana 70 oseb pa je bilo laže ranjenih. Burja, ki je na tem področju dosegla hitrost 130 km na uro, je v Crikvenici, Kraljeviči, na Reki in drugih krajih odnfesla več streh' hiš. Poleg tega pa je burja porušila številne električne drogove in prekinila električno napeljavo, tako da so 0-stali številni kraji v temi. Na Reki so se potopili številni čolni. Jugoslovanski mor narji in pristaniški delavci so z veliko težavo uspeli zavarovati 32.600 ton težki nov jugoslovanski parnik, na katerem je včeraj burja v Ba-karskem zalivu pretrgala skoraj vse vezi, s katerimi je bila ladja privezana na balo. V Gorskem Kotoru je zapadlo okrog 3 metre snega. Sneg je prekinil ves promet. Na cesti stoje zasneženi avtobusi in tovorniki. Železniški promet skozi Gorski Kotor deluje z veliko težavo plužnimi lokomotivami. Takega vremena marsikje Jugoslaviji ni bilo že deset let. Slovenija in severnejši predeli Hrvatske so manj prizadeti. B. B. • Ošišani jež*. Svoje prol>la' šistično prepričanje je KP’ žanič potrdil leta 1943, ko 'e stopil v vrste narodnoosva-bodilne vojske. Po vojni je nadaljeval svojo umetniško aktivnost 2 zbirko karikatur »Proti /•" šizmu* in slikcrskimi 'teh. Nagrado zvezne vlade 1,1 vlade Srbije, poleg odlikovanja zasluge za narod o1’ve stopnje so bila samo siri* b olična priznanja jugoslovanskih narodov Križaniča za njegov umetniški ptioH-cistični prispevek za novo Jugoslavijo. Ob smrti Pjet» Križaniča so njegovi dr«-’1' ni izrazili sožalje najugodnejše osebnosti, med ny.no predsednik republike maršal Tito. Zveza novinarjev Jugoslavije, izvršni svet Srbije, Združenje likovnih umetnikov Srbije in Združenje novinarjev Srbije so ustanovili pogrebni odbor, v katerem so ugledne osebnosti iv' goslovanskega glavnega me' sta. Pogreb bo 1. februarja na državne stroške. Charles Laughton zaradi padca v bolnišnici FLINT (Michigan), 31. " Igralca Charlesa Laught°ja so danes prepeljali v bolnišnico zaradi poškodb pri J,n“' cu. Laughton je namreč Pa' del, ko je hotel iz kadi v kopalnici svojega apartmaja v nekem hotelu. N6*1 njegov nastop v Flintu le bil odpovedan. Igralec 1,1,11 62 let in si je pri padca poškodoval roko; toda Pre' gled je pokazal, da roka n' zlomljena. Zdravniki pa so hoteli povedati, kolik časa bo moral Laughton stati v bolnišnici. Rita Hayworth bo igral* v nesrečnem zakonu NEW YORK, 31. - Ri(? Hayworth, igralka iz ^°.* lywooda in znana po svo)1 številnih ločitvah, se bo odrski neki jeseni pojavil a na deskah Broadu>ayu v drami z zgodbo nesrečne} zakona. Delo, katerega a tor je Bernard Evslin, postavil Herbert Sivope- ‘ je tudi Rito Hayu>orth V1 govoril, naj iz Hollyu>°n ^ pride na Broadway. Nava no gredo igralci in ke po poti v nasprotni s'n ri, od gledališkega odra 11 filmsko platno, toda v 2 da bi prvič videl svojo nad 600.000 vrabcev, ker sva ■metno hčerko... Toda nje- jj?, psako jutro štela. Postavi-v komandir ga je opozoril: /a sva se p0Cj drevo in Štela: 1 pa prisega kralju?! V Ju- drugega za drugim. Oni pa so «°slaoijj so komunisti! ščebetali in podčastnik je v pismu Nekoč pa se nama med štet-■■■ in hčerki pokal, ni se pa jem približa moški, starec in „ n,l; čakajte name, sedaj še naju dolgo gleda, Midva se norem priti. Ni še čas! nanj niti ne ozreva... k ato je nastopila doba tež- cOtroka, sta vidva Jugoslo-9v ,ti nisi vojni zločinec, vendar tiidii, da se pogovar-*e ljubimo, vrni se! jamo!« , ■ V avstralskih listih piše, Hvala vama, otroka!« ako je bilo bivšemu jugo- «/n čemu se nama zahvalju- °Panskemu podčastniku hu- je.?, starec, zakaj bi se na-p sladkornih plantažah, ma zahvaljeval?« endar vam tega ne bom po- «Otroka, hvala Vama, ktrjti a^lial.) t uidua ng vesta, 4“ s?m jaz Minilo je pet let in biuši bij častnik!« j častnik ie prihranil toliko | cin kaj s tem! Kaj ti mo- — Ben, Jakec, ma tisti amerikanski sputnik ke so ga amerikanci teli poslat na luno pej res nima kre-jance. So mi vse lep u na- — Morejo bet forte na-umni, če mislejo, de smo mi taku naumni, de bomo vse vervali. Jest sm preči reku, kadar jem je šla ročili: ti bejži lep u gor jen kadar boš blizi žbuža ses tistem za na luno, de Glen ne lune dej kej fotografirat jen pošli nam dol bo tou jet. Sej ni teško zastopet jen tudi fotografije jen pole vsedj se na luno jen dej nam kej povedat, kaku je. Jen uan in- Glen ni taku zabit, čeglih je amerikano. E ja, amerikanci prou nimajo sreče. vece je lepu šou, ma ne na luno, ma je Znaš, jest prou ne be šou nekamer gor po šou nečko naprej. Jen ni neč nanka pozdra- lufti. Z atu ke tam sta dva rišča: al de pavu jen ni poslou obenih fotografij jen neč. deš dol jen se ubiješ, al pej de greš taku Forte grdo je naredu. peso,ko, de nikdar več ne prideš nazaj. Jen — Ja, je zbrou svobodo', ku se reče. Znaš, lahko tudi treščeš u kašno zvezdo, ke jeh ma tu je blo zatu, ke so ga preveč cebneli, je tolko. kadar so ga spestili. Jen taku, namesto končat na luni, je šou nečko naprej. Buhvej ki bo končou! — Jest mislem glih taku. Jen mislefn tudi, de be lahko tisti dnar ponucali za kej bol nucnega. Denmo reč za špetale jen — Ma tisto speščavanje je gledau tudi za dohtarje. Vidi zdej jemamo spet an ve-tisti Glen, ke se je glih napraulau, de bo lek strah zastran kužneh bolezni. Na An. šou našp’š ukuli ženile na tisti raketi Mer- gleškem jeh je vre nekej pomrlo zastran curi. Jen so rekli, de ku je gledau, kaku koz. Jen tudi pr nas so vsi dohtarji po gre tisti sputnik u left, de je biu forte lufti zastran tega jen ledje se hodeio ce- kontent, kaku gre vse lepu. Jen pole so pet jen vse sorte. Kej nam mari kašna je poveli, de so samo namalo falili, ke so mi luna na unem kraji jen kašno je tisto žar- čenje kej jest znam kolko kilometrov ve-soko. Bodmo rajše lepu doma jen gle‘mo, de se bomo tu našo zemlo lepu zrihtali. planete jen zveide, ke dali namalo preveč force, ma de tisto ni neč. ■— E, ma jest be reku, de je moglo tudi Gleni jet namalo po glavi: pej če falijo tu- Pestmo stat luno di pr moji raketi samo namalo? Prou ne nam neč nečejo. verjem, de je mogu bet taku kontent jen tudi z njegovo koražo ne znam, kaku je Mj Visoko pariško modo d bodo diktirali mladi A S Iz umetnostnih galerij J Prodor mladih modnih ustvarjalcev Yvesa Srt in t-Laurenta, Roberta Capuccija in Philippa Veneta ~ Jen ke če pride človek gor, bo pvišno kej frderbau, zatu ke človek je na sveti moglo bet. So rekli pole, de njega ne mo- samo za škodo. Vi deš, rajše ku hodet ukuli rejo spestet, zatu ke je slabo vreme, ma jest ne verjem. Kej be šou ti na an sput- po lunah, bom jest šou u soboto na lila ples h svetmi Ivani. Sm si vre kupu tudi nik, če be vidu, de tisti ke je pred tabo an o kravato lila, ke košta dosti mejn ko-ni ratau? ker an sputnik. Jen tam bom an par ur — A, se zna, de ne. Ma kej čekolirajo z našmi ledmi jen bom namalo poplesau, ti amerikanci taku naumno! Narprej reče- ke pravejo, de bo an dober orkester, jo, de je šlo vse fajn, ma pole povejo, de — Eko, videš. Jest forte pošacam naše ni ratalo, čeglih je šlo fajn. Pole povejo, cankarjance, zatu ke uani so zmiri forte de Glena niso spestili, zatu ke je blo slabo fajn organizirali te lila plese jen gvišno vreme jen zdej pej pravejo, de forte pre- bo tudi letos lepu. gledavajo tiste rakete Atlas jen Mercuri. Kepej ku bo! Alora u soboto se do- Sej s tem pregledovanjem ne bojo natdili bimo na stadjoni na lila plesi? lep ga vremena! — Brez skrbi. ((Novopečeni* pariški modni ustvarjalci so zmagali: teden visoke pariške mode, ki se je začel v znamenju rivali-tete med «mladimi» ih (»veterani*, se je končal v uspehom mladega Yvesa Saint-Laurenta in prav tako mladega italijanskega modnega eksperta Roberta Capuccija. Gre seveda za dva že zelo poznana začetnika: Yves Saint-Laurent se je prvič predstavil v svojem ateljeju in s svojo kolekcijo pariškemu občinstvu, Capucci pa se je komaj pred časom preselil iz Rima v Pariz ter je bil to njegov prvi debut pred pariško javnostjo. Modni poročevalci pišejo o njunih kolekcijah z velikim navdušenjem ter so mnenja, da sta si oba mlada eksperta pridobila s svojima modnima revijama velik ugled ne samo v Franciji, temveč po vsem svetu. Razen Saint-Laurenta in Capuccija, je žel velik uspeh s svojo modno kolekcijo tudi mladi Philippe Venet, ki je bil do nedavna desna roka poznanega pariškega krojača Givenchyja. Predstavil se je s kolekcijo 50 klasičnih modelov, o katerih je bil prepričan, da bodo publiki všeč. Vsi njegovi modeli so bili klasič- °v, da je odprl malo trgo- reva midva?« ZASKRBLJENOST ASTROLOGOV ZA USODO ČLOVEŠTVA V noči med 4. in 5. februarjem naj bi nastopil konec sveta... Takrat se bo Mesec znašel med Zemljo in Soncem, zaradi česar bo nastopil na Zemlji popoln sončni mrk, ki pa bo pri nas neviden m°-. Tedaj je pisal domov: I cNimam kaj reči. Otroka v.dra0i moji, sedaj mi je sta in huala vama, da se z 0 ?e> biorda bi vas že mo- menoj pogovarjata. Le toliko, ?e‘ Poklicati sem, vendar ho- hvala vama, hvala... Bil sem erh še štediti, da bi si posta- na vaših koncertih, poslušal j!: lastno hišo, jo lepo ure- sem in gledal. Zato, hvala! tako da boste imeli kam Toda nisem se upal približati klth zaradi tega vam veli- se nikomur oJ — c-j-i —™ °lu.e p°atljaml se približal.« očt erk“ ?e očetu pisala: ... «/n, stari... približal si se k®, ni treba, da bi nam kaj in sedaj se pogovarjamo! Po-^"djal. Mama dela, jaz ho- vej, o čem hočeš, da bi se ® šolo... raje se nam ti pogovarjali?« «r !’ Ust pošteni ljudje se „o ni čeme ač°jo v svojo domovino. Hotel bi vama le ponuditi pi-n "• tako so deset let takš- „a, (e douolita?* Jr. Pisma potovala iz Jugosla- «Vse je zaprto, ded, piva Avstralijo in iz Av- nil* B a‘tje v Jugoslavijo. Morda cimam dve steklenici. Nosim j9 je najbolj zanimivo slede- ju že nekaj dni v žepu, da n9 Pismo; ... dragi moji, jaz bi jo vam, otroci iz Jugo- s erri nepošten, hčerka, ne slavije, ponudil... Ce to sprej-d eš misliti tako, ko pišeš, mete?* se vsi pošteni ljudje vra- cKo gre za pijačo, sprejme-bj10 p svojo domovino... ne mo... Kar odpri steklenico!« 6 P® mogel prenesti, da bi cHvala vam, otroci, hvala. n s sedanji uojak tam morda Le to sem si želel!« Pljunil, ker sem prelo- Ta pogovor sem poslušal d prisego! nekega jutra, ranega jutra, Osemnajstletna hči je tudi vtem ko so vrabci ščebetali to pismo odgovorila: ... na drevju, recimo na evka- Pri^n° to, očka, kakšna liptusu. In tega s ■ ~ega |cralju ko kraija ni... srečaval vsak večer na kom-«em dr“Bi m°j očka• niti ne certih «Kola* v Brisbani. Pra-net’ kai je to kralj. To je vili so mi zanj, da se z ni-le k bil° in teBa nikoli več komer ne druži, da je zelo 0i, b°- Le ti se nam vrni, molčeč, siromašen, da je star 72 let in da dela kot nekva j, °da očka se ni umil Očka li/iciran kovač ,1 J^tJel edino le v svoj po- Ker pa o njem ne vem ve-t,j, nji argument in je tega lik o in ker tudi v nadaljnjih pod° nežno negoval in tako zapiskih ne bom imel pritož-pr.r.°bno organiziral: vse je nosti, da bi ga omenjal, bom g lkal v st0 fotografij... zaključil še z zadnjim pod at-t “°to noi>o hišo je posnel kom, pa čeprav se je ta do-bzh, strani. In tudi tise so- godil šele ob koncu mojega hji. hiene notranjosti, tudi bivanja v Brisbani: (jj hino sobo s klavirjem, tu- Nad tisoč moških in žensk, dp^eriško kuhinjo z usemi naših emigrantov, nas je po-»H0l 9*i> celo razkošen avto- spremilo ob odhodu. O jokanj u pred hišo in park okoli nju in o daljnjih pozdravih jt0|. 8 sončniki in ležalnimi ni treba niti govoriti. Jaz sem y - pa gledal le v starca, ki mt to**0 je posnel na sto fo-\je nekega jutra nalil piva. p j°tij in jih poslal domov Starec je tudi tokrat držal v lt0n!‘°°sla«ijo, da bi dobil do- naročju zabojček z 20 stekle-ne **■ odgovor: pridete ali nicami vhiskpja... Tiho je go-p0'"* . Pridite, dragi, ljubim voril: «Vzemite otroci, za na .«W* ‘ ' ' Astrologi vsega sveta so znova nenavadno zaskrbljeni za usodo človeštva. Po njihovih predvidevanjih bo mesec februar usoden za vsa živa bitja na Zemlji. Zakaj prav v tem mesecu se bodo nekatere zvezde znašle v takšnem razporedu, kakršnemu je lahko človek priča samo vsakih nekaj sto let enkrat: v o- zvezdju Ovna bo prišlo do srečanja velikih planetov Merkurja, Venere, Jupitra in Saturna s Soncem in Mesecem. Do kuiminacije bo prišlo v noči med 4. in 5. februarjem, ko se bo Mesec znašel med Zemljo in Soncem in se bo zaradi tega Zemlja potopila v mrak. Astrologi zaskrbljeno nabirajo v gube svoja učena čela, zakaj zvezde nikakor niso naklonjene človeku, katerega čakajo težke preizkušnje. Oni v Indiji napovedujejo, da bo prišlo na Zemlji do strahotnih katastrof, na Malaji pa celo pričakujejo sam konec sveta. Nedolgo tega, ko se je v prestolnici In- dije vršil neki verski kongres, na katerega so pozvali ves človeški rod, naj bi razsrjene bogove ljudje udo-brovoljili s pesmijo, žrtvami in molitvami. In res, kot bi se 1962. leto dejansko začelo v znamenju tiesreč, napovedujočih končno katastrofo, se je v Peruju ZTUšil plaz, pod katertm je izgubilo življenje nič manj kot 4000 ljudi. VrHu tega pa še potres v Jugoslaviji, številne nesreče na morju, epidemije, črne koze, kolera. Kdo bi pri vsem tem še pričakoval kaj dobrega! Zatorej je treba verjeti, kar govore zvezdoslovci, a ti so zmerom pripravljeni govoriti, kadar imajo pred sabo kopico tepčkov, ki jih radi poslušajo in še raje verjamejo. Toda, ko je bil leta 1906 od potresa do tal razrušen San Francisco, ko je 1. 1920 v kitajski pokrajini Kwan-su prav tako ob priliki nekega potresa izgubilo življenje nad 200 tisoč ljudi, ko je 1. marca 1960 od potresa malone izginilo mesto Agadir, takrat pa na nebu ni bilo prav nobenih strašnih znamenj, ki bi bila napovedovala te nesreče. Srečanje med planetoma, Soncem in Mesecem, do katerega ima priti, je seveda, samo navidezno, je samo po- brez vas ne morem I pot!* r •• Starec je to stalno ponav- Ho °da mati in hčerka sta od- Ujal, tudi ko je bil zaboj že Jitj ,r,U; ... ti si najin in na- prazen. Nič drugega ni re- itto ostal. Zel° te ljubimo, kel, le ponavljal je: »Vzemite, t>rni ono prodaj in se otroci moji, za na pot...* tjn ' Prinesi vse to v domo- In ko se je vlak premak-t<)j[' her si vse to pošteno nil (nikoli ne bom pozabil jo{. Mi te pričakujepio in tega glasu, dokler bom živ!), k(e in jokali bomo, do- je starčev glas preglušil tise. ČrUn.,e ne vrneš... Kaj bi mi, Preglušil je tisoč grl na bris-Čeli °^a, v tuji deželi po- banski postaji in kot bi bil le tvoja hčerka, sem leta in leta za to priložnost 4jj Pisala že na fakulteto, negovan, se ta glas ni niti za J>osttl ni do tega, da nekaj trenutek prekinil: Otrociiii, f,“neTh v suoji deželi?! pozdravite mi Jugoslavijo, naj (t*,T*ini oče in bivši pod- bo srečna in srečna tudi bo, *»0; ‘k ni neč pisal. Tudi v ker nima več takšnih barab, lil J novo hišo se ni vse- kakršen sem jaz! k To je vzkliknil starec 72 čec’1?^ ie puško in deset vr- let, sam v Brisbani, pred več So[j[ °enclna. Z bencinom je kot tisoč pričami, ki so vse Vi , , n s a k o stvar v svoji no- ostale z njim v Avstraliji. n,il> tudi avtomobil predi VAŠA POPOVIČ Ljs* 'tSM • i-.vVf, iS ; 'J WANDA ROMANELU bo letos prvič pela na festivalu v Sanremu. Predstavila bo pesem «Rože na vodi*. Nastopila Je tudi na zadnjem festivalu v Neaplju sledica kroženja planetov in naše Zemlje okrog Sonca, pri čemer se nam samo zdi kot da sta se planeta Sonce ir Mesec tako približala drug drugemu, da bo zdaj, zdaj prišlo do medsebojnega trčenja in vesoljske katastrofe. V resnici pa so planeti tako med sabo kot od Zemlje, Sonca in Meseca oddaljeni milijone kilometrov. Tako bomo na pr. na dan 4. februarja, ko bi zaradi trčenja moral nastopiti konec sveta, 149 milijonov kilometrov daleč od Sonca, 360 milijonov od Marsa, od Saturna pa nič manj kot milijardo 634 milijonov kilometrov. Vsekakor bo Zemlja dan planetarne konstelacije, zaradi katere bi moralo biti človeštvo pod večer 5. februarja že povsem uničeno, preživela prav tako kot je preživela vse ostale astrološke napovedi. Postavimo za primer februar leta 1925. Tedaj sta se planeta Jupiter in Saturn srečala v ozvezdju Ribe. Po napovedih astrologov bi bilo moralo priti do konca sveta. Ce pa do tega ne bi prišlo, je bilo rečeno, potem pa so ljudje vsekakor morali računati najmanj z vesoljnim potopom Med onimi, ki so v te napovedi verjeli, je bil tudi berlinski knez Joachim I. V pričakovanju usodnega dne je ukazal nekaj dvornih kočij napolniti z dragocenostmi in življenjskimi potrebščinami, nakar se je podal na bližnji grič Kreuzberg. Berlinski meščani niso imeli niti pojma o vsem tem, pač pa so mislili, da Je njihov vladar odšel samo na izlet. Sele potem, ko je Knevašnost* že bila mimo, so izvedeli za resnico. Lahko si mislimo, kako se je dvignil njegov ugled v njihovih očeh. Do sodnega dne je imelo priti tudi 18. maja 1910, ko se je Zemlji imel približati Halejev komet. Vsi mogoči preroki nesreč so tedaj s stoodstotno gotovostjo napovedovali, da bo prišlo do katastrofalnega trčenja. Ljudje so po- noreli od strahu, začeli so deliti svoje imetje, po zemeljski obli pa se je razširil val samomorov. In ko so a-stronomi, da bi preprečili škodljivost takihle ((jasnovidnih* astroloških napovedi, javili, da bo Halejev komet šel mimo Zemlje v oddaljenosti najmanj 50 milijonov km od nje, pa se je razhesel glas, kako da bo Zemlja tudi v tem primeru uničena, ker se bo morala prebiti skozi kometov rep, poln strupenih plinov. Ljudje so se mrzlično začeli pripravljati, da bi se obvarovali od teh strupenih plinov. Neki tovarnar iz New Vorka je dal nanagloma zgraditi posebno zaklonišče, ki je vanj storil prenesti tudi 100 steklenic kisika. V Evropi ni bil strah nič manjši. V Londonu so farma-cisti zaslužili ogromne vsote s prodajo kisika. Na Dunaju je neka ženska vzela s svojega avtomobila zračnice, jih napolnila s kisikom ter jih prenesla v svojo sobo. Ko bi namreč strupeni plini že zadušili njene sosede, bi ona polagoma začela srkati v svoja pljuča kisik iz zračnic, s čimer bi si rešila življenje. V resnici so bile vse te priprave zaman, ker napovedane katastrofe ni bilo, a 18. maj 1910 je potekel povsem enako kot vsi ostali dnevi. Bil pa je zanimiv za astronome, ki tega dne svojih rok res niso držali križem. Da bi ugotovili, ali Halejev komet res pušča za sabo strupene pline, so na raznih mestih spustili v nebo posebne balone, ki so dosegli celo višino do 30 kilometrov. Številne stekleničke s katerimi so ti baloni bili opremljeni, so se s pomočjo posebnih ur avtomatično odpirale in zapirale. V stekleničkah pa se ni našla najmanjša sled kakega strupenega plina, čeprav so za njihovo ugotovitev uporabili najpreciznejše instrumente in metode. Pač pa sta zelenkasti obroč okrog Meseca in pa fosforescentna svetloba na nebu potrjevala, da je Zemlja zares šla skozi rep Halejevega kometa. V resnici je zelo malo verjetno, da bi ob zemljo trčili celo večji meteoriti ali drobceni planeti, katerih je okrog Sonca najmanj 50 tisoč, in dasiravno meteoriti neprestano padajo na Zemljo, so ti tako majhni, da ne morejo povzročiti večje škode. no krojeni, le z nekaterimi novostmi in so prav zaradi tega naleteli na velik odmev med bolj konservativnimi kupci', ki hočejo zadovoljiti tiste ženske, ki se za novotarije ne navdušijo tako hitro. Kolekcija Veneta in do neke mere tudi kolekcija Saint-Laurenta, se precej razlikujeta od kolekcije Capuccija; vendar imajo vse omenjene kolekcije nekaj skupnega, kar jih takoj loči od ostalih modnih kolekcij, kii so bile prikazane pretekle dni v Parizu: nikakršne ekstravagance, dober okus, diskrecija in dobra doza inteligence — to so e-lementi, s katerimi so si mladi krojači utrli pot na vsa evropska, pa tudi ameriška tržišča. Yves Saint-Laurent, ki je bil Diorijev naslednik in u-čenec, je presenetil pariško publiko z resnostjo svojih modelov. Otresel se je vseh ekscentričnosti ter pokazal veliko mero dobrega okusa, ki se je odražal v zelo zmernih, skorajda že resnih modelih. Kljub vsemu je pokazal toliko novega in zanimivega, da je osvojil ne samo svoje klientke, temveč tudi številne kupce, ki so njegovi modni reviji prisostvovali. Pravijo, da je prodal že vse svoje modele ameriškim kupcem za zelo visoko ceno — cena enega modela naj bi bila 550.000 frankov. Trije osnovni elementi podčrtujejo novo spomladansko linijo Yvesa Saint-Laurenta: li-nija tunike za jutranje in večerne obleke, solidne barve, med katerimi imata glavno mesto črna in bela barva in pa rute, ki nadomeščajo klobuke in večerne pričeske. Celo poročno obleko je Yves Saint-Laurent obogatil z bogato čipkasto ruto. Krila njegove kolekcije so zelo kratka in le nekoliko zvončasta, medtem ko so obleke skoraj ved' no gladko krojene. Vzdušje pred začetkom modne revije je bilo zelo napeto. Ob otvoritvi sta bili po-leg mladega Laurenta na modni reviji navzoči še njegova mati dn sestra, ki ata prispeli za to priložnost iz Orana. Sest zelo lepih manekenk je prikazalo okrog 100 modelov, od katerih je bila polovica večernih. Sedaj, ko so modne revi-je v Parizu v glavnem zaključene, se v ateljejih ne govori več o barvah, linijah in krojih: govori se le še o kupčijah Glavno vprašanje, ki si ga danes zastavljajo v Parizu je naslednje: Je pariška visoka moda v krizi in ali je res da bodo današnji modni eksperti čez dvajset ali trideset let ubogi brezposelni? Ali je res, da postaja posel mod' nega eksperta v današnji dobi anahronističen? Ta vprašanja so do neke mere povsem razumljiva, saj je znano, da si v znanih modnih hišah nabavlja oblačila le kakih 3.000 klientk. Pesimisti pravijo, da se bo njihovo število z leti še zmanjšalo, optimisti so pa mnenja, da bo ostalo njihovo število neizpremenjeno Naraščanje števila • modnih hiš pa kaže, da se bodo obdržali in uveljavili le tisti, ki si bodo znali osvojiti simpatije ženskega sveta. Nekaj drži: vojna med posameznimi modnimi hišami se bo pravzaprav šele začela. Močni bodo zmagali, a vsi o-stali bodo podlegli. Med močne pa štejejo danes na svetu prav Yvesa Saint-Laurenta, Capuccija in pa Philippa Veneta. Medtem ko se že začenja «bitka» med italijanskimi in pariškimi modnimi hišami, od katerih vsaka si hoče zagotoviti največ klientk in največ občudovalk, se 'pripravljajo tudi angleški, ameriški in nemški modni ustvarjalci na protiofenzivo. Pravijo, da se bodo omenjeni že v kratkem predstavili s svojimi modnimi kolekcijami ter da bo še- HHiir Dvodelna obleka, ki jo sestavljata gladko krojena obleka in kratka Jopica, zvezana ob strani s pentljo. Model je imel v pariških modnih kolekcijah velik uspeh le potem mogoče govoriti o tem, kdo ima glavno besedo v ženski modi jn kdo uživa simpatije žensk na svetu. Pravijo še, da bodo kolekcije nemških, angleških in ameriških modnih ustvarjalcev pravo «odkritje», tako kar se tiče linije, kot tudi izbire blaga in barv. Zelo ((bojeviti* so predvsem ameriški modni u-stvarjalci, ki upajo, da si bodo s svojimi modnimi kolekcijami pridobili vse tiste ženske, ki se sedaj oblačijo po pariški in italijanski modi. Stoeckel v razstavišču «TeatroNuovo> V razstavišču pod cTeatro Nuovo« prireja tukajšnji Nemški kulturni krožek slikarsko razstavo Ruperta Stoeckla. Je to bavarski likovnik abstraktne struje, ki nam je že znan iz zadnje beneške Biennale. Toda sedaj se nam tu predstavlja bolj pregledno, z mnogimi deli, ki so barvno zelo dobro sestavljena, vendar pa njih barvitost, s par izjemami, učinkuje le iz bližine. Stoecklov slog je namreč oblikovno zelo fragmentaren in ne diha v širokih barvnih ploskvah, Zaradi tega večina slik že po nekaj met*-skem odmiku od njih, tone v sivo brezličnost. Za nepoznavalce slikarstva je to nekako tako kot s smetiščem po pustni veselici, na katerem se pestri trakovi serpentin, razbito steklo in zavržene dekoracije slikovito prepletajo v kaleidoskopične vizije. To je prvi vtis teh slik na običajnega meščana. Pri natančnejšem opazovanju sl’k pa ugotovimo, da slika Stoeckl z izredno, prav nem. ško potrpežljivostjo, in ne toliko z umetniškim zanosom. Neprestano vnaša v slike nešteto drobnih barv, celo pikic, če so te potrebne za poživitev nekega dela barvne poteze, S tem pa le vse preveč drobi zasnove posameznih slik, tako, da bi iz ene same lahko, s primernimi izrezi v povečavi, dob>l gotovo več boljših slik. Zato so lepše one podobe, v kate-rih ne drobi svojo abstraktnost, temveč zadržuje barvno obilnost v mejah nam bo') preglednih, četudi fantastič. no neobičajnih oblik. To je tudi dobro razumel oni, ki je na tej razstavi kupil, kot prvi, ono zeleno rjavkasto barvno simfonijo, ki vzbuja videz čudežne morske flore v podolgovatem akvariju. Take slike delujejo kot slike s svojo barvo tudi iz neke daljave. Nekatere, kljub svoji abstraktnosti, ponazoru-jejo predmete in bitja nekega nam nepoznanega sveta ter tako v naši duši posega, jo v kraljestvo podzavesti in domeno težkift sanj, ko se nam zdi, da visimo nad prepadom polnim mavričasto bleščega mrčesa in strupeno-barvnih reptilov. V sličnih slikah je torej mnogo tega kar v nas sprošča emotivni napon, ki tako utemljuje njih umetniško vrednost. In ravno v teh slikah se nam verjetno odkriva Stoeckl pravi slikar. V vseh ostalih je še vse preveč spretnosti njegovega bivšega poklica dekorater ia in ki se odraža v subtilni popolnosti tehničnih prijemov s katerimi samo z b rvo in čopiči pričara ne verjeti o plastičnost nekakšnih mehur, jev in rastlin nenaravnih, ne-zemskih oblik, ki žive le v domišljiji tega svojstvenega umetnika. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Četrtek, 1. februarja 1002 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Jutranja glasba; 8.30: Vrtiljak, pisani odmevi naših Omnibus; 11.00: Omnibus (II. dni; 13.30: Zabavali vas bodo Max Greger, ansambel Flecsus in Kvartet Cetra; 17.00: Za del); 12 20: Glasbeni album; 13.30: Norin Juke-box; 16.00; Program za otroke; 16.30: Četrt- jo; 15.20: Plesni orkester Mar-ty Gold: 17.05: Koncert po željah poslušalcev-. 18.10: Tega ne slišite vsak dan; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Naši mladi reproduktivni glasbeni umetni. prijeten uvod igra pianist Fran- kova povest; 17.20: Glasbeno CO Riusso; 17.20: Sem In tja po življenje v Ameriki; 17.40: Vsa-lahki glasbi; 18.00: Radijska u- kovrstne zanimivosti od vsepo-niverza; 18.15: Umetnost, knji- vsod; 20.00: Glasbeni album; ževnost in prireditve; 18.30: Iz 21.00: Mascagni: »Izabeau* ......................................................IIIIIIIIIIIIII..............lil..................................................... __ imeli boste vse priložnosti, da se prerinete k cilju, ki vam bo pri-sSaHtJš ■ G I G lil nesel veliko zadoščenja. Le več (51 I III odločnosti boste morali pokazati. OVEN (Od 21.3. d0 20.4.) Ce boste delo pravilno pripravili do podrobnosti, boste imeli u-strezne rezultate. Ne zaupajte nasvetom, ki vam Jih dajejo površne osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslovnih zadevah boste Imeli kako težavo, ki pa bo le prehodnega značaja. Ne pretiravajte, ko imate opravke s kako preveč vljudno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V službi ali pri delu imate kar celo vrsto nasprotnikov, toda kljub temu boste s svojim načrtom prodrli, izogibajte se družbi vsiljivcev. RAK (od 23.6. do 22.7.) Potrebna Je skrajna previdnost. Ce boste hoteli svoje sposobnosti na vsak način uveljaviti, boste naleteli na močan odpor. V družini nesporazum. LEV tod 237. do 22.8.) Uveljavili boste svojo organizacijsko sposobnost. Vaša vljudnost vam bo pritegnila simpatije vse vaše okolice. Glavobol DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Uresničila se bo stara obljuba s katero že niste več računali. S tem st boste veliko pomagali Odlično razumevanje z osebo, ki jo Imate radi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z diplomacijo In taktom se boste Izognili sporu z delovnimi tovariši. Kar se čustvenih zadev tiče Pa prijeten nesporazum. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Bodite pozorni nad podtikanji sosedstva. Uresničila sevam bo želja, ki Jo že dolgo gojite. Tudi v ljubezni boste Imeli iz redno srečo. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z naglo in odločno akcijo boste zaključili zelo tvegano, zato pa tudi doblčkanosno delo. Vesele, nepozabne ure z osebo, k[ jo imate radi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potovanje alt kaj podobnega. Vsekakor velik dobiček, oziroma uspeh. Prijetne ure v novi družbi Nervoza in glavobol. RIBI (oo 20 2 do 20.3.) Vaši načrti bodo sprejeti. Iščite zveze pri predstojnikih in vplivnih sodelavcih, v čustvenih zadevah nekaj ne bo šlo tako, kot si želite. italijanskega glasbenega ustvarjanja; 19.00: Sirimo obzorja: Rado Bednarik: »Srečna sl zemlja in blagor mu komur plodiš* — »Goriški trgi*; 19 30: Včeraj ln danes — stare melodije v sodobni izvedbi; 20.00: Šport; 20.30: Znani dirigenti: Klemens Kraos; V odmoru (približno ob 21.20) Književnost: »Prva knjiga zbranega dela Janeza Mencingerja*; Po koncertu (približno ob 22.05) Claudlo Gorlier: »Kultura New Deala*; nato Ples v blue Jeans; 23.00; Orkester Art Farmer. 7.10: Dober dan s klavirskim duetom Cergoli-Safred; 12.25: Tretja stran; 14.20: Kakor juke-box; 15.00: Odprta knjiga; 1515: Ljudski koncert »Cammerata Musicale Triestlna*; 15.40: Orkester Franca Vallisnerija. dramatična legenda v treh delih. //. program 9.00; Jutranje melodije; 10.00: »Iztepalmk* — radijska revija; , , „ 11.00: Glasba za vas, ki dela- **: 2000: Četrtkov večer do-te: 13.00: Renato Rascel pred- ™Cih pesml ln n»P*vov; 20.45: Televizorji nmlbollilh nemških In mmmrlšklh znamk ^(aTREVISAN TRST • UL S. NICOL0. 21 - TEI. 24-018 stavlja; 14.00: Naši pevci; 15.15: Naši uspehi; 15.40: Koncert v miniaturi; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne Petnajst minut z orkestrom Les Baxter; 2.1.00: Literarni večer — Slovenske založbe v letu 1962 ; 21.40: Ivan Jirko: glasbe; 19.00: Filmsko življe- S?1??*®.213 in Klavir; nje; 19.25: Žepni motivi; 20.30: SkuPaJ ^o izbrali, 23.05; Macario: «Cas Je zaprt* — radijska drama; 22.00: Večerna glasba • lil. program 17.00: Koncertna glasba (Mo- Franrh'MTrio ):7=. višino CfHo °d“ovor Za vas; 19.35: Idustrlj. Franch. Trio za violino, čelo )9 v ■ Dela jugoslovanskih avtorjev. Ital. televiiija 8.30, 14.00, 15.05: TV šola; 16.30: Tvoja prihodnost; 17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Koper skl atom; 19.50: TV za kme- koncert; 21 30: Potres v Lizbo- ni 1in- skiadhp dnevni«, zi.uD. ferry Mason. in klavir; 20.00: Vsakovečerni 7.15- Glasba za dobro jutro; 11.00:' Otroški kotiček; 11.30; Ljubezenski dueti iz oper »Car-men», «A!da» ln »Madame But-terfly»; 12.00: Glasba za vas; 12.50: Glasba za vas. (II. del); 13.40: Orkester Michel Legrand Igra za vas; 14.00: Glasba po željah; 14 30: Melodije za prijetno popoldne; 16.00; Radijska scena; 17.04: Solisti In zbori; ni leta 1755; 22.30: Skladbe Arnolda Sohoenberga; 23.45: Mala' pesniška antologija. Slovenija 8.05: Uvertura in rondb; 9.25: „ Dve klavirski skladbi Bedri- delaniu; 21.55: cha Smetane; 9.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Zbo- »Kanarčkova kletka*; 21.55: Kinematograf danes; 22.25: Gospodarski mesec; 22.55: Dnevnik. DRUGI KANAL 2.1.05: «Hyacinth Halvey» ko. rovske skladbe Vinka Vodopivca; 11.30: Jugoslovanski izvajalci zabavnih melodij; 12.05: 17.40: Ruske pesmi ln balalaj- Nekaj zagorskih napevov; 12.15: ke; 18.00: Prenos RL; 19.00: Petnajst minut s harmoniko Tommyja Gumlna; 19.30: Pre- nos RL; 22.15: Orkester Glen- Borisa Papandopula; 14.00: I- na Millerja igra za vas; 22.35: Pesmi v ritmu. Dnevnik; 22.15: Šport. Jug. televizija Beograd 18.00: Dobrodošli; 19 00: Css, ljudje in dogodki. JRT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: S TV po svetu: Ko-go; 20.35: Večer glasbe ln moža klatinet in godalni kvartet de; 21.30: TV pošta. Beograd 21.30: Veliki nemi filmi; 22.00: Spomini. JRT 22.15: TV dnevnik. Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije ob 12.25; 13.30: Kvintet gramo za vas; 14.35: Naši poslušalci čestitajo In pozdravlja- Vreme včeraj; najvišja temperatura 3.5, najnižja 0.6, ob 19. url 2.4; zračni tlak 1018 raste, veter 13 km severovzhodnik, v lase 56 odst., nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8 4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 1, februarja Peter Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.10. Dolžina dneva 9.42. Luna vzide ob 3.58 in zatone ob 13.35 Jutri, PETEK, 2. februarja Svečnica Koristna pobuda za kulturno zbližanjo V Kopru in Piranu začetek za italijanske profesorje seminarja in dijake Slušateiii sledijo z velikim zunimanjem predavanjem uglednih univerzitetnih profesorjev in strokovnjakov V dvorani italijanske gimnazije v Kopru se je včeraj začel prvi seminar s področja italijanske kulture za italijanske šolnike in dijake na koprski obali, ki bo trajal do 10. februarja. Uradne otvoritve seminarja so se udeležili prof. Guido Gerin in iprof. Giuliano Angioletti, člana italijanske delegacije v mešanem jugoslovansko-italijanskem odboru za manjšine, Leon Per-havc, predsednik sveta za šolstvo pri koprskem okrajnem ljudskem odboru, prof. Miroslav Zekar, ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru in seminarja, Ennio Agostini, predsednik komisije za italijansko šolstvo pri okrajnem svetu za šolstvo, Miloš Stergar, svetovalec za šolstvo pri OLG, Raul Siškovič, član komisije za manjšino pri okrajnem odboru SZDL, prof. Antonio Bor-me, ravnatelj italijanske gimnazije v Rovinju, prof. Antonio Depangher, nadzornik za italijanske šole v koprskem okraju, prof. Crnobori, predsednik pedagoškega zavoda v Pulju. Na otvoritev seminarja so prišli tudi prvi štirje predavatelji, in sicer prof. Guido Rispoli, ravnatelj knjižničarskega zavoda v Rimu, prof. Mario Marcazzan, redni profesor italijanske literature na univerzi v Benetkah, prof. Adriano Prandi, ravnatelj arheološkega inštituta na univerzi v Bariju, in prof. Igimo Moncalvo, profesor zgodovine in filozofije na liceju Dante v Trstu. Dvorana je bila polna gostov, profesorjev, učiteljev in dijakov italijanske gimnazije v Kopru. Ravnatelj italijanske gimnazije in seminarja prof. 2ekar je najprej pozdravil vse prisotne in izrekel dobrodošlico predavateljem ter gostom. Nato je v kratkem nagovoru omenil, kako je prišlo do organizacije seminarja, ki bo prav gotovo imel velik pomen za nadaljnji kulturni razvoj pripadnikov italijanske manjšine. Pri tem je pripomnil, da ima jugoslovanska ljudska oblast veliko razumevanje za taka vprašanja in ima za potrebno ter koristno, da italijanska manjšina, ki ne živi '* M'i§ mi Prof. Rispoli v okviru svojega matičnega naroda, izpolnjuje in krepi svojo kulturo-v stiku s kulturnim življenjem in razvojem svojega matičnega naroda. V tem okviru in s tem namenom je bil ,tudi organiziran ta seminar. Po tej poti je treba nadaljevati, da bo manjšina zares most med sosednima narodoma. Po končanem otvoritvenem nagovoru so dijaki odšli drugo dvorano, kjer jim je prof. Rispoli predaval o temi »Dante in njegova dela«, učitelji in profesorji pa so ostali v veliki dvorani, kjer jim je prof Marcazzan predaval o temi' «Realizem v literaturi*. Prof. Marcazzan se je predvsem zahvalil za prisrčen in topel sprejem ter je izrazil svoje zadovoljstvo, da predava v teh krajih, kjer je stična točka dveh kultur, kjer sta si domača različna jezika, saj na univerzi v Benetkah, kjer on predava, učijo razne jezike, imajo slušatelje iz raznih krajev in stike z ljudmi, ki govorijo različne jezike. Po prvih dveh predavanjih, ki smo ju prej omenili, je bil kratek odmor, nato pa je šolnikom predaval prof. Prandi o temi ((Humanizem in renesansa v umetnosti*, prof. Moncalvo pa dijakom o temi ((Italijanska kultura v renesansi*. Za predavanja, ki jih imajo in jih bodo v prihodnjih dneh imeli priznani profesorji in strokovnjaki z raznih italijanskih univerz, vlada veliko zanimanje. Profesorji, učitelji in dijaki pazljivo sledijo izvajanjem predavateljev, beležijo si, nato pa se s predavatelji razvije razgovor. Predavatelji niso prišli naenkrat vsi skupaj. Prihajali bodo po skupinah, kakor bodo pač na sporedu njihova predavanja. V Kopru so predavanja za dijake in šolnike dopoldne, popoldne pa v Piranu za slušatelje italijanske ekonomske srednje šole. Predavatelji imajo na razpolago za predavanja projektor ter lepo število diapozitivov kakor tudi gramofonske plošče s poezijami, ki so jih recitirali Gassman in drugi znani igralci. Naj omenimo še, da je prof. Bor-me povabil prof. Marcazzana, naj bi danes imel predavanje v italijanskem kulturnem krožku v Pulju in na italijanski gimnaziji v Rovinju. Kakor smo že pred dnevi omenili, vse kaže, da bodo taki seminarji postali tradicionalni in jih bodo priredili vsako leto. V petek bodo stavkali v Trstu vsi uradniki CRDA. Stavka je enotna in sta jo proglasili obe sindikalni organizaciji. Stavka se nanaša na okoli 1200 uradnikov CRDIA, ki so zaposleni v Trstu; poleg tega pa je zaposlenih v Tržiču še 800 uradnikov v ladjedelnici CRDA. Ta stavka predstavlja nadaljevanje ostre stavkovne bitke, ki so jo zla. sti vodili uradniki CRDA v Tržiču, da se doseže povišanje plač, uvedbo štirinajste plače in druge izboljšave. Kot je znano, so se o tem že pričeli pogajati na Intersindu v Rimu vendar so se pogajanja razbila. Istočasno bodo s to enotno stavko tržaški u-radniki CRDA podprli tržiške zlasti v zvezi z ostrimi mani-festacijami in napadom policije, do katerega je prišlo pretekli petek v Tržiču. V tej zvezi bo danes v Tržiču enotna splošna stavka, ki se bo pričela ob 15. uri. Tokrat se bo odvila povorka proti Trgu republike, kjer bo enotno'‘zborovanje, na katerem bo govoril namestnik generalnega tajnika FIOM D. Boni. Stavka ne bo zajela samo Tržiča, temveč obširno o-koliško področje. Tržaški pristaniški delavci nadaljujejo s stavkovno akcijo in so včeraj zapustili delo že ob 15. uri ter bodo ponov. no pričeli nakladati in razkladati jutri ob 8- uri. Delavci so torej zaostrili stavkovno akcijo in je kaj verjetno, da bo prišlo v prihodnjih dneh do še ostrejšega stavkovnega gibanja, v kolikor bi seveda ne bilo mogoče pričeti s pogajanji na osnovi spre. jemljivih predlogov. Položaj v pristanišču se namreč zaostruje in čeprav ni ničesar uradnega znano o ladjah, ki naj ne bi priplule v Trst, pa Protislovni razsodbi dveh kazenskih sodišč Lani so Reggenteja spoznali za popolnoma slaboumnega, a letos so ga obsodili na leto dni zapora - Obsojena šoferka, ki je povzročila smrt svoje matere Delni pogled v dvorano med nagovorom prof. žekarja ,Vedno ostrejše sindikalne borbe V petek bodo stavkali uradniki ČRPA v Trstu Včeraj so pristaniški delavci zapustili delo že ob 15. uri in bodo sindikalno borbo verjetno še zaostrili Prof. Marcazzan ke, imajo ....... Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Danes ali najkasneje jutri bomo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. Manjka nam le Se 47.300 lir — pa bomo nabrali en milijon lir prispevkov in na ta način izpolnili tiho obvezo, ki smo si jo postavili ob začetku naše nabiralne akcije za pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji. Ce pa upoštevamo še prispevek iz Gorice, tedaj smo naš cilj že dosegli. Zaradi tega bomo našo nabiralno akcijo za pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji zaključili v soboto, 3. februarja, tako da bomo v naši prihodnji nedeljski številki že objavili končni rezultat naše akcije. Včeraj so prispevali: Jože Cesar 500 lir, Josip Fišer 500, Julij Guštin 1.000, Silvij Kobal 1.000, Jožko Lu-keš 1.000, Alojzij Milič 600, Leli Nakrst 1.000, Rado Nekrit 1.000, Draga Pahor 200, Stane Raztresen 1.000, Zlata Rodošek 1-000, Jože Sedmak 300, Stanislav Starešinič 1.000, Danilo Turk 1.000, Vera Udovič 300, Miranda Ca-harija 1000, Ina Piščanc 200, Silva Raztresen 1 000, Adri-jan Rustja 1.000, Modest Sancin 1.000, Miče Gombač iz Lonjerja 1.000, Janko Furlan 1.000, Alojzija Sossi z Opčin 1.000, družina Ota iz Boljun-ča št. 74, 500, Albin Pertot 500, družina Zlobec z Opčin 2.000, P. I. 500, Mirko Maver 500, Ana Foraus iz Doline 500, Jcsipina Slavec iz Doline 500, Celestin Pertot iz Nabrežine 2.000, Avgust Cahari-Ja iz Nabrežine št. 68, 1.000, Marija Milič s Proseka 1.000, Anton Petaros iz Boršta št. 71, 500, Stanko Cašiarija iz Nabrežine 500, Slavko Pertot 500, E. Gruden iz Nabrežine 2.000, družina Josip Simone-ta . Zgonik 1 000, Franc Berginc 1.000, Pierina in Anton Sulčič - Sv. Križ 1.500, Karmela Bone 1.000. Do predvčerajšnjim smo nabrali 917.100 Ur, tekom včerajšnjega dne p» 35.600 lir. SKUPAJ 952.700 lir. PRISPEVKE SPREJEMA-TA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCH1 6 IN UPRAVA V Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je zagovarjal včeraj 58-letni Eerdinando Reggente, ki je bil obtožen, da je ukradel 50 m vrvi, ki so jo uporabljali za časa burje na odseku med obalo Mandracchio in Trgom Unita. Vrednost vrvi je znašala 5000 lir. Obtožnica je trdila, da je do tatvine prišlo 25. decembra lani. Obtoženec se je zagovarjal, da je vrv našel na tleh ter da je ni hotel ukrasti. Javni tožilec je zahteval, naj ga sod. niki obsodijo na 2 leti zapora ter 80.000 lir globe. Sodišče pa ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 1 leto zapora ter 40.000 lir globe. Ta Reggentejeva obsodba je že 64. po vrsti. Gre za že pri-letnejšega človeka, ki je bil svoj čas znan tržaški potapljač, ki pa je pravzaprav zaradi svojega poklica nevarno zbolel ter postal nekoristen družbi in do neke mere celo škodljiv. Lani 14. septembra mu je kazensko sodišče sodilo zaradi neke druge tatvine. Tedaj so sodniki menili, da ni bilo mo. goče Reggenteja obtožiti, ker je šlo za osebo, ki je popolnoma slaboumna. Sodišče je tudi sklenilo, naj prizadetega sprejmejo v ustrezno bolnišnico za slaboumne. Spričo teh dveh razsodb, ki sta v popolnem protislovju, se lahko vprašamo, kdo ima prav. Ali sodniki, ki so lani spoznali Reggenteja za popolnoma slaboumnega, ali pa vče. rajšnji sodniki, ki so ga ob sodili na eno leto zapora. Mi. slimo, da bi se morale sodne oblasti sporazumeti glede o-snovnih duševnih zmožnosti nesrečne osebe, ki je povsem brez svoje krivde zabredla na kriva pota. Se pravi; sodne oblasti bi morale končno odločiti, ali je Reggente pri parne-ti ali ne. Ce je pri pameti, se mu lahko sodi na podlagi vseh veljavnih zakonov, če pa ni, naj se pošlje v kak zdravstveni dom, kjer mu bodo preprečili, da bi še nada. lje kršil zakone z raznimi tatvinami in drugimi prekrški. * * * Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 49-let-na Bruna Maffioli por. Bo-nazzi iz Ul. Cologna 47/2, ki je bila obtožena, da je nenamerno zakrivila smrt svoje matere Santine Salich vd. Maffioli roj. 1891. leta. Do prometne nesreče, ki je pripeljala Maffiolijevo pred sodišče, je prišlo nekaj čez 17. uro 22. julija lani. Na nekem ovinku pod Konkonelom je avto Fiat 500 N, ki je bil last Bruninega moža, a ga je upravljala obtoženka, trčil ob pločnik, nakar ga je vrglo čez škanpo ter je zgrmel globoko nizdol in končno treščil neko drevo. Pri nesreči se je do smrti pobila šoferkina mati. V avtu je bila tudi neka Stefania Mittereger por. Urbis, ki je zadobila razne lažje poškodbe. Maffiolijeva pa se je zelo hudo poškodovala, tako da so jo sprejeli v splošno bolnišnico s pridržano prognozo. Med včerajšnjo razpravo je javni tožilec zahteval, naj sodišče obsodi Maffiolijevo na 1 leto zapora ter naj ji odvzame za dve leti vozniško dovoljenje. Sodniki pa so spoznali obtoženko za krivo ter jo obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora, a vozniško dovoljenje so ji odvzeli za razdobje, kot je zahteval javni tožilec. Obtoženka ni prisostvovala razpravi. Njen zagovornik je predložil sodišču zdravniško potrdilo, da je Maffiolijeva bolna Sodniki so sicer sklenili, da gre razprava svojo pot naprej, toda so upoštevali dejstvo, da ni obtoženka bila prisotna med drugim tudi zato, ker je prav ona povzročila smrt svoje matere. ----«»---- Odkrili so tatu Na letečem oddelku, kvesture je Mario Conestabo iz Drevoreda d’Annunzio 49 prijavil, da mu je neznanec u-kradel s stojnice, ki jo ima na pokritem zeleni adnem trgu, dva dežna plašča. Po opisu neznanca so agenti takoj začeli s preiskavo in so kmalu našli krivca, 29-letnega begunca Milana Daljeviča, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Aretirali so ga in prijavili sodnim obla- stem zaradi tatvine. ----«»---- Zastrupil se je s plinom Iz neznanih vzrokov si je vzel življenje 58-letni Mario Colman iz Ul. Conti 15, ki se je zastrupil s plinom. Ži- vel je skupno s svojim bratom, ki pa je bil te dni odsoten. Izkoristil je priložnost; prerezal je gumijasto plinsko cevko in se vlegel na tla v kuhinji. Truplo so našli, ker je uslužbenec Acegata pregledoval v omenjeni stavbi plinsko napeljavo in je zapazil, da je iz špranje vrat pokojnikovega stanovanja v hajal plin. ----•«»--- Motorist povozil žensko V Ul. Rossetti je sinoči 25-letni Roberto Romani iz Kja-dina 1491 povozil z lambreto 56-letno Marijo Fontanot por. Cotterle iz Ul. S. Zenone ki si je pri padcu zlomila desno nogo in si poškodovala levo roko. Zensko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pra-vijo, da bo okrevala v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Ne dermatološki oddelek so včeraj sprejeli 4 leta starega Fulvia Jalušiča iz Ul. Belli 11. Otrok je prevrnil nase lonček vrele vode, ki ga je oparila po prsnem košu in rokah župana, da zaprosijo za sprejem v zvezi z vprašanjem povišanja cen električnega toka. Zupanov tajnik je obljubil, da bodo datum sprejema sporočili nemudoma. Delegacija je izročila v županovih uradih resolucijo s 355 podpisi družinskih glavarjev okraja v zvezi s tem vpra. šanjem. Zastopnik krajevnih trgovcev in obrtnikov pa pismo s 33 podpisi. je nedvomno, da je prišlo v pristanišču do zastoja pristaniških operacij. ---«»—— Barkovljani proti zvišanju cene toka Štirje zastopniki baikovljan-skega prebivalstva so,-se oglasili včeraj v uradih tržaškega S sinočnje seje miljskega občinskega sveta Marca začetek predavanj o odporniškem gibanju Na prihodnji seji začetek razprave o letošnjem proračunu miljske občine - Solidarnost z delavci CRDA in pristaniščniki Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta je župan Pacco sporočil, da se bodo predavanja o odporniškem gibanju začela 1. marca in v,o-do v dvorani »Volta*, ki so jo dali na razpolago socialdemokrati. Gre za nekak tečaj, ki bo obsegal 6 ali 8 predavanj, na katerih bodo govorili zgodovinarji in udeleženci odporniškega gibanja iz Trsta in Italije. Posebna občinska komisija je tudi izbrala načrt za postavitev spomenika padlim ter določila kraj, kjer bodo spomenik postavili, vendar je treba rešiti še nekaj vprašanj, tako da bodo podrobnosti sporočene v bližnji prihodnosti. V začetku seje je svetovalec Nicolini predlagal, da bi občinski svet izrazil svojo solidarnost z delavci in uradniki ladjedelnic, ki se borijo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev, kot tudi s pristaniščniki, ki stavkajo že dalj časa. Občinski svet naj bi tudi protestiral proti zadržanju policije v Tržiču, ki je brutalno napadla stavkajoče delavce. Občinski svet je soglasno izrazil svojo solidarnost in protest. Svetovalec Vascotto pa je omenil zadevo nacističnega zločinca Eichmanna, ki je bil obsojen na smrt. Predlagal je, da bi občinski svet izglasoval resolucijo proti izvršitvi smrtne obsodbe, češ da to ni v duhu načel sedanje dobe, zaradi česar naj bi Eichmanna raje do smrti izolirali od ostalega sveta. Toda o tem se bo občinski svet izjavil na prihodnji seji. V naslednjih točkah dnevnega reda je občinski svet sprejel več sklepov upravnega značaja, ki se nanašajo na ureditev plače ravnatelju AC NA, podelitev gospodarskih u-godnosti bivšim bojevnikom, nadurnega dela občinskemu osebju, dodelitev 1.000 lir nagrade članom upravne komisije ACNA za vsako sejo in še nekaj drugih sklepov. Po odobritvi sklepa upravnega odbora; da se občinskim uslužbencem podeli mesečna akontacija 10.000 lir na račun bodočih poviškov, je župan Pacco podal daljše poročilo kot uvod v razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Na osnovi poročila in predloženega proračuna, ki so ga dobili vsi svetovalci, se bo čez 14 dni začela splošna razprava o proračunu. ---«»---- Zvišanje dravinjske doklade Na podlagi računov vsedr. žavne komisije za indeks življenjskih stroškov se bo zaradi zvišanja cen draginjska doklada za februar, marec in april zvišala za eno točko. bo v soboto, 3. februarja v dvorani na STADIONU «PRVI MAJ* Začetek ob 21.30 igral bo orkester «BLUE STAR» DOBRO ZALOŽEN BIFE Rezerviranje miz danes in jutri od 19. do 21. ure na sedežu društva, Ul. Montecchi 6-III. VSTOP SAMO Z VABILOM / Na zadnji poti Je spremila tragično umrla domačina množica ljudi .....................iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiilliliimiimiiiMniillimiliiiillKliiniilllilHlIl Predlog Slovenskega gospodarskega združenja Za višje kontingente na sejmu Alpe-Adrio Predlog so poslali v proučitev tržaški trgovinski zbornici ženje je pred dnevi poslalo tržaški trgovinski zbornici pismeni predlog glede uvoznih in izvoznih kontingentov za sejem Alpe-Adria, ki bo še letos spomladi v Ljubljani. Predlog so okvirno sestavili TECCHI 6 IN UPRAVA V na seji sekcije uvoznikov in UL. SV. FRANČIŠKA 20-111. I izvoznikov in predvideva po- Slovensko gospodarsko zdru-1 večanje nekaterih kontingentov za uvoz in izvoz ter u-vedbo nekaterih novih artiklov v kontingentno listo. Kot smo že poročali, je Slovensko gospodarsko združenje toplo pozdravilo pobudo za ustanovitev tega sejma, na katerem bodo sodelovali tudi člani združenja. Včeraj popoldne so na pokopališču v Boljuncu, od koder je uideti usodno steno in prepad v Glinščici, pokopali posmrtne ostanke 28-letnega Sergija Bordona, po domače ^Kovačevega« s Kr-menke pri Boljuncu št. 303 in 30-letnega Liana Novella od Domja št. 102, ki sta na tako tragičen način skupaj zgubila življenje v Glinščici v ponedeljek zvečer. Trupli so predsinočnjim pripeljali iz mrtvašnice v Boljuncu domov, včeraj ob 15. uri pa sta krenila žalna sprevoda izpred hiše žalosti na Kr-rnenki in pri Domju na pokopališče v Boljuncu. Na križišču med Domjom in Boljuncem sta se sprevoda združila. Vozova s krstama sta šla vštric na eni in drugi strani ceste; pred njima vrsta lepih vencev, za njima pa od žalosti potrti vdovi, svojci, sorodniki, prijatelji in dolga, dolga vrsta pogrebcev. V boljunski cerkvi je bil žalni obred, nato je sprevod krenil po boljun-skem trgu na pokopališče, blizu katerega že mirno teče, žubori in poje večno u-spavanko pokojnikom potok Glinščica. Možje in fantje so na ramenih nesli krsti do jam. Ud Glinščice je pihal mrzel veter, zeblo je, pokopališče pa je bilo polno ljudi. Vsi so bili ginjeni. Malokdo VERDI Drevi ob 21. uri »Potepuh z Zahoda*. Jutri ob 21 nastopi gledališka skupina »Compagnia dei Quattro» z igro Federica Garcie Lorce »Barraca*. TEATRO NUOVO Drevi ob 21. uri ponovitev »Nosoroga* Jonesca. Sinoči je prišel iz Rima Lui-gi Squarzina, čigar igro »Trije lunini krajci* bo gledališka skupina igrala namesto »Svetovne razstave*, ki je bila na repertoarju. Squarzina se je že srečal v Rimu s Fulviom Tolussom, ki bo igro režiral. V njej bo nastopil tudi stari znanec Tržačanov Ottorino Guerrini. [ KONCERTI ) Jutri ob 21. uri bo v Avdi-torju zadnji simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Na sporedu so skladbe Boccherinija, Danielija, Tartinija, Soštakoviča in Stra-winskega. Nadaljuje se prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti. (______KINO ) Nazlonale 15.30 ((Zmenek* (L’ap-puntamento). Annie Girardot, Jean Claude Pascal. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 ((Tropske noči* (Tro-pico dl notte). Technicolor Prepovedano mladini. ExceIsior 16.00 ((Zdravnikova dilema* (II dilemma dej dottore) Technicolor. Leslie Caron, Dirk Bogarde. Grattaclelo 15.30 »Pogled z mosta* (Uno sguardo dal ponte). Iz romana Arthurja Millerja. Raf Vallone, Jean Sorel, Ca-rol Lavvrence. Prepovedano mladini. Arcobaleno 15.45 «1 comanceros* Barve de Luxe. John Wayne, Lee Marvin. Superciuema 16.00 «Benito Mussolini, anatomija diktatorja* (Benito Mussolini anatomia dl un dittatore). To je več kot dokument, to je zgodovina nas vseh. Zadnji dan. Alabarda 16.00 «Steza ljubimcev* (II sentiero degli amanti). — Technicolor. Susan Ha.ywarth, John Gavin. Zadnji dan. Aurora 16.30 «Si ja j med travo* (Splendore nelTerba). Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 »Neusmiljeno dan za dnevom* (Giorno per gior- Tune na /fvtv- '"'r - / v-'4"* FAITH OOMERGUE • RICHARD LONG MARSHALL THOMPSON KATHLEEN HUGHES WIUMM RETNOIOS IACK KEILV ■ MVINA KAKŠEN K3 no disperatamente). Prepovedano mladini, Garibaldi 16.30 «Pisar Polikarp* (Policarpo ufficlale di scrlttu-ra). Technlioolor. Renato R** scel, Carla Gravina. Capitol 16.00 «Navaronskl topovi* (I cannoni di Navarone*. Impero 16.30 19.. 21.45: ((Nomadi*. Italia 16.00 ((Ljubezenska obsedenost* (Ossessione amorosa). Lanj Turner in Erfem Zlmba-list. prepovedano mladini. Zadnji dan. Massimo 15.30 «Adam In Eva* (Ustvaritev sveta). Technicolor. Christiane Martel, Charles Baena. Moderno 15.30 «Benito Mussolini* Prvič na platnu znana in neznana zgodovina fašizma. Astra 16.00 »Caffe Europa*. Astoria 16.30 ((Vojakova balada* (La ballata di un soldato). Sovjetski film. Vittorio Veneto 16.00 «Umor » 45 obrati* (Assassinio a 45 Žiri). Danielile Darrieux, Michel Aiuolair. Ideale 16.00 »Lepi Anton* <** bel Antonio). Mastroianni. Pre‘ povedano mladini. Marconi 16 00 »Pokol v Gote" Hafenu* (La strage di Goten Hafen). Frank VVisbarjev film-Abbazia 16.00 «Oudoviti Tarzan* (Tarzan il magnifico). Technicolor. Gordon Scott. Odeon 16.00 «Gozd ljubimcev* (II bosco degli amanti). Lab-rent Terzieff, E. Remberg. O-jOJOCOCOOOOOOOOO5^ PLANINSKO PREDAVANJE SPD v Trstu priredi da* nes 1- februarja t. 1. ob v Gregorčičevi dvorani predavanje znanega slovenskega ninca in plezalca RADA nS* CEVARJA «0B TRIGLAVA DO DUBROVNIKA> s spremljavo številnih barvni*1 diapozitivov. OCOSOSDSOCOOOCOCCKk1 Pogrebno podporno društvo * Bazovici ima v nedeljo 4. ‘ J bruarja svoj letni redni obl zbor v Presljevi dvorani ob 1 ’ uri. Prosimo, da se člani gotovo točno udeležijo. Odbor- smm predvaja danes 1. t. m-z začetkom ob 18. uri Unlversal film: KULT KOBRE (II culto del cobra) Režija FRANCIS D. LYON ROJSTVA. SMRTI IN POHUK.E Dne 31. januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. UMRLI SO: 66-letna Stefania Brecevioh vd. Perusin, 76-letni Pietro Devescovi, 64-letnj An-drea Tomovičih, 79-letni Nino Bortoluzzi, 72-letna Nadina Burboni por. Cardinall, 69-letni Gio-vanni Gori up, 71-letnl Antonio Minut, 79-letna Maria Pertot vd. Starek, 61-letna Giovanna Rizzi por. Visaggio, 84-letni Igino Rundo, 67-letni Pietro Mauro, 49-letni Nereo Pavani, 69-letni Gio-vannl Fabris, 74-letna Giovanna Totto vd. Verzler. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare. Trg Piave 2; Zanettl, Test“ d’oro. Ul. Mazzini 43. ObO©BB Smučarski izlet na Lokve SPDT priredi v nedeljo 4. februarja smučarski izlet na Lokve (tudi nesmučarji pridejo na svoj račun), kot pripravo ning za kmo v Črnem 18. februarja. Obvestila m sovanje v Ul. Ghega 9-II- 0»t’ rst u>- BRUS1N1 CARLO, Trst Ul tisti 20, prodala go;. elektr-čne predmete — šted11-na drva, premog plin. elek11 ( — trajno goreče peči na m kerosene ter na plin m po-triko. Olajšave pri plačilu-strežba plina na dom. — 'l'e‘ 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Ul. Carducci 41, DOBITE; *,,, ske moške ln otroške dežne * j, Sče bunde, blače, loplče ib 5 „o ce najboljših vrst In zna®' najnlžjib cenab. VESPAGENZ1A, Trst, Frai--esc0 44, tel n]a izročitev GRAND UH« 1C & 28-940, gt’$f MODEL 1962 — 160 ccm * c, zervnlm kolesom po znižan'^, ni. Darovati danes vespo, a |J. ISCE SE postrežnlca od 8-ure ali pa od 8. do 13. ute- ,cn delje In prazniki prosti. Te 44-371. Domači fantje in možje nesejo na ramenih krsti na pokopališče je le s težavo vzdržal solze. Ko so krsti položili v jami je bilo slišati le jok in ihtenje hudo prizadetih vdov, svojcev in sorodnikov ter pokojnikovih prijateljev. Pretresljivi trenutki, ki jih ni moč opisati. Sergij in Liano sta si bi- la dobra prijatelja, skupaj jima je smrt pretrgala mlado življenje, skupna je bila njuna poslednja pot, njuna grobova sta drug poleg drugega, da bosta drug zraven drugega spala večno spanje. Naj jima bo lahka domača zemlja ob Glinščici. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega SERGIJA BORDONA Posebno se zahvaljujemo č. g. župnikoma, vsetn darovalcem vencev ln cvetja ter vsem sorodnikom« prijateljem in znancem za izraženo sožalje. DRUŽINA BORDON in ostalo sorodstvo Boljunec, Kremenka, 1. februarja 1962. Tržaška občina se zadolžuje 55 milijonov lir posojila za podzemeljske prehode Posojilo tudi pri EPT za razširitev vodovodne mreže Tržaška občina je Sklenila * Tržaško hranilnico pogodbo za najetje 55 milijonov lir Posojila. S tem denarjem bo-oo finansirali dela za zgradi-*“v podzemeljskih prehodov Za pešce na Trgu Goldoni. 'Jnčina je nadalje sklenila pogodbo za najetje 8.250.0CO lir Posojila za preureditev občin-skega otroškega zabavišča «R. Ritteri« in za 10.500.000 lir za Pakup vnaprej izdelanega paviljona za državno šolo umet-no obrti. Pogodbe o najetju Posojil je podpisal za občino odbornik za računovodstvo dr. nocc co, za Tržaško hranilnico P* njen podpredsednik odv. Jaut. 2 ustanovo industrijskega Pristanišča pa je sklenila občina dodatno pogodbo k na-letju 50 milijonov posojila za TPzširitev vodovodne mreže v industrijskem pristanišču. Za industrijsko pristanišče je pod. Pisal pogodbo njegov predsednik odv. Bruno JForti. Kot vidimo, se občina na jjSe strani zadolžuje, čeprav 'e to slaba upravna politika. da gre pri tem za njene obvezpe naloge, kot dokazu-1* na primer razširjenje vodovoda v 2avljah. Sam odbornik za računovodstvo dr. noceo je v svojem poročilu 0 Proračunu dejal, da je treba mnogo previdnosti pri najemanju novih posojil, ki pocenijo nova bremena ne le glede vračanja glavnice marveč tudi obresti. Zato bi morali vztrajati na tem, naj dr-zava več prispeva za kritje Primanjkljaja in tudi za raz-I1® dela, čas bi že bil, da bi rudi dala na razpolago tistih nekaj milijard, ki so potreb-ne za zgraditev novega vodo-oda, ki ga občina že toliko Jet zahteva. Po drugi strani pa upamo, ?a bo prvo posojilo 55 mili- Jard pospešilo začetek del za gradnjo podzemeljskih preho-°v na Trgu Goldoni, tako da ,? ne bo zavlekel ta začetek Ja v pozno pomlad in se de-° ne bodo mogla dokončati v letu, ker jeseni pogosto de-,uJe in se rovi zalijejo z vo- , se rovi zalijejo z vo- “P- Promet se namreč naglo .“fjvija, vsako leto je okrog goče pomnožiti In zlasti na Trgu Goldoni je vedno večja zmešnjava. Ce se mora torej občina že zadolževati, naj bo to vsaj kaj hasnilo. Izžrebane nagrade Primorskega dnevnika Včeraj smo v prostorih našega uredništva izžrebali nagrade, ki smo jih obljubili starim in novim naročnikom za vnaprej poravnano celoletno naročnino. Nagradnega žrebanja se ie udeležilo kakih 100 ali morda celo več naročnikov, ki so prisostvovali celotni fazi žrebanja. Med novimi naročniki je žreb prinesel srečo Zofiji Batič iz Trsta (Ul. Crispi 33), med staTimi naročniki pa Ivanu Miliču iz Nabrežine 43, ki se bosta brezplačno udeležila našega izleta v Dalmacijo. Poleg tega je bilo izžrebanih še 10 naročnikov, ki so orejf,'. lepa praktična darila. Po vrstnem redu so bili izžrebani naslednji naročniki: 1. Viktor Vran, Ul. sv. Marka 37 — 2. Marija Ostrouška, Ul. S. Nicold 1 — 3. Danilo Pregare, Boljunec št. 50 — 4. Ivan Bobek, Grljan št. 318 — 5. Josip Bizjak, Col 10 — 6. Josip Zobec, Videmska ulica 29 — 7. Ivan Cernjava, Prose-ška ulica 232 — 8. Danilo Pe-taros, Boršt — 9. Ivan Jereti-na, Ul. Rittmayer 4 — 10. Fani Susič, Rojanska ulica 2. Naročnike, ki se niso udeležili žrebanja, prosimo, da pridejo po darila v uredništvo našega dnevnika. Sprejem pri županu 4non ’ . oa-iug 1U ciansK ■uuo vozil več, cest pa ni mo-1 združenja. Zupan dr. Franzil je včeraj zjutraj sprejel člane odbora Italijansko-ameriškega združenja in njegovega predsednika dr. Alda Renzija. Med prisrčnim razgovorom, ki se ga je udeležil tudi ravnatelj USIS za Tri Benečije John Shirley, so izročili dr. Franzi-lu člansko izkaznico novega Stanje šolstva v Podgorl Kje so vzroki za hiranje slovenske osnovne šole? Ali bo po uzakonitvi našega šolstva kaj bolje? Naloge staršev in učiteljstva •"iiiin Morda ga ni kraja na Goriškem, kjer bi bilo dvojezično šolstvo za vse prebivalstvo tako na mestu kot v Podgori. Tukaj se namreč s prvotnimi slovenskimi prebivalci vedno bolj križajo furlanski in italijanski priseljenci, ki jih je tukajšnja industrija privabila, da so si ustvarili v Podgori svoj novi dom, To stanje se odraža tudi v krajevnem šolstvu. V istem poslopju imamo slovensko in italijansko osnovno šolo, ki imata vsaka svoje ločene razrede. Ce pogledamo statistiko povojnih let, bomo žal morali ugotoviti nazadovanje slovenske šole in po drugi strani napredovanje italijanske. V pogovoru z učiteljico, ki je v prvih povojnih letih poučevala na obnovljeni slovenski šoli v Podgori, smo izvedeli, da je bilo na tej šoli leta 1945 samo v prvem razredu 45 otrok. Temu primerno je bilo tudi število po drugih razredih in v vsakem pogledu mnogo večje kot v razredih z italijanskim učnim jezikom. Danes imamo na slovenski šoli v prvem razredu samo pet otrok v vseh razredih pa 22. V primerjavi s šolskim letom 1959-60, ko je bilo v vseh razredih samo 18 otrok, je to sicer napredek, vendar pa to še ne pomeni, da hodijo vsi slovenski otroci v slovensko šolo, na kateri sedaj poučujeta dve učiteljici. Po drugi strani pa imamo na italijanski šoli okrog 50 otrok, ali več kot kdajkoli poprej, in pet učnih moči. Pre- cej naših otrok je moralo na italijansko šolo po zloglasnem Palamarovem odloku, ki je prepovedal otrokom slovenskih optantov vstop v slovensko šolo. Samo iz enega razreda slovenske šole je moralo takrat kar 13 slovenskih otrok na italijansko šolo. Ker je bilo pred kratkim uzakonjeno tudi slovensko šolstvo, bo v tem pogledu v prihodnje morda kaj bolje. Seveda bo to odvisno predvsem od naših staršev in njihove zavednosti ter od učiteljstva, ki bi moralo biti z njimi v večjem sodelovanju. Omenimo naj še, da ne hodijo vsi italijanski otroci v šolo v Podgori, ampak se nekateri vozijo v mesto ali pa hodijo v novo šolo na Maj-nici. Ce prištejemo še take, potem je številčna razlika med eno in drugo šolo še večja. Prav bi bilo, če bi se vsi učenci naučili obeh deželnih jezikov, kar bi jim v življenju ob meji gotovo prav prišlo. Sedaj pa se naučijo otroci obeh jezikov samo na slovenski šoli, ki ima v tem pogledu veliko prednost pred italijansko. Prav bi bilo, če bi to dejstvo upoštevali tudi naši starši. Trgovinska zbornica deluje brez predsednika imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii|||mi„ Iz koprskega okraja Razprava o družbenih planih bo gradil v Egiptu V Piranu bodo gradili ladje za Gvinejo - Nekdanji bunker proti Turkom so preuredili v Lokvah v klub - Povečanje proizvodnje :v alskrb v Sežani, dkalnicL.Senožečah in «lplasu» v Podgradu . P i 0, vseh občinah koprskega *rsja nadaljujejo s pripra-^“Hii za sestavo letošnjih druž-io nih Planov. Glavni problem bQl?0Vs°d, kako postaviti čim-*J realna razmerja med vla-stv ^ sredstev za gospodaril« v-*n za družbeni standard sbivalstva. Razen Va . • za stano- bi j s* prizadevajo tudi, da , 0 čimveč sredstev za Istvo. To je tudi razumlji-„ ’ s®j je ta problem skoraj vsod pereč, V perspektiv-m petletnem programu so ,.v koprskem okraju zasta- vil- nalogo, da bodo odpra-11 .tretjo izmeno v osnov- j,:, .vlci.|u izmeno v usnuv- vi{j šolah in letos bodo napra- vili Prvi korak v tej smeri On lo novin sui v Pi., . Iz°li, Ilirski Bistrici in p; • J n0V. ' ,^azen tega bo potreb- en* v občinskih proračunih za-- toviti nekaj sredstev tudi proti Turkom. Za preuredi- sprejeli podobne varnostne u- tev prostorov so vaščani prispevali .450. prostovoljnih ur, denkrno pomoč pa so prispevali dekanSka hladilnica (ki Ima na tem področju svoj o-brat), okrajni muzej Koper (šlo je tudi za ohranitev spomenika iz boja naših ljudi proti turškim vpadom) in občinski svet Svobod v Sežani. V kljubskih prostorih so prebivalci že namestili televizijski sprejemnik in mize za namizni tenis. Letos pa bodo uredili še nekatere prostore, tako da bodo imeli na razpolago še čitalnico, prostore za dramsko sekcijo, kakor tudi za predavanje in sestanke vaških organizacij. # # * Popravila vaških šol. oh * *a nerešenih problemov jjv-j® tudi na srednjih šo- »Pčeii,iPredvsem , Primanikui.e sta' • lziranefia kadra m Prl" ^ojni organi si resno priza- 5r_ ?'?.• da bi ustanovili pri sprejemnikov Bled 62. To bo g05?nJ1b šolah posebne peda- znatno izpopolnjeni domači tran- Samostojni obrat Iskre v Sežani (nekdanje Telekomunikacije) si je letos zastavil vrsto zahtevnih nalog. Proizvod, nja radijskih sprejemnikov bo letos znašala že 56.000 aparatov ali okrog 4 tisoč več kot lani. Glavna novost pa bo izdelava domačih tranzistorskih oddelke. V zvezi s tem *».!"lo potrebno tudi proučiti ]0 za uresničitev pred- i,07®. Italijanske unije o usta-’«vi matematično prirodo- ans'IneHa oddelka višje peda-... ŠoIp Pnlia v Knnru ža šole iz Pulja v Kopru ■zobraževanje predmetnih Učit ;. uraz.evan.ie preumeuini btpievev italijanskega šolstva. - Kal sredstev pa ho potreb- Sr ,Se,yeda tudi za razširitev nnt?nbh šol v okraju Ceko-Kn*a e srednie, pomorske, vin arske- medicinske ter ko-sbeffrslpa .'o mladink, ki zaradi pn-njipJkanja prostora na sred-šolah niso mogli nada-3ev«ti študija rt ?dkar * # # so v piranski ladje- 1 začeli graditi ladje z t»i.vn0 konstrukcijo, se je u- z —“v* — jc — Večoi ?8a Podjetja močno po- »>.• ** I in n o rn/ti 1 n r\riVioinin in naročila prihajajo t.u- So 'JI tujine. Prejšnji teden R°dh d drugim sklenili po-Rvin- tudi s predstavniki ■dern’h1e za grsdtjo dveh mo-žav0la femorkerjev za to dr- •p *** v jpV,arna Tomos ie sklenila jeit,iairu pogodbo, da bo pro-toVa ala in vodila izgradnjo gjD,zne motornih koles v E-■ ho J}’ Ta tovarna naj bi let- zistor, temperaturno neodvisen, z večjo jakostjo in kvalitetnejšim tonom. Letno jih bodo izdelali okrog 15 tisoč. Tovarna bo že letos znatno razširila svoje prostore, saj predvidevajo za prihodnje leto začetek proizvodnje domačega televizijskega sprejemnika TV 12. To bo standardni tip sprejemnika z raznimi tehničnimi izpopolnitvami, vendar s ceno, ki bo na jugoslovanskem povprečju ali celo pod njim. Pri izdelavi televizijskih sprejemnikov bodo zaposlili še okrog 18 ljudi iz okolice Sežane # # * Prebivalstvo vasi Senožeče, Oto'če, Potoče, Laže, Dolenja vas in Senadole je močno zainteresirano na razširitvi mehanične tkalnice v Senožečah, saj bi v tem primeru dobilo zaposlitev več.ie število ljudi. Gre za zgraditev škrobilnice in pripravljalnice ter za nabavo okrog 50 tkalskih strojev. V rekonstrukcijo je že sam kolektiv vložil 18 milijonov dinarjev, zdaj pa bi seveda potrebovali še pomoč občine. Po končani rekonstrukciji bi tkalnica proizvajala o-krog 5 milijonov metrov gaze letno, flanelaste rjuhe in razne druge predmete. * # * krepe in ker v obeh državah ni bilo primera te bolezni, ni vzroka za kakršnekoli ukrepe v maloobmejnem prometu. Pač pa veljajo strogi ukrepi za vse tiste osebe, ki potujejo ali prihajajo iz ogroženih predelov Anglije ali Zahodne Nemčije, medtem ko so za azijske in afriške dežele že itak v veljavi posebni ukrepi. Proti črnim kozam so cepili službujoče osebe na mejah, te dni pa bo prišlo na vrsto tudi delavstvo v koprskem pristanišču. # # # Zaradi poledenele ceste je na ovinku med Šmarjami in Koprom zdrsnil s ceste v jarek Slavnikov avtobus. Za krmilom je bil Stane Sterle iz Pirana. Komisija je ugotovila za okrog 50 tisoč dinarjev škode. Zaradi neprevidnosti pešca je prišlo do hude nesreče pri Semedeli. Avtomobilistka Dragica Dekleva iz Ljubljane je podrla Danico Olenik iz Izole, ko je le-ta nenadoma stopila s stranske poti na glavno cesto pred avto. S 'hudimi poškodbami so jo prepeljali v izolsko bolnišnico. Trgovinska zbornica v svojem včerajšnjem sporočilu obravnava vsebino resolucije MSI, poslane goriškemu županu in objavljene v časopisu «11 Piccolo«, ki se nanaša na stanje v trgovinski zbornici, ki nima svojega predsednika. Trgovinska zbornica zavrača trditev fašističnih svetovalcev, da se je ustanova po ostavki predsednika znašla v situaciji «brezoblične vztrajnosti« (a morfa inerzia). V sporočilu, objavljenem ob priliki predsednikove dčrnisije, naglaša sporočilo odbora trgovinske zbornice, je bilo izrecno poudarjeno, da bodo odborniki ostali na svojem mestu in nadaljevali z delom. Svojo obljubo so izpolnili, ker niso od takrat dalje zanemarjali nobenega vprašanja, ki se tiče naše pokrajine. To lahko vsakdo ugotovi, če se samo malo pobriga. Od 28. oktobra dalje, je namreč imel odbor 13 sestankov, na katerih se je obravnavalo 237 zadev, od katerih je bila cela vrsta takšnih, ki ne spadajo pod «navadno administracijo«. Trgovinska zbornica je srna. trala za potrebno, da te stvari pove, ker bodo resolucijo obravnavali na seji občinskega sveta. Obenem pa je s tem želela obvestiti tudi občinstvo, da bo vedelo za delovanje odbora, pa čeprav nima svojega predsednika. Danes stavka v Tržiču in okolici Danes od IS. do 17. ure bo v Tržiču splošna protestna stavka, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije: sicer Delavska zbornica . CGIL, CISL in UIL. Stavka naj vzpodbudi osrednje oblasti, da Je skrajni čas za pogajanja med prizadetima spornima strankama, to se pravi med vlado in uradniki CRDA, ki že 45 dni stavkajo za izboljšanje svojih prejemkov. ——«»--- Nova notranja komisija v ILMU Pred dnevi so bile v gori-škem kovinarskem podjetju ILMU volitve nove notranje komisije. Predloženi sta bili dve listi: CISL in CGIL; prva je dobila 26 glasov, druga pa 20 in od vsake je bil izvoljen po en kandidat'. CISL bo zastopal Baolo Fantini, CGIL pa Pietro Culot. Javna dela v severnem delu mesta Nad milijon lir za krepitev vodovodnega in plinskega omrežja Z novimi vodovodnimi cevmi se bo okrepil prilisk vode v novih hišah, ki so zrasle v Ul. Scaramuzza V severnem delu Gorice je v zadnjih letih zraslo precej novih zgradb. Povečini so jih zgradili med Svetogorsko cesto in Ul. Catterini. K tem hišam je doslej pritekala voda samo z ene strani. Ker je na to cev preveč priključkov, je mestni vodovod sklenil cev povezati na omrežje še z druge strani, da bi bil pritisk vode večji. S tem namenom so delavci mestnih podjetij skopali po začetnem delu Ulice Catterini kakšnih 200 metrov dolg jarek, v katerega prav te dni polagajo debele vodovodne cevi, ki bodo segale do Ul. Scaramuzza, to je do np-ve ulice, ki povezuje Ul. Cat- nillHIIIIIIimiltlllllllllllllllllllltlllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilttliiiiiifliHlHiiliiliiiildiiiiiiiiiiiiiiiiiillltililliiiiiiiiniiiiiiHiiiUiiiiiiiiiiiilllllIlld Širjenje kraškega vodovodnega omrežja 15. februarja v Doberdobu dražba za napeljavo cevi v Dol in Jami j e Vaščani pričakujejo, da bodo z deli pričeli takoj po dražbi V letu 1962 se je zaključila v Doberdobu prva faza del v zvezi z napeljavo novega kra-škega vodovoda. Naselji Poljane in Doberdob sta prvi imeli novo vodovodno omrežje m to na veliko veselje prebivalcev, ki so se dolga leta mučili z vprašanjem vode, zlasti v poletnem času, ko je bilo v Doberdobskem jezeru premalo vode. Tudi za občino samo so bili stroški za vzdrževanje starega vodovoda preveliki. Gradnja novega vodovoda je že sedaj pokazala pravilnost izvedenih investicij. Vodaripa se je s prvim januarjem tega leta znatno znižala. V prihodnosti pa o-betajo, da bo še cenejša. Zvedeli smo,- da se bodo v kratkem nadaljevala dela za napeljavo vode v naseljih od Jamelj do Dola, 15. februarja se bo vršila dražba za prevzem del na tem področju. Pb izvedeni dražbi bo podjetje, ki bo zmagalo na licitaciji, zelo verjetno takoj pričelo z detošn. UpaMUJ' da bo do konca tega leta rešeno vprašanje napeljave vodovoda tudi za Jameljce in Dolane. Tudi družine, ki čakajo na vselitev v novi stanovanjski blok, ki je bil lansko leto do- iiiiiiiiiliMiiiiiliiiMiiHiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii|||||||l||||||||||immim,,,|||,„|m|„l„„v S seje pokrajinskega odbora V Gorici je bil sestanek treh pokrajinskih predsednikov Pokrajinski odbor je imel v torek popoldne svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Chientarolija, ki je najprej obvestil odbornike, da je Uradni list od 22, januarja objavil odlok o provincializa-ciji ceste Bračan-Dolenje, od- je zelo koristen, in sicer zaradi tega, ker učiteljica otrokom pomaga, če Česa ne znajo pri pisanju nalog, obenem pa takšni tečaji prinašajo točke, ki jim pridejo zelo prav pri sestavljanju prednostne lestvice. lok, ki bo stopil v veljavo l.| Ker je po naših vaseh pre. rnoto rotzva.iala okrog 12 tisoč Raja°rdih kolps. Tomos se po- za nekaj podobnega tuji« __1___, , Ql 7 MCKaj k8kr> . 'i0 'n Marokom. Vse-or .ie tudi to (razen izvo- hia ^Vornih koles) lepa afir-Ja Tomosa v tujini. V T * * * lokvah pri Prert Jj°kvah pri Divači so klub kratkim odprli vaški tv0 ' Domače prosvetno druš- ki letos slavi 70-letnico »lavi iviciuu.u itiiSejJa: je prišlo na izvirno , Skav‘ m preuredilo v klub-Ptostore nekdanji bunker Obrati Iplasa v Podgradu in Hrušici bodo letos ustvarili za okrog 400 milijonov dinarjev večjo proizvodnjo kot lani. Predvsem se bo povečala proizvodnja iprena v Hrušici. Po tem proizvodu je zmeraj večje povpraševanje na trgu, saj uspešno nadomestu-je klasično žimo pri tapeci-ranju. Hkrati se pripravljajo na izdelavo negorljive pene, ki pride v poštev predvsem zavozil V nedeljo je bilo več nesreč zaradi vinjenosti. Pri Podgradu je padel z motornega kolesa na ravni cesti Ed. vard Cetin z Reke. Prepeljali so ga v izolsko bolnišnico. Tu-,di Karel Pelcar iz Škofij je zaradi vinjenosti trčil v osebni avto TS 33406 Vozilo je stalo pravilno na desni strani ceste v bližini cestnega nadvoza v Rižani. Pri padcu se je motorist poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico, medtem ko je škoda na vozilih malenkostna. Tretji primer vinjenosti pa so rešili kar sami organi prometne milice. Vzeli so namreč vozniško dovoljenje tržaškemu motoristu Giorgiu Scaramellu do iztreznitve. Scaramella je namreč vinjen tako vozil, da je izgubil sopotnika. Neprevidna kolesarka je povzročila hudo nesrečo v Ra-kitmku pri Posstojni. V tem kraju je motorist Jože Fidel iz Sušice pri Pivki podrl Antonijo Durjavo, ki je s kolesom neprevidno privozila iz stranske na glavno ulico. Pri padcu se je motorist huje poškodoval, medtem ko se je kolesark dovala. V Planini pri Postojni sta trčila tovorni avto iz Zagreba in tovorni avto s prikolico MB 11-25. Po nesreči je mariborski voznik pobegnil. Na vozilih je le malo škode Nesreča z majhno materialno škodo se je pripetila tudi v nedeljo zvečer v Semedeli pri Kopru. Pri srečanju z o sebnim avtomobilom TS 46833 je iz nepojasnjenega vzroka ob marca. Predsednik je povedal nadalje, da je bil pretekli petek v Gorici sestanek pokrajinskih predsednikov treh pokrajin naše dežele. Obvestil jih je o argumentih, o katerih so razpravljali na tem sestanku. Proučili so tudi dnevni red za prihodnji tak sestanek, ki se bo vršil v Vid- ta le malo poško- pri tapeciranju letalskih in avtomobilskih sedežev in podobno. # * * Pri pristojnih organih smo se informirali, da pojav črnih koz v Bratfordu in Diissel-dorfu ne bo prav nič prizadel obmejnega prometa. V Italiji in v Jugoslaviji so namreč bcestni jarek Re- migi.j Mavrič iz Portoroža. Na srečo je ostal nepoškodovan medtem ko ie na motornem kolesu precejšnja škoda. Na cesti med Bukovjem in Belsko žago so našli mrtvega kolesarja Ivana Grželia delavca iz Gorenj. Komisija še ni zaključila s preiskavo o vzrokih njegove smrti. Po teh obvestilih predsednika so razdelili odbornikom besedilo novih argumentov, ki so bili vneseni na dnevni red za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 3. t. m. Podpredsednik je nato poročal o bančnem poslovanju nekega krajevnega zavoda. Pri tem je šlo le za informacije brez kakšnih konkretnih ukre- pov. Odborniki so nato prešli na tiste točke dnevnega reda, ki se tičejo upravnih zadev. Proučitev teh niso zaključili in jo bodo nadaljevali na prihodnji seji. -----«»---- Na vseh šolah je treba odpreti popoldanske tečaje Pred tedni so odbori šolskega patronata v nekaterih občinah na Goriškem poskrbeli, da so na šolah namestili učiteljice, ki v popoldanskih urah skrbijo za osnovnošolske otroke. Takšne tečaje so organizirali, kolikor nam je tnano, v Jamljah, Doberdobu n Pevmi. Otroci omenjenih osnovnih šol ostajajo po kosilu, s katerim jim postrežejo šolske kuhinje, v razredih, kjer v dveh urah pod nad. jorstvom učiteljic napišejo do-nače naloge in se pripravijo a naslednji dan pouka. Takšen sistem poučevanja cej brezposelnega učiteljstva, sodimo, da bi se morali šolski patronati pozanimati, da bi v vsaki šoli namestili v popoldanskih urah učne moči, ki bi skrbele za to, da bi se učenci bolj učili; obenem pa ostajanje otrok v šoli u-godno vpliva na njihovo vzgojo, ker se odtegnejo škodljivemu vplivu ceste grajen v Jamljah, bodo s tem zadovoljne. Zaradi pomanjkanja vode so namreč stanovanja ostala precej mesecev prazna. Z izvedbo tega programa' bi bilo rešeno veliko vprašanje, ki že dolga leta tare kra-ške prebivalce. le. Lestvica za najemnino občinskih kmetijskih zemljišč Kot sporoča goriška prefektura je posebna komisija za določitev pravične najemnine pri kmetijskih zemljiščih, ki so občinska last, na podlagi čl. 2 zakona št. 1140 od 18. avgusta 1948, določila za zemljišča na posameznih področjih goriške pokrajine naslednje najemnine, ki jih smatra za primerne za tekoče leto: 1. Področje v brdih; njive po 7.000 lir za goriški oral; travniki po 3.500 lir; 2. na krmin-sko-gradiščanskem polju: peščeno polje po 7.600, globoka orna zemlja po 10.500; 3, pri Gorici na levi strani Soče: orna zemlja po 9.300 lir; 4. področje okrog Tržiča: namakana peščena polja po 10000, dobra ornica po 12.000; 5. izboljšana področja: za urejena zemljišča po 11.500; za še neurejena po 8.000 lir za goriški oral. Najemnina je mišljena za samo zemljo, brez trt ali drugih nasadov in brez raznih gospodarskih ali drugih poslopij. , ——((»----- IZ STANDREZA Še ena slaba cesta Med raznimi cestami, ki so v Standrežu potrebne popravila ali ureditve, je trenutno morda najbolj nujno potrebna popravila tista, ki pelje .od začetka Pilošč proti Soči in se uradno imenuje Ul. Natisone. Odkar so prenesli mestno smetišče malo niže ob Soči, se po tej cesti mnogo več vozi, ker je glavni in najprimernejši dohod do smetišča. Poleg kmetov, ki imajo na tem področju svoje njive, vozijo po njej tudi smeti k Soči in potem jih kmetje zopet odvažajo, da jim bodo služile kot dodatno gnojilo. Vse to ima za posledico, da je postala cesta, ali bolje pot, zelo razorana. Zlasti v mokrem vremenu je vožnja po blatu zelo težavna. Vaščani so mnenja, da bi jo izboljšali z navozom kamenja in gramoza, ki bi ga morali seveda utrditi z valjarjem, da bi kamenje ne odletelo in delalo škode na bližnjem polju. Prav bi bilo, če bi obifina, pod katere upravo spada ta cesta, za to poskrbela. terini s Svetogorsko cesto. Vanj polagajo tudi plinske cevi, da bi mestna plinarna dobila nove potrošnike v tem okolišu, ki je sedaj še brez mestnega plina. To delo bo mestna podjetja stalo nekaj nad milijon lir: 600.000 lir bodo potrošili za okrepitev vodovodnega omrežja, pol milijona pa za novo plinsko cev. Seveda je cesta že kakšna dva tedna popolnoma zaprta za promet, ker jo je občinska uprava sklenila razširiti in jo v njenem srednjem delu zvišati za kakšnega pol metra, ker je prenizka in se zaradi tega zadržuje deževnica, ki povzroča luže, predvsem pa udorne jame, ki avtomobiliste, katerih je v tem predelu kar precej, spravljajo v slabo voljo. V Rim je odpotovala delegacija kmetov za kongres Včeraj zvečer je z vlakom odpotovala v Rim petčlanska delegacija goriških neposrednih obdelovalcev, ki bo zastopala našo pokrajino na vse. državnem kongresu Kmečke zveze, ki bo L, 2. in 31 februarja v palači kongresov EUR. Poleg pokrajinskega predsednika Kmečke zveze Bruna Ma-rizze je v tej delegaciji tudi doberdobski delegat Josip Gergolet. Delegacija bo kongresu izročila pergament, v katerem je popisana volja briškega prebivalstva, da navzlic težavam skrbi za dober pridelek ških Brd. Obenem s pergamentom bodo izročili kongre-sistom tudi manjšo količino tokaja. V Rim je odpotovala tudi delegacija tržaških neposrednih obdelovalcev, ki jo vodi tajnik Kmečke zveze inž’. Pečenko. Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Za ponesrečence v Dalmaciji so prinesli na sedež Prosvetne zveze v Gorici svoje prispevke še naslednji: A. W. Gorica 1.000, Z. M. Gorica 1.000, tri družine Miklus iz Pevme 2.000, Karel Prinčič, Pevma 18, 500, Orland Semolič, Gorica 500, Miro Skerk, Gorica 1.000 in Darko Šuligoj, Gorica 1.000 lir. Dar za Dijaško Matico Ob smrti prvega predsednika Demokratične fronte Slovencev v Italiji odvetnika dr. Karla Podgornika, zavednega Slovenca, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za pravi-ce svojega naroda, so njegovi sotovariši, bivši člani odbora DFS, darovali namesto cvetja na grob 10.000 Ur v korist Dijaške Matice. Karet Prinčič iz Pevme št. 18 — 1.000 lir. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I tokaja, tipičnega vina gori- Pismo iz Nove Gorice Nad 13 milijonov so nabrali »a ponesrečence v Dalmaciji Vsi so s ponesrečenci od potresa globoko sočustvovali in pomagali po svojih močeh Tudi ljudje na Goriškem so celih osem dni, ko so poslušali poročilo o potresih v Dalmaciji, delili strah in negotovost s tisočimi ljudi, mož, žensk in otrok, ki jim je potres porušil domove ali jih pregnal z domačega ognjišča. Za njihovo nesrečo smo takoj zvedeli vsi. Iz vsake napisane in izgovorjene besede o tej nesreči je izvirala tovariška skrb in sočustvovanje. Z njimi so bili v mislih vsi naši ijudje, ki so jim takoj priskočili na pomoč. V zadnjih dveh tednih je znova prišla do izraza širokosrčnost naših preprostih ljudi, katerih pomoč in izkazana solidarnost nas globoko ganeta. Pozivu Jugoslovanskega Rdečega križa so se takoj odzvali tudi na Goriškem vsi delovni kolektivi, šole, množične in društvene organizacije ter posamezniki. Z denarjem in v blagu so pomagali prizadetim Dalmatincem in jim poslali za nad 13 milijonov dinarjev vrednosti. Slehernega našega delovnega človeka — mladega ali starega — je nekaj spodbudilo, da je pomagal, da je dal del svojega za tiste, ki so izgubili vse. Mladinsko nogometno prvenstvo Dcltertlclpskn ekipa ie na S. mestu V tekmi z Ronkami je le za las manjkalo, da ni zmagala - Neredi na igrišču so obsodbe vredni V nedeljo, 28. februarja, so doberdobski nogometaši odigrali tekmo z ekipo iz Ronk. Doberdobci so tudi tokrat tekmo izgubili s tesnim rezultatom 2:1. Z zmago nad Doberdobom je ekipa iz Ronk skupno s Pierisom prešla v finale za mladinsko prvenstvo. Nastopili so v naslednji postavi: Emil Jelen, Silvano Frandolič, Franko Jelen, Franko Rebula, Bruno Dužman, Ivan Gerin, Marjan Ferletič, Marjan Peric, Karlo Gergoiet, Edvard Ferletič in Ivan Jate. Tekmo je sodil Minocci iz Tržiča. Srečanje obeh ekip se je vršilo na občinskem igrišču v Ronkah. Teren ki je bil blaten, je oviral igralce. V začetnih petnajstih minutah so Doberdobci prvi napadli nasprotnikova vrata, vendar gola niso zabili. Dužman je podal Rebuli, ki je prešibko streljal in poslal žogo mimo vrat. Igra se je nadaljevala brez posebne borbenosti do približno petih minut pred koncem prvega polčasa, ko ie sodnik prisodil Ronkam kazenski strel. Vratar Jelen je žogo prestregel, ker pa je bila blatna, mu je ušla iz rok, zato je Zanutti z lahkoto zabil gol. Po tem golu so se Doberdobci ugreli, prešli v napad toda spričkali so se z nasprotniki, da je sodnik izključil Burga. V drugem polčasu so Doberdobci takoj pričeli napadati. Streljali so tri kote, toda žoga je šla vsakikrat mimo vrat. V sedmi minuti drugega polčasa je Dužman sam prišel brez ovir do nasprotnikovih vrat. Ko je nameraval streljali v vrata, so ga nasprotniki z rokami zadržali. Sodnik je prisodil strel, ki ga je Dužman z 11 metrov po ponovitvi spremenil v gol. Po izenačenju so igralci Ronk postali napadalnejši. Tudi Dpberdobci niso držali križem rok. Občinstvu se je tedaj nudila prav lepa in živa igra. Vzpodbujali so Rončane n nekateri tudi Doberdobce. Ker je zaradi žalitev doberdobika ekipe Edvard Ferletič nekaj zakričal proti publiki, ga je sodnik izključil. Tudi med navijači se je vnel prepir, prešli so ograjo in zas?ri‘i igrišče. Voditelji obeh ekip so morali pomiriti vročekrvne ljubitelje športa. Po desetih minutah prekinitve se je igra nadaljevala brez posebnih akcij. Dve minuti pred koncem so Doberdobci ponovno pred nasprotnikovimi vrati. Rebula je nameraval streljati, toda Mario Persi ga je porinil. Sodnik ga je za ta prekršek odstranil z igrišča. Navijači so se spet razgreli, in ker je Marjan Ferletič prekršil določila in nekaj odvrnil navijačem, ga je sodnik izključil. V zadnji minuti pred koncem igre je sodnik prisodil Doberdobcem kazenski strel Silvano Frandolič je žogo u-jel, toda mu je ušla iz rok in je napravil avtogol. Doberdob tudi tokrat je imel precejšnjo smolo. Igra je oila precej napeta, ker so z zmago Ronke prešle v finale. Pripomniti je treba, da je sodnik pomanjkljivo sodil m so se zato tudi Doberdobci utili nekako zapostavljene. Pieris 11 točk in Ronke 10 točk, igrala bosta v finilu; Doberdob 5 točk; CRDA 5; Turjak 4, Najprej so se klicu za pomoč udzvali številni delovni kolektivi. Kolektiv tovarne cementa in salonita v Anhovem je namenil prizadetim po potresu dva vagona salonitnih izdelkov, tovarna pohištva v Novi Gorici 30 kompletnih postelj, tovarna »Jadran« v Mirnu 100 parov čevljev, tovarna pohištva »Krn« vagon desk, tekstilna tovarna «Bača» 100 metrov volnenega blaga, grosistično podjetje na Mostu na Soči vagon cementa. Kolektiv rudnika živega srebra v Idriji je določil za pomoč 1.500.000 dinarjev, kolektiv splošno gradbenega podjetja »Primorje« iz Ajdovščine 1." 1.000 dinarjev, kolektiv lesno industrijskega podjetja v Ajdovščini 500.000 dinarjev, tovarna poljedelskgea orodja Batuje 100.000 dinarjev, tovarna igel v Kobaridu 100.000 dinarjev, kolektiv bolnišnice za duševne bolezni v Idriji 250 tisoč dinarjev, »Grosist« Gorica 200.000 dinarjev, mizarsko podjetje Volčja draga 200.000 dinarjev, zdravstveni dom Šempeter 100.000 dinarjev, kolektiv Časopisnega podjetja »Soča« 100.000 dinarjev, osnovna organizacija Rdečega križa Trenta-Bovec 125.000 dinarjev. pomladek Rdečega križa osnovne šole Idrija 105.000 dinarjev. Dalje so na dolgem seznamu darovalcev sindikalne podružnice, osnovne organizacije Zveze vojnih vojaških invalidov, osnovne organizacije Rdečega križa in pomladkarji PO šo.ah, društva upokojencev, kmetijske zadruge in posamezniki, Vsakdo je dal kar največ, zato je morda celo krivično, da kogarkoli posebej navajamo, kajti vsako darilo — veliko ali malo, moralno ali materialno — je dragoceno. V vsakem je izraz vzajemnosti, izraz razumevanja, da smo dolžni pomagati tudi drugemu, in največja u-teha za pretrpljeno nesrečo je spodbuda, da z lastnimi meč-mi popravimo hude posledice potresa. J. J. Saje in dimniki preglavice za gasilce Včerajšnje vetrovno vreme je povzročilo na več krajih vnetja saj po dimnikih, zlasti v starejših hišah, ki so že dotrajale, z njihovimi dimniki vred. Zato so imeli tudi včeraj goriški gasilci opravka s sajami in so jih klicali tokom dneva na tri kraje. Ob 8.40 so morali iti v stanovanje Ane Quaglia v Ul. Balilla 23, kjer so imeli opravka tričetrt ure, da so dimnik očistili in preprečili ogenj. Skoda ie bila neznatna. Ob 10.15 so morali v stano- .»L j, • vanje Marije Marini v Ulici Brig. Casale 29, kjer so imeli nad eno uro dela in so morali prebiti tudi del zidu, da bi preprečili vnetje nekega trama. Zažgal se je tudi del poda. Škodo cenijo na okrog 12.000 lir. Nekaj po 14. uri pa so klicali gasilce v stanovanje Ane Shell v Ul. Formica 44, pi av tako zaradi vnetja saj v dimniku. Tudi tu so gasilci kmalu opravili in je bila škoaa ie neznatna. V tržiškem pristanišču so našli letalsko bombo ( k T i* 6 ) DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št, JO, tel. 25-76. Stroj, ki poglablja morje v tržiškem pristanišču Panzano nasproti novega skladišča CR DA, je naletel na letalsko mino, težko kakšnih 5 stotov. O najdbi so takoj obvestili specializirani oddelek za pobiranje razstreliva v Vidmu. Včeraj je na kraj prišel mare-seiallo Di Prampero, ki je s strokovnjaki mino odnesel v Solvayev kamnolom, kjer so jo razstrelili. IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,,1,111 UOHSO. 16.30: «Benito Mussolini — anatomija diktatorja«. Crnobeli italijanski film. VERDI. 16.00: «Benito Mussolini«. Italijanski dokumentar. ni film o fašizmu. VITTOR1A. 17.20: «Julieta, Romeo in tema«, D. Smutna in I. Nitrik. Crnobeli češkoslovaški film. CENTRALE. 17.00: «Prestol za Kristino«. C. Kauffman m A. Aronda. Nemšku-španski tehnikolor. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 5.4 stopinje nad ničlo ob 14. uri, najnižjo 0.2 stopinje pod ničlo ob 6.50. Vlaga je dosegla 29. odst., veter od severovzhoda 22 km na uro vetrovni sunki od severozahoda 46 km na uro. PRIMORSKI DNEVNIK 1. februarja 1962 6 — *■*"» WCO Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih panogah V Chamonixu nestrpno čakajo na odločitev smučarske zveze Boje se odpovedi, ker francoska vlada ne mara vzhodnonemških tekmovalcev Na snegu v Val di Fiemme Lestvice revije «Ring Magazine» Položaj v zvezi z izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki bi moral biti od 10. do 18. februarja v Chamonixu, gotovo ni jasen. Francoske oblasti so namreč odbile vstopne vizume vzhodnonemškim tekmovalcem, kar je povzročilo pravcato krizo lr je postavilo v dvom možnost izvedbe. Izločiti vzhodnonemške tekmovalce iz tako važnega nastopa je brez dvoma nesramna zadeva, saj ima Nemška demokratična republika v svojih vrstah odlične smučarje: naj omenimo samo zmagovalca v slalomu na lanskoletnem tekmovanju Abeldoden Eberharda Riedela in Illin-ga Klausa, ki je bil šesti v •lalomu za pokal Kandahar. Zaradi tega je predsednik mednarodne smučarske zveze sklical za nedeljo izredno sejo izvršnega odbora, ki bo proučil položaj. V zvezi s tem izvedenci pravijo, da odbor vseeno lahko pristane na tekmovanje v Chamonixu, ki pa ne bi imel uradnega pečata, kar pomeni, da ne bi dodelili ne svetovnega naslova ne nobenih kolajn. Seveda nastane pri tem vprašanje, če bodo organizatorji pristali na to. Predvsem je treba poudariti, da so priprave za prvenstvo stale do danes 200 milijonov starih frankov. Odbor lahko tudi odpove prvenstvo ali pa poveri organizacijo kaki drugi državi, ki bi ponudila sodelovanje. Naravno je, da prvenstvo ne bi bilo v že določenih dneh, ker ne bi •MlllfMflllM*il>t****HII>*ll>M*6|iliaiv>liallM ZA SVETOVNO PRVENSTVO Cortina in Badgastein pripravljena za tekme CORTINA D’AMPEZZO, 31. Smučarski klubi in turistična zveza Cortine so poslali mednarodni smučarski zvezi predlog, da bi 'zvedli, v primeru da odpade v Chamonixu, svetovno prvenstvo na olimpijskih progah Cortine. Ker so vse proge v najlepšem redu in vrhu tega zasnežene, Je možno izvesti svetovno prvenstvo v že določenih dneh, to Je od 10. do lt. februarja. * * * DUNAJ, 31. — Dunajski listi pišejo, da Je možno izvesti svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah (če bi to seveda odpadlo v Chamomixu) v Avstriji in sicer v Badgasteinu. nihče zmogel priprav v tem kratkem roku. Ce bi mednarodna smučarska zveza odpovedala prvenstvo, bi zelo verjetno organizirala »mednarodni smučarski teden- z udeležbo vseh najboljših tekmovalcev sveta. Prihodnje leto pa bi bilo svetovno prvenstvo ponovno v Chamonixu. s čimer bi se zveza oddolžila za stroške, ki so jih imeli prireditelji letošnjega tekmovanja. V primeru odpovedi prvenstva na francoskih tleh, kje bi lahko izvedli tekmovanje? Prvi so se javili Italijani, ki bi ga lahko izvedli v Sestrie-ru. Predvčerajšnjim pa je prišla nova, morda najboljša ponudba. Na sestanku prireditvenega odbora tekmovanja «3-Tre» je padel predlog po izvedbi prvenstva na zasneženih pobočjih okoli Madonna di Campiglio. V tem kraju so priprave za mednarodno smučarsko tekmovanje na Tridentinskem že na taki točki, da je izvedba popolnoma mož. na. Toda to le od 23. februarja dalje, ko se bo začelo tekmovanje *3-Tre», ki se bo zaključilo 25. istega meseca. V Chamonixu seveda so te vesti zaprepastile tako prireditelje kot domačine, ki so upali na izreden zaslužek. Predvsem ie treba vedeti, da mesto samo razpolaga le s 3000 posteljami, ki omogočajo kvečjemu udobno nastanitev tekmovalcev, novinarjev, spremstva, ogromnega števila članov . organizacijskega odbora ter le majhen del gledalcev. Zaradi tega bo moral marsikdo prespati v okoliških vaseh in prevoziti kilometre in kilometre z avtomobili. Organizatorji se največ boje navala motoriziranih gledalcev. Zato so sklenili; d,a bodo v samo mesto prepustili le hajnujnejša prevozna sredstva, medtem ko se-bodo morali drugi ustaviti na parkir nih prostorih in nadaljevati pot do tekmovalnih prog peš. Da bo vse potekalo po navodilih so si zagotovili pomoč 300 žandarjev, ki Se bodo strogo držali zelo strogih prometnih predpisov. V Chamonixu so organizatorji pripravili vse, da bo tekmovanje potekalo brezhibno. Izboljšali in olepšali so nekatere proge, pri čemer so morali izruvati nič manj kot 4.000 dreves. Ce se bo primerila kaka hujša nezgoda bo na razpolago bolnišnica v Chamonixu in če ta ne bo zadostovala, bo helikopter odpeljal ponesrečence v druga bolj oddaljena mesta. Posebnost prvenstva bodo kvalifikacije v slalomu. V prvi vožnji bodo nastopili vsi, a le 15 najboljših se bo uvrstilo v finale. V drugi vožnji bodo nastopili vsi preostali in kot v prvi, se bo nadaljnjih 15 borilo v finalu za naslov s kvalificiranimi v prvi vožnji. Vodja tekmovanja pa bo bivši svetovni prvak in sedanji trgovec v Chamonixu James Coutet. Italijansko prvenstvo Dick Tiger v nordijskih panogah boksar meseca Priprave za svetovno nogometno prvenstvo Mladi in hitri igralci za madžarsko reprezentanco V nedeljo v Cortini nastop skakalcev za naslov prvaka 1962 RIM. 31. — Februar bo izredno naporen mesec za vse smučarje sveta. Na sporedu je svetovno prvenstvo v Zakopanih, kjer bo šlo za naslov v nordijskih disciplinah (teki, skoki in nordijska kombinacija), dalje svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki obse------------— ga tekmovanje v slalomu ve- leslalomu in smuku, kar bo veljalo tudi za lestvico ((velike alpske kombinacije«. Sicer je danes še prezgodaj govoriti o teh nastopih, še posebno, ker bo tekmovanje v Zakopanih od 17. februarja dalje, medtem ko obstaja za tekmovanje alpskih smučarjev v Chamomxu možnost odložitve ali celo odpovedi. gled ljubiteljev zimskih športov uperjen v Ziano di Fiemme, kjer bodo ta teden podelili italijanske nar,love v nordijskih disciplinah razen v skokih, ki bodo v nedeljo na skakalnici v Cortini. Tu bodo nastopili De, Zordo, Zandanel in drugi za značko prvaka 1962. leta. Tekmovanje na dolgih progah tako zn člane, kot za članice In juniorje bo na smuči- iiimiimHiiMiimiMmlliiiiMiHHiHiiiiiltiiMmiiutiniitiiiiiiiiiimiilintiitniliiimimiimlim V Zakopanih nordijske discipline Zaskrbljenost je izginila: sneg je pobelil smučišča Poljaki pričakujejo 180.000 gledalcev Medtem ko imajo v Chamonixu skrbi bolj politične kot športne narave, so bili v Zakopanih na Poljskem, kjer bo svetovno prvenstvo smučarjev v nordijskih disciplinah, zaskrbljeni iz tehničnih razlogov. Športne naprave so v ■BS najlepšem redu, toda kaj bi zadnjih dneh je bila v okoli d velike skakalnice prava pomlad, ki je spravila prireditelje v obup in jih je prisilila, da so ie začeli misliti na odložitev prvenstva, ki bi moralo biti od 17. do 25. februarja. Sedaj so te skrbi izginile z obzorja. V -Zakopanih je začelo snežiti, kar je posebno razveselilo neutrudljive poljske prireditelje, ki so sedaj prepričani, da bodo lahko sprejeli v svojo sredo najboljše smučarje iz vseh delov sveta. In tu ne bo diskriminacije, ker na Poljskem pojmujejo šport drugače kot francoski politiki. Znano je, da Poljaki ničesar ne prepuščajo slučaju. Zato so vse malenkosti stokrat pregledali tako, da jim ni u-šla nobena malenkost. Stadion pod veliko skakalnico že čaka na flledalce, saj bo ta središče vsega: tu bodo starti in cilji za vse teke, pa tudi razne svečanosti bodo v njegovi sredi z izjemo proglasitev zmagovalcev, ki bo bolj v sredi mesta na stadionu Orkan. Od gradenj sta skakalnici v središču pozornosti. Veliko so gradili dve leti in je že prestala mednarodni krst. Nekateri so celo trdili, da je najboljša na svetu in to zaradi tega, ker so pri 200 skokih zabeležili le 7 padcev. Njen rekord pa je točno 100 metrov, katerega je dosegel sovjetski skakalec Samov. 100 metrov je tudi dolg nalet, medtem ko je kritična točka pri 90 m. Poleg skakalnice je 22 metrov visok s tolp. kjer bodo sodniki, del funkcionarjev in del radijskih in televizijskih reporterjev. Zanimi-v a pa je zgodovina srednje skakalnice. Ta je nastala zaradi sklepa mednarodne smučarske zveze, da bodo skoki za svetovno prvenstvo dvakrat in sicer na večji in manjši. Zato so se Poljaki lotili dela in preuredili srednjo skakalnico tako, da bo dovoljevala skoke (s kritično točko pri 65 m) do in morda tudi preko 70 m. Ta znamka je namreč sedanji rekord na lej skakalnici. V tem poljskem ziipskošport. nem središču je bilo 1939. leta prvo uradno svetovno prvenstvo. V teku na IS km je zmagal znani finski tekmovalec Kurikkala, ki je doživel čast, da so po njem imenovali tradicionalno tekmovanje V bližnji prihodnosti bo po- s61h Val' di f'iemme, to je v dolini, kjer irnajo svoje sedeže in kjer delujejo klubi kot so Fiamrne Gialle iz Predazza in Fiamrne Oro iz Moene, ki v glavnem združujeta približno 90 odstotkov najboljših italijanskih smučarjev. Lanskoletni zmagovalec v teku na 30 km in letošnji zmagovalec na tekmovanju Kurikkala v Delnicah Giulio De Florian, ki je doma iz Ziana, je največji favorit za letošnji naslov. Njegova najresnejša tekmeca bosta Steiner in De Dorigo, ki sta znana po borbenosti, a oba prezgodaj potrošita sile, ki so potrebne za uspešen zaključek tako napornega tekmovanja na dolgih progah. V ostalih skupinah so sile precej izenačene, zaradi česar je danes nemogoče predvide. vati zmago tega ali onega tekmovalca ali tekmovalke. NEW YORK. 31. — Ameriška boksarska revija je priznala nigerijskemu boksarju in angleškemu prvaku Dicku Tigerju naslov najboljšega boksarja meseca. Tiger si je z zmago s k. o nad Kubancem Florentinom Fernandezom zagotovil pravico do nastopa v dvoboju za svetovni naslov srednje kategorije s Terryjem Downesom (prvak EBU) ali Fullmerjem (prvak NBA). Revija je nadalje objavila januarske lestvice najboljših boksarjev, ki so kakor sledi: TEŽKA: prvak PATTERSON (ZDA) — 1. Liston, 2. Ma-chen, 3. Folley. SREDNJETEŽKA: prvak ARCHIE MOORE (ZDA) — 1. Johnson (prvak NBA), 2. Rinaldi (It.), 3. Jones. WF.LTER: prvak BENNY KID PARET (Kuba) — 1. Griffilh, 2. Dupas, 3. Rodriguez, 5. Loi (It.). LAHKA: prvak JOE BROWN (ZDA) — 1. Ortiz, 2. Charnley, 3. Elorde, 7. Rosi (It.). PERESNA: prvak DAVEY MOORE (ZDA) — 1. King Jo, 2 Winstone, 3. Ramos, 5. Caprari (It.). PETELINJA: prvak EDER JOFRE — 1. Medel, 2. Cald-well 3. Cossemyns, 5. Rollo. MIJSJA: prvak PONE KINGPETCH (Tajlandija) — L Arias, 2. Ben Ali, 3. Yaoita, 4. Burruni (It.). Izbranci so bodo morali vračati domov najkasneje do 22. ure BUDIMPEŠTA, 31. — Madžarski nogometaši, ki bodo izbrani za reprezentanco, se bodo morali vračati domov najkasneje do 22. ure in od 1. marca dalje se ne bodo smeli posluževati ne avtomobilov ne motornih koles. Tako je sklenila nogometna zveza, ki je dodala, da bodo kršitelji izbrisani iz seznama igralcev, ki bodo odpotovali na svetovno nogometno prvenstvo v Čile. športni dnevnik «Nep Šport« piše, da bo imela Madžarska, ki bo igrala prvo igro svetovnega prvenstva z Anglijo, na razpolago samo mlade, močne in hitre igralce. Priletni in počasni igralci ne bodo prišli v poštev za repre- z njimi če ne bo snega. V srednjeevropskih smučarjev-te-kačev, ki je bilo letos v Delnicah. Končno naj še omenimo zanimivo številko, ki bo zelo zadovoljila, seveda če jo bodo dosegli, prireditelje, da ie bo tekmovanje ogledalo o-koli .. . 1S0.000 gledalcev. KOŠARKA ŽENEVA, 31. — Mednarodno srečanje v košarki med Švico in Belgijo se je snoči končalo z zmago gostov 67:47. Tudi v prvem polčasu so bili Belgijci v vodstvu v razmerju 35:24. Prejšnjo nedeljo Je Inter nadaljeval svojo zmagovito pot in Je odpravil P?«*?™. Prihodnjič pa ga čaka težja naloga, ker se bo spoprijel z Milanom. Na sliki: Bicicli na tleh pred vrati padovanskih gostov ...nuni....mini..MIH............mil..............................im.......................................................... Moško košarkarsko prvenstvo A lige Žensko košarkarsko prvenstvo Milančanke so za las odnesle zmago Philcu Odlična igra CMM v Trevisu Tržaški predstavnici v C skupini ženskega košarkarskega prvenstva sta v nedeljo zaigrali zelo zanesljivo. Kljub te. mu so morala dekleta v obeh primerih prepustiti zmago tekmicam. Sicer ni nihče priča- koval zmag pač pa so bili vsi prepričani, da bosta tržaški ekipi nudili nasprotnicam oster odpor. Philco in GMM sta zaigrali gotovo svojo najboljšo tekmo letošnjega prvenstva. Nekaj minut pred zaključnim žvižgom sta celo vodili in vse je kazalo, da bosta preobrnili predvidevanja. Žal sta obe odpovedali prav v odločilnem trenutku, kar so izrabile nasprotnice, ki so si osvojile zmago. Dekleta Philca niso imele, posebno po nedeljskem porazu v Benetkah, posebnih možnosti za zmago. To pa še posebno, ker so imele v gosteh milansko Stando, ki se poteguje za naslov. Kljub temu pa so na igrišču presenetile. Tržačanke, ki so nastopile v predtekmi moškega srečanja, so za. čanke nasule celo točo žog. Polna iznenadenj je bila tekma med Portoricom in Brescio. Klub Peje iz Brescie je za- čele z velikim elanom in na- čel z hitrimi potezami ter je glo nizale točke v svojo ko- tako večkrat zaporedoma pri- rist. V tem delu igre je bil sel do kosa. V drugem delu zaman napor državnih repre- ,“*,m“ "a 50 domačinke zaiera. SZ BOR obvešča, da zaradi zasedene dvorane na stadionu (Prvi maji odpade današnja telovadna ura za člane. Iz Istih razlogov ne bo niti otroške telovadbe, ki bi morala biti Jutri, v petek. zentantk Gelmetttjeve in Ron-chettijeve, da bi zmanjšale razliko in ustavile vigrane tržaške napadalke. Posledica tega je bila. da so imele Tržačanke ob koncu prvega polčasa deset točk prednosti. V drugem delu so Milančanke spremenile taktiko in so z osebno obrambo skušale onemogočiti najnevarnejšo Tržačanko Tarabocchijevo. To se jim je tudi posrečilo z rezultatom, da so začele nevarno manjšati razliko, dokler niso pri 39 točkah dohitele tržaško ekipo. Rezultat je še nekaj časa kolebal, na koncu pa se je Mi-lančankam posrečilo doseči koš, ki jim je prinesel skoraj nepričakovani uspeh. Prav tako odporna so bila dekleta CMM v Trevisu. Obe <-kipi sta si bili skozi celo tekmo enakovredni in Tržačanke so celo dve minuti pred koncem igre tudi vodile. Tik pred sodnikovim žvižgom pa so domačinke dosegle tri točke in s tem tudi težko priborjeno zmago. j Udinese je tudi v nedeljo I nadaljevala svojo zmagovito’ pot z visokim rezultatom: beneški ekipi so namreč Videm- tekme pa so domačinke zaigra, le veliko bolje, toda porazu se vseeno niso mogle izogniti, pa čeprav je ta ostal v častnih mejah. Ce se igralke / Brescie do konca tekmovanja ne bodo popravile in predvsem si ne bodo izboljšale položaja v lestvici, se bodo morale odpovedati nastopom v najvišji kategoriji. To pa zaradi tega, ker bo za prihodnje leto uveden nov način tekmovanja. Izidi nedeljskih tekem so sledeči: Portorico - ‘Brescia 33:21 Standa - ‘Philco 47:45 »Treviso CMM 50:49 Udinese ‘Venezia 73:24 Reyer in Treviso na vrhu lestvice Čeprav je 'kazalo, da je moška petorka Philca, ki nastopa v košarkarskem prvenstvu A lige, zamudila priložnost, da se uvrsti v najvišjo kategorijo, moramo danes popolnoma spremeniti mnenje in trdit:, da je vstop Tržačanov v prvo ligo še mogoč. Moško prvenstvo namreč poteka na tako čuden način, da je vsako predvidevanje danes nemogoče. Primerov ne manjka, saj so prav tista moštva, ki so bila že zdavnaj odrezana iz borbe za boljša mesta v lestvici, v zadnjih kolih zablestela in celo premagala kandidate za končno zmago. Kakor je osem dni prej Don Bosco nepričakovano ustavil Treviso, je /v nedeljskem ko*u zablestel goriški Safog, ki je premagal drugega kandidata za končno zmago Reyerju. Z zmago so si Goričani ponovno priborili mesto tik za vodečimi in so zasedli odličen položaj, ki jim bo lahko služil za nadaljnje napredovanje. Zaradi tega bo odslej potekala borba za vodilni stolček med Tre-visom, Reyerjem, Philcom in Safogom, kar bo brez dvoma poživelo prvenstvo. Ob koncu prveva dela moškega košarkarskega turnirja je torej stanje na vrhu zelo zapleteno in precej nejasno. V prvi polovici tekmovanja se je stanje na lestvici večkrat spreminjalo. V začetku je kazalo, da bodo Videmčani ne. premagljivi, kasneje sta zablestela Treviso in Philco, sedaj pa sta začela pot proti vrhu še Re-yer in Safog Z dna lestvice se dviga tudi Don Bosco, ki je bil v zadnjih štirih kolih kar trikrat uspešen. Izidi nedeljskih tekem i sledeči: ‘Philco - Fides 76:52 Safog - *Reyer 67:66 Don Bosco - ‘Teramo 75:69 ‘Udinese . Campli 81:49 ‘Stamura - Ravenna 68:49 zentanco, pa čeprav so ti še vedno upoštevanja vredni nogometaši. Tehnični vodja madžarske reprezentance je izjavil, da bodo preizkusili med 10 ali 11 trening - tekmami približno 28 igralcev. Glede taktike je izjavil, da se bo proti južnoameriškim enajstoricam poslu-žil sistema 4—2—4, katerega pa bo spremenil v srečanju z evropskimi tekmeci. Madžarska reprezentanca bo med pripravami za Čile nastopila 7. marca na Dunaju rroti nekemu domačemu moštvu, 6. maja v Budimpešti proti belgijski ali angleški enajstorici in 12. maja v Rimu ali Amsterdamu proti italijanskemu ali holandskemu nogometnemu klubu. Nadalje bo imela dva mednarodna nastopa v Budimpešti: 18. a-prila bo sprejela v goste Urugvaj, 4. aprila pa Turčijo. Zadnja dva treninga bodo Madžari imeli v Čilu in sicer 19. in 24. maja. HOKEJ NA LEDU Protest Vzh. Nemčije zaradi zavlačevanja Izdaje vizuma za ZDA BERLIN, 31. — Športni funkcionarji Vzhodne Nemčije so poslali predsedniku mednarodne zveze za hokej na ledu telegram, s katerim so protestirali zaradi odklonitve vizuma igralcem, ki bi morali odpotovati na svetovno prvenstvo v Coloradu Springsu (ZDA). Tajnik vzhodnonemške zveze Joachim Gruenutald je še posebej poudaril, da so Iconzu-larni uradniki ZDA v Berlinu hoteli vsaj pet tednov časa z■ I ■ 11 ■ 11 > ■ IIIIIMIIIIillllllHIHIUIII E. E. K IS C H Popoldne ob petih so našli gospo Bergmannovo mrtvo v njenem stanovanju. Nekdo jo je bil zadavil in nato oropal. Osumili so ljubčka služkinje (nekdo je videl, da je šel okrog treh iz hiše), in ob šestih je kriminalna policija že imela oba — služkinjo in Franca Polanskega. Nato so detektivi preiskali stanovanje Polanskih in začeli zasliševati njegovo mater. Gospo Polanski pa je strašna novica tako pretresla, da se je že v začetku zasliševanja onesvestila, detektivi so odšli, ne da bi kaj izvedeli, in odločili, da jo bodo prihodnjega dne zaslišali na policiji. Proti večeru si je gospa Polanski opomogla. Sedeč za mizo v svoji sobi je strmela v prazno. Njene oči so bile mokre, jokala pa ni. Jokati ni mogla, saj ni mogla povsem doumeti strašne nesreče, ki je padla nanjo. Trkanja ni slišala in tudi videla ni, kdo je vstopil. Šele ko je časnikar dejal: «Oprostite, gospa Polanski, mene pošilja časnik,* šele takrat se je zganila, ko da je popustil krč, ki jo je hromil. «Casnik!» je zavpila in se prijela za glavo. »Ne v časnik, mladi gospod, bodite usmiljeni, ne dajte tega v časnik. Zaradi mojega rajnkega moža, zaradi moje poštenosti — ne v časnik. U-boga perica sem, petindvajset, let že perem raznim družinam, pa ni še nikdar nobeni zmanjkala niti plenica!* Časnikar se je v zadregi presedal na stolu in skušal dopovedati gospe, da bi morda celo pomagalo njenemu sinu, ako bi časnik objavil njeno izjavo. Podatki svojcev so že marsikomu pomagali. Gospa Polanski se je še bolj razburila: «Nočem mu pomagati, nočem! Morilec je in ropar! Gospo Bergmannovo je zadavil, da ji je lahko ukradel dragulje. Veste, kaj je to, mladi gospod? To je roparski umor! In tako bo tudi natisnjeno v časniku. Kako naj mu pomagam? Saj bi mu rada, saj je moj fant, moj edini otrok. Kako naj mu pomagam, kako? Uboga perica sem. šla bom k odvetniku in mu plačala — a kako naj pomagam nesrečnemu Franciju, kako — to povejte, gospod.* In časnikar je začel naštevati razne olajševalne okolnosti, ki 'zmanjšujejo kazen, revščina je taka o-kolnost. tudi podedovanost — morda Je njen Franci podedoval od staršev ali dedov slaba nagnjenja.... »Podedovano? Da je podedoval kaj takega po očetu ali materi?* je gospa Polanski skočila pokonci in pomagala svojemu otr& ku, da ne bo zaradi meh' trpel. Resnico vam povem • Jaz sem morilka!* No, si je mislil časnika*’ zdaj bo uboga starka za<5e' Časnikar se je u-našil. Le ] la naštevati svoje majhh® kaj je zinil? Zdaj lahko pregrehe! Sicer pa — 20 kratko poročilo bi že bil°’ za člančič z naslovom: St*' ra, siva mati zločinca, rev' na .perica, obtožuje sani® sebe, da bi s tem rešila sv0* i jega otroka..., ♦Koga ste pa že umoril*' gospa Polanski?* je pote*1* vprašal in se prizaneslj*v° nasmehnil. »Nikogar! Za to nisem gre, ničesar ne bo izvedel. «Ampak, gospa Polanski!* je skušal pomiriti ženo. «Razumeh ste me napak. Saj vem, da ste pridna in poštena žena....* Gospa Polanski pa, ko da ne sliši: »Da, da, podedovanost pravimo temu. Po meni je podedoval, ubogi Franci, po meni!* ..... — ................ A tako! si misli časnikar :rtela zadosti moči. Hotel® Ta dobra perica hoče rešiti >a sem! Moj fant pa " sina za ceno svojega dobre- moj fant je imel dovolj mej ga imena. i či, on je izvršil, kar se*1* «Da, da, pomagati mu ho- jaz samo nameravala...* čem! Vi ne razumete in mi ne boste verjeli, da sem nosila umor vse življenje v »No, da, kaj vse nam **0 pride na m r.el v življenju]^ »Ne, ne, nisem samo sebi. še nobenemu nisem; slila na to! Tu, poglejte.-* tega povedala, vam pa bom,1 ln gospa Polanski si P“j da boste potem dali v čas- i tegne ruto z glave, da se > nik. Naj potem le pridejo j lasje skuštrajo na vse stf®_ policisti pome, naj ljudje j ni. Ko da je še mlado “ le kažejo s prstom za ma- j kle steče k omari, odp* no, zdaj mi je vseeno, dovolj dolgo sem to skrivala v sebi. Izpovedala se bom predal in potegne iz njeS dolg kuhinjski nož. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST — UL, MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-IL Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA st. 2U - Tei. št 37-338 - NAROČNINA: ’ mesečna 650 ur. - Vnaprej: 6etrU letna 1800 lir polletna 3500 *ir. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Zi FLRJ: ADIT, DZS,LjubIJ*®J . ‘;'J l ,’. a .j j , , t tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda »..uarjeva um-a . , . - - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Vsi oglasi se naročajo pri upravi.