C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e sabato. • 13 gtnnaio 1926. Posanezna številk$ 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto zlutraj. Stsne za celo leto 15 L. < pol leta 8 L. * četrtleta 4 L. la tnozemstvo celo leto lir 40. N» tiaročUa brez do- t'toslane naročnine *•'• ne moremo ozirnii. Udgovorni urednik: folds Kemperle. it. 3 V Gorict, v sredo 13. jamiarja 1926. utoix Netrankirana pisma st ne sprejemalo. Oglasi se računalo vo dogü vorn in se plačajo v mi pre\. List izdala kon sorcli *üOKl$KE STRAZE* Tisk Zadružne tiskarxt v (iorici, Itiva Piazzul ta it. 18. Uprava in uredništvo. ultca Mameli štev. *• (prej Scuole). — SResen opomin. Ze večkrat smo na tern mestu govorili o težkih gospodarskih prh likah, v kaferih živimo in o še težs jih, .i nam groze. Res no smo opos minjuli naše ljudstvo, nuj se tega zave iev z razumnim, marljivim i n varčnim gospodarstvom skuša pres prečiti pogubno nesrečo, ki visi nad njim. Naše besede so bile, žal, ve* činoma govorjene veivovom. V do; kaz naj slu/.i sledeči dopis, ki smo ga prejeli iz Brd. Imena občine ne navajamo, ker nočemo povzročaii vaških prerekanj. Dopis pa nudi las ko živo, verno sliko razmer, ki vlas dajo mnogokje po dezc.li, — ne sas mo v Brdih, — da ga oojavljamo nn tern mestu in skoro dobesedno: V naši občini je nekaj čez tisoč prebivalcev. Koliko izmed teh je res vežev in koliko bogatih, ne morem z govosijo reči. Kar pa vidim, je pa skoraj nekaj čudnega. Starši jočejo nad shbimi časi, sinovi se pa po= stavljajo kot bogatasi. Ni dosti lepa srajca, lcpa obleka, bid mora še ovratnik, šjurpa in ne vem kako se imenujejo tiste drage reči, ki jih okoli vrata stavijo. Pride nedelja ali praznik: »alo, taia denar! Lire, lire!« Plešejo v Kozani, plešejo na Dobro- vem, plešejo v Vipolžah itd. llbogi oče pa nima za tobak ali niti za mis loščino pri sv. masi. Pa poglejmo ženski spol n. pr. hčere in matere! Potem borno malo govorili še o otrocih. Ta naša des kletai Lepa so ah še iepsa nocejo biti. Poznati ni ali so od ubogega kmetd ali so hčere kaksnega grofa. Tiste bogate, ki bi se upale lepše oblačili kot uboge, res ne vedo kaj kupiti. Tako se zgodi, da je pri mar* sikaten družini takole: Mati v revs nih capah, dekle pa v cufljih in gali. Mati nima v čem Hi k maši, hči pa lepe, židune nogavice. Mogoče celo kuteru mati prosi in vziva občinsko podporo, hči pa diši vsa po parfus mu, ali kako sc že pravi, je vsu olispana, vsu pregledana v ogledalu, krilce do kolen in ne vem še kaj bi nastel. Pa saj ni treba, saj vsi vidis mo. Mati doma zdihuje in šiudira kaj bo dela jutri v lonec, hči pa nese zijala prodajat na plese uli pa celo v mesio v kino. Poglejmo pu male oiročiče! Mart sikje je dekle lepo in se postavlja kukor sem rekel kot grofova hči, njena mala sesirica pa komaj nagos to skrije. Ena sesira v gali, drugu v capah. Odrasli sin v ovratnikih in \ šjarpah, njegov bratec v luknjah, da mu srajčica ven kuka. In tako na* prej! Se veliko iakih primerov bi lahko navedel. Toda naj za danes končam. Vprašam samo prav resno: Ali je to prav? Očetje in matere, sinovi in hčere, ali ne vidite, da drvite v pogubo? Spametujte se ie vendar enkcat! Mi besedam našega dopisnika ne bomo veliko dodajali. Njegova iz? vajanja so povedana sicer po do* mače, toda mozato in brez olepsas vanja. Razmere, ki so se razpasle mar sikje je očrtal z bridko, toda jedrnato besedo. Ze zadnjič, ko smo pisali na tern mestu o nasi bos dočnosti, smo poudarili, da je preds pogoj za naš obstanek zdravo gos spodnrstvo. Razvade, ki jih graja in bwa nas danasnji dopisnik, pa pris čajo ;n kriče o gnilem gospodarstvu, o propadanju in žalostnem koncu. Spametujmo se tedaj, kakor nas svareče opominja naš dopisnik, in otresimo se grde zapravljivosti in razsipnosti, ki priča, da gine po nas ših družinah ljubezen in razpadajo domovi! Kaj se gods po sveiu? Na vzhodu sc politično življenje bolj naglo razvi.ja kot na zapadu. Tu so bolj umerjeni politiki, ki imajo vzglede v tisočletni zgodo* dovini svojih dcžcl; na vzhodu je pa vse bolj burno in hitreje utrip* lje. Vzhod, zlasti balkanskc dežele so se šele pred nedolßo dobo otre* sle turškcj^a robovanja in jar ma. Vzgled imajo pri svojih nekdanjih gospodarjih, ki so kruto tlačili kr* ščansko rajo od 15. stoletia dalje. Zato v ljudstvu še ni dosti razvita pol. zavcst in ljudstvo si pusti uka* zovati od samosilnikov. Grčija, sta* ra zibelka svobode in junaštva, mO' ra slušati povelja oholesia j^cnera^ la. Rumunski kmet trpi pod nasil* no vlado bogate gospode. Na Bol* garskem pa ukazuje meščanski sloj, ki potisne navadno encmu izmcd scbc palico in bič v roke, da stra* huje Bolgara od Vitoše Lore do Varne. Krvavo nasilje. Parkrat smo se že pomenili o stra* hovladi profesorja Draßotina Can* kova, ki je streljal in moril svoje politične nasprotnike kar vprek. Zločin v katedrali sv. Nedelje v Sofiji je bil eden najtežjih v zi*o= dovini zarot in anarhizma. Toda nič manjši niso bili zločini Canko* ve vlade, ki se je krvavo maščeval nad vsemi, ki so le od daleč bili na sumu kot nasprotniki obstoieče na* silne vlade. Zemljoradniške in ko^ munistične j^lave so padale po vsej deželi. Do kolen je bredel Cankov v krvi, toda zma^al je. Krik o strahotah in ^rozodej« stvih na Bol^arskem je se^el daleč preko bolgarskih mej na ušesa tu* jih državnikov. Francozi in Angle* ži so namignili, naj bi krali odpu* stil krvavega ministrskeßa prcd* sednika. Kralj Boris je bil tudi vo* ljan to storiti, da ne bi zapravil svoje priljubljenosti pri liudstvu. A Cankov je bil še močnejši. Ni se umaknil. Imel je za seboi »oficir* sko ligo«, vsc višjc častnike, ki so v deželi komandirali. Za Cankovom je drlo čez drn in strn tudi make* donstvo četaško udruženic. S tern je imel ministrski predsednik dvo* je najmočnejših oboroženih orga* nizacij za seboj. Zunanii svet je tudi skušal prepričati, kako je na Bolgarskcm vse lepo in v redu. Po? šiljal je svojcga zunanjesia ministra polkovnika Kalt'ova iz Beograda na Dunaj, odtod v Ženevo. potem v Budimpcšto in Bukarešto. da bi dokazal, da Cankov vlada tako, ka* kor ljudstvo hoče. Verieli so mu seveda le malokje. Cankov pade. Strahovalec Bolgarskc ie zdaj sprevidel, da mora bandero za* sukniti, če hoec imeti v zunanjem svctu še kaj ugleda in vpliva. Za* čel je popuščati. Stara resnica pa je, da se zaene moe diktatorjev ta* krat nagibati h koncu. ko začno po* puščati. Opozicionalci so začeli lez* ti iz svojih skrivališč. Že so se jav* no čule ostre besede na račun via* dc. Tudi v parlamcntu ie začel rasti greben tistim poslancem, ki se ni* so povsem strinjali s krvavim pro* fesorjem. Celo nekateri njegovi do* bri prijatclji so v zbornici glasovali proti njemu. Med temi ie bil tudi Ljapčef. Usoda Cankova pa je bila zapečatena, ko se je sprl s svojimi zvestimi pristaši v makedonskem komitetu in v oficirski ligi. Ti so bili nad njim. Moral ie začetkom prejšnjega tedna podati ostavko in se umakniti nasledniku Andreju Ivjapeevu, ki je takoj sestavil novo via do. Cankov pa se ni še povsem u* maknil iz politike. Zbornica ga je izvolila za svojega predsednika, njegovega nekdanjega finančnega ministra Todorova pa za podpred* sednika. Na ta način bo Cankovov duh šc vedno obvladoval bolgarsko politiko. Novi krmarji. Sedanji ministrski predsednik Ljapčef je zelo znan kot sprcten politik. Po poklicu je časnikar, a je bil že parkrat minister. Pri mo* gočncm makedonskem odboru je zelo dobro zapisan in se ima njemu najvee zahvaliti, da jc splaval na površje. V vlado je Ljapecf pokli* cal precej spretne može. Odločilno besedo v vladi pa sta si znali priboriti že prei omenjeni organizaciji. Odlični elan oticirske lige, glavne Cankove pomagalkc, Vlkov, je postal vojni minister; Va* siljev, o katercm gre glas, da je bil med dejanskimi morilci Stambolij* skega, pokojnega voditelia bolgar* skega ljudstva, je postal železniški minister; trctji pripadnik oficirske lige Georgijev je pa dobil notranje ministrstvo. To so tri naivažnejša ministrstva ob času kakih bun in vstaj. S tern si je režim dobro za* varoval hrbet. Iz teh znakov se da tudi sklepati, da bo šla bolgarska politika precej v isti smeri naprcj kot je šla pod Cankovom. V današnji številki imaio bravci priložnost, da se seznaniio v po* sebnem članku o zbližanju Bolgar* ske z Jugoslavijo. Toda Liapčevo* va vlada ne daje tudi v tern pogle* du dosti nad. V sobranju, v poslanski zbornici, je nova vlada dala dosti obljub, da bo v deželi zakraljeval mir. Mi* nistrski predsednik obljublia širo* ko pomiloščenje vseh političnih preganjancev. Če se bo to uresni* eilo, bo v resnici storjen velik ko* rak do pomirjenja. Ravnotako želi Ljapčev živeti v miru tudi s svoji* mi sosedi, dvigniti proizvodnjo in dati bolgarskemu levu večio vred* nost. Od teh obljub si liudstvo marsikaj obeta. Bolgarski narod čaka želino bolj* ših dni. Mu jih bodo novi oblast* niki naklonili? Podobna politika kot v Bolgariji tcče tudi pri njeni sosedi Grški. Samo, da je na Bolgarskem dikta- tura že preko viška, pri Grkih pa se šele približujc vrhuncu. In še ena razlika jc: dočim se ie Cankov v svojem vladanju opiral na orga? nizacijo in postal vodja meščanskih strank, si general Pangalos na Gr* škem še ni pridobil nobene stran* ke. »Ljudstvo tako želi«. Sedanji grški diktator Pangalos se je z vojaško revoluciio v juniju lanskega leta polastil vlade. Dejal je, da hoče ljudstvo, naj pride na krmilo žclezen mož, ki bo rešil do* movino. Tedanja vlada Mihaloko* pulosa sc jc morala umakniti, ker »je ljudstvo želclo«. Po prvih me* secih svoje vlade jc general sesta* vil posebno komisijo, ki nai sestavi načrt ustave. Ko jc odbor delo končal, jc Pangalos kar samolastno črtal neke določbe, ki mu niso bile všcč, češ, ljudstvo tako hoče. Najlepše pa je prišlo po novem letu, ko je diktator kar ustavo ukis nil razen prvega člena, ki pravi, da je Grčija republika. Izdal ie pro* glas, kjer oznanja popolno samo* vladjc po spanskcm vzorcu. Vso oblast je vzel v svoje roke. Poteg* nil je svojo generalsko sablio in jo vihti v zraku ter vpije, da ie on to moral storiti in vpcljati svoje sa^ movladjc ter vsiljevati liudstvu svojo voljo, »ker liudstvo to hoče«. Ljudstvo pa tega noče! Gospod Pangalos jc v svoji na* ivni vojaški pamcti pozabil, da vsi diktatorji, kar jih zgodovina po* zna, opravičujejo svoje nasilje z ljudsko voljo. Pozabil ie tudi, da baš isto ljudstvo tudi pozna že ta* ke diktatorskc izgovore in se ne podvrže samovladju zastran njih, marvcč iz strahu in pred silo. Ta* ko je bilo in bo, dokler se bo zgo* dovina pisala. Grški diktator se ie ravno tiste* ga ljudstva, na katcro sc sklicuje, zbal. Letos v marcu bi morali Grki voliti svoje senatorje in poslance. Toda general je zavohal, da vejejo drugi vetrovi, njemu nie kaj pri* jazni in je zato odgodil volitve ter proglasil generalsko diktaturo. Vsled tega je nekaj ministrov že stopilo iz vlade. Toda Pangalos je začel kot Cankov. Zapira in obto* žuje vse politične nasprotnike; ča* sopisje ne sme več pisati resnice; poslanci so morali na prisilne po* čitnice; vojaštvo pa strahu ie ljudi po atenskih ulicah. Najbrže tudi ni ve daleč dan, ko se bodo zbrali Pangalosovi nasprot* niki in bo Grčija doživela novo re* volucijo, ki bo izvila generalu mcč iz rok. Veliki nemški dnevnik »Ger* mania« pise, da se vse diktalorske vlade Evrope majejo. Vse prcživ* ljajo hude notranje krčc, ki jih bo* do zlomili. Preko sabelj in bajone* ! tov bo prišla do vcljave pamet in ] ljudska beseda! 0 naSem denarju v Bvstrijslii poStni hranilnici nam pise posl. dr. Besednjak. »Zopet in zopet se oglašajo ljudje v tajništvu naše politične organiza* ei je, kedaj se bodo končno izmenja* i lc krone, naložene v Avstrijski post* ! ni hranilnici. Zc davno je izšcl od* lok, da sc zamenjajo krone v lire po 60 od sto ,a denar ja noče od nikoder biti. Ko sem bil zadnjič V Rimu, sem sei radi tega poizvedovat na poštno in finančno ministrstvo in zahteval pojasnil. Odgovorili so mi, da so te* žave na Dunaju pri Avstrijski post* ni hranilnici in da se bo denar takoj izplačal, čim izvrše na Dunaju pred* pisane uradne formalnosti. Ker se mi je zdelo vendarle cudno, da se vlcčejo ti uradni posli na Dunaju kar par let, sem se koncem decem* bra o priliki svojega potovanja na Dunaj oglasil pri Avstrijski poštni hranilnici ter govoril z njenim gu* vernerjem drjem Schustcrjcm, biv* šim avstr. trgovinskim ministrom. Guverner je poprašal takoj načelni* ka pristojnega urada in mi pojas* nil, da je blizu 20.000 hranilnih knji* žic iz naših krajev že davno potrje* nih in poslanih tudi že v Italijo. Os* Stran 2. »GORI^KA STRA2A« talo je le še majhno število, ki bo ravnotako kmalu rešeno. Tod a vsa težava je drugje. Denar se radi tega ne more izplačati, ker mednarodna pogodba o Avstrijski poštni hranil? nici še danes ni potrjena in postavs no veljavna. Guverner Schuster mi je pokazal pogodbo in v njej je za? pisano, da stopi v veljavo šele z dnem, ko jo potrdijo vsi parlamenti nasledstvenih držav .Do danes so pogodbo potrdili italijanski parla? ment, avstrijski in jugoslovanski, manjka baje potrdilo Čcško ? Slo? vaške, Poljske in Romunije. Dokler tudi te države ne potrde v parla? mentih pogodb'e, ni še veljavna in se denar ne more zamenjati. To je vzrok, radi katerega naše ljudstvo eaka že leta zaman izmenjavo. Treba je torej še potrpeti, dokler ne bo pogodba potrjena od vseh na? sledstvenih držav ali pa naj rimska vlada plača iz svojega žepa ljudem naloženi denar kot nekak pred? ujem. To bi bilo najbolj pametno, saj so za to tudi fašistovski poslanci Ju? lijske dežele. DNEVNE VESTI. Zadnja pot kraljeve matere. V pondeljck so slovcsno poko? pavali nokojno Margerito Savoj? \\lo\, Ze v Bordigher*. zadnjem kraljičincm bivališču, se ie razvil mogoeen sprevod do železniške po? staje. Odtod je peljal poseben vlak krsto proti Rimu. Na vseh postajah je eakalo na mrtvaški vlak" obilo ljudstva, ki se je poslavljalo od globoko verne in dobrotljive kra? ljice. V Rimu pa je bil sprevod še slo? vesnejši. Vsi princi s kraliem in kraljico, vlada, scnatorji, visoki uradniki, armada, tuji poslaniki in nešteto ljudi je stopalo za topov? skim podstavkom, na katerem so vozili krsto ovito v državno zasta? vo. V sprevodu so nosili obilo cvetja in vencev, ki so jih poslali glavarji skoro vseh držav. Tako se je pomikal pogreb do Panteona, kamor so začasno položili k počit? kii pokojno kraljico. Potem jo bo? do pa prenesli v posebno grobnico, kjer bo verna žena eakala plačila. Tudi Gorica se je spomnila smrti visoke pokojnice. Trgovine so bile dopoldne zaprte. Ob 11. uri pa so vsi za pet minut prenchali z de? lom. Črno ovite svetilke po ulicah so gorele, zvonovi pa so žalostno pozvanjali. Smrt. Zopet se je odprl grob in vanj smo morali položiti mladeniča, ka= terega je ljubil in cenil vsakdo, ki ga je poznal. Umrl je v cvetu let g. Vlado Rutar, absolvirani pravnik, sin višjega sodnega svetnika v p. g. Rutarja v Gorici. Neizprosna beta žena gn je dohifela v Zagrebu, ka- mor je odšel pred prilično dvema mesecema končat svoje studije. Po kratki, fežki bolezni ga je pokosila dne 10. f. m. in sedaj že sniva večne sanje na zagrebškem Mirogoju. »Po novem letu se vrnem,« je rekel prijateljem, ko se je poslavljal. In prišlo je novo leto, a prišel ni — on. Vrača se samo njegov duh in vzbuja spomine na njega, ki je bi značajen, blag in plemenit. Spavaj mirno, dragi Vlado! Ne spiš v domači vod* dni grudi, katero si tako pošteno Ijw bil in katera tako rabi odločnih bor; cev Jodn spiš v zemlji mučeniškega »kraljči« Gubca, ki je vse žrtvoval za naso pravdo. Naj tu misel daje pokoj Tvoji duši in vsem, ki Te bo* mo pogrešali! Tvoje drage siarse in sorodnike naj pa tolaži nebeški Očef ' Poide. Pašič na počitnicah. Sivi jugoslovanski min. predsed? nik Pašič je šel v Monte Carlo na počitnice. Dokler se ne vrne nazaj v Belgrad, sc ne bo v jugoslovanski politiki nič spremenilo. Mnogi kro? gi se pa s prepogostimi in dolgimi Pašičevimi počitnicami nič kaj ne strinjajo. Protiradicevska stranka na Hrvaškem. V soboto so imeli zborovanje pristaši Hrvatske Zajednice in Ra? dičevi odpadniki. Sklenili so, naj se ustanovi nova »Hrvatska federa? listična seljačka stranka«. Nova stranka zahteva, naj se država raz? deli na pet enakopravnih delov: Sr? bijo, Črnogoro, Hrvatsko, Bosno in Slovenijo. V socialnih zahtevah se krije veeinoma z nekdaniimi radi? cevci. V stranko je že stopilo pre? cejšnje število odlienih razumni? kov. Radič bo imel zdai močnega nasprotnika. Moralno čiščenje. Po navodilih iz Rima ie začela policija po vseh mestih v državi preiskovati plesne sole in dvorane. Sredi najbolj vročega plesa vdere? jo v dvorano policisti. Plen ie pov? sod dober. Skoro v vsaki plesni dvorani naletijo na večie število mladoletnih deklic, ki plešejo nedo? stojne plese v nespodobnih oble? kah. Naložijo jih na avto ter odpc* ljejo na poHcijo. Drugi dan jih s primernim poukom pošljejo k star- šem, ki morajo poseči za kazen v mošnjieek. To zdravilo, ki je vsi resni ljudjc hvalijo, baje prav do? bro vpliva na razgreto mlado kri. Smrad iz Madžarske. Zadnjič smo našim bravcem po? jasnili sramotni Skandal o ponare? jevanju denarja na Madžarskem. Zadeva se pa še ni polegla. Vsak dan se še kaj novega zve in sliši, da so zaprli to ali ono visoko gla= vo. Sleparji noeejo nič kai dosti iz- povedati, ker jih je baje neki bivši vojaški škof zaprisegel, da bodo o svoji tajni družbi molčali. Fran* cosko easopisje glasno vpije, da mora Madžarska povrniti vsc po? narejene francoske tisočake. Kino in politika. V Trstu so pred kratkim kazali na platnu slike, kjer nastopa slo? viti italijanski kinoigralec Valenti? no. Med predstavo so pa vdrli v ki? no fašisti in zahtevali, nai se pred? stava prckine. S tern so hoteli pro? testirati, ker je Valentino postal iz italijanskega ameriški državljan. Po komunističnem kongresu v Moskvi. Z novim lctom se je končalo 14. glavno zborovanje komunistične stranke v Moskvi. Važno je po zborovanju pred vsem to, da so se razni nasprotujoei si duhovi pomi? rili in so izvoljeni v glavni odbor komunistične stranke tudi takozva* ni opozicijonalci: Kamenjev, Zino? vjev in Sokolnikov. V odboru je tudi znani ruski diplomat Čičerin. Komunistična stranka sc ie tudi prekrstila. Zdaj je njen uradni na« slov »Sovjetska zveza komunistične boljševiške stranke«. Dolarji. Zdaj so že znani uspehi dolarske zbirke, ki jo je razpisal Mussolini, da pokrije ameriške dolgove. Po vsej Italiji so nabrali 97,072.815 lir in 30 stotink. Franku na pomoč. Francoski frank še vedno pada. V prepad vleče tudi vso francosko državo. V zadnjem času so se pa našli ljudje, ki hočejo franku po* magati. Angleške in ameriške ve* like banke so že poslale na Fran? cosko svoje ravnatelje. Zastonj pa ta pomoč prav gotovo ne bo. Kruh in delo. Vse avstrijske stranke silno skrbi vedno večje število brezpo? selnih. V drugi polovici decembra je bilo 240.000 ljudi brez dela in jela. To se pravi z drugimi beseda? mi, da so med vsakimi sto Avstrij* ci stirje brezposelni. Svetoletni roraarji. Po prvih, še ne prav točnih po? datkih, je prišlo v Rim za sveto leto eez 1 milijon romariev. Iz Nemeije jih je bilo skoro tri četrt miljona. Romarji odtod ter iz Av= strije in Madžarske so romali kot pravi romarji veeinoma peš. Solnčne pege. Učenjaki so že davno odkrili, da se pojavljajo na solncu večje ali manjše temne pege. Letos so še posebno velike. Te so dale povod, da prorokujejo nekje v Ameriki, da bo leta 1926. konec sveta. Ne vem kam? bi poslal denar za »G. Stražo« Na? slovi: IJprava »Goriške Straže« — Gorizia. Pa bo prav. Ceno lista glej prva stran, levi vogal zgoraj v okvirčku. Dd Triglava do Carigrada! Odkar so se državniki v Locarnu domenili, da se ne bodo vojskovali za premembo sedanjega posestnega stanja, je tudi na Baikanu spet za? gorela misel o združenju vseh južnih Slovanov od Triglava do Carigrada. Misel o bratski družini Srbov, Hr? vatov, Slovencev in Bolgarov je že tlek v Ljudevitu Gaju, ki je v svo? jih p^fiinih sanjal o mogočni južni Slaviji. Veliki hrvaški vladika Strossmiiyer jc temu naeelu utiral pot med tcdanjimi rodoljubi. Tudi na srtski strani je bila živa misel, da spadajo Bolgari k južno slovan? ski driižini. Knez Mihael srbski se je 1. 1867. domenil v Bukarešti z bol* garskimi narodnjaki, da se združi srbsko in bolgarsko ljudstvo v južc= no ? slovanskem carstvu. Par let pozneje je za isto idejo gorel uteme? ljitelj radikalne stranke Svetozar Markovič. Svetovna vojna in vladni, nemško navdahnjeni ljudje v Bol? gariji so pa prerezali bratsko vez med Bolgari in ostalimi južnimi Slo? vani. Spor med brati povečuje še pra? šanje ali je Makedonija srbska ali bolgarska. Bolgari, zlasti znani »Ma? kedonski odbor«, pravijo, da je Sr* bija s silo zasedla to bolgarsko zem? ljo in R tem preprečila vsako zdru? ženje Bolgarov s Srbi. Srbi pa odgo? varjajo, da je Makedonija stara zemlja srbskih carjev in nočejo niti slišati ime »Makedonija«. Tako ovi? ra ta spor ali je Makedonija v bis? tvu srbska ali bolgarska zemlja mo? gočno južnoslovansko združenje. K sreei se pa že čujejo trezni glas sovi, ki pravijo, da so Makedonci del južnih Slovanov kot so Srbi ali Bolgari in naj se zato tak razjeda? joei spor preneha. Junija meseca lanskega leta je v belgrajskem par? lamentu izjavil poslanec Moskovlje? vie: »Na Balkanu ne bo prej miru in napredka, dokler ne bodo vsi južni Slovani od Triglava do Cari? grada združeni v mogočni Jugosla? viji.c< Tudi drugi vplivni možje v Ju? goslaviji in v Bolgariji se že ogla? šajo in isto zahtevajo. Tako se nad južnimi Slovani uresnieuje testa? ment Stambulijskega, pokojnega vo? ditelja bolgarskih kmečkih množic, »da so juzni Slovani od Suluna in Črnega mor ja do savskih vrelcev — ! eno.« Tako mislijo zdaj že tudi široke ljudske množice, ki po naravnem čutu vedo, kaj spada h krvi. Da se ta misel širi, tako pravi znani pisa? telj Herman Wendel, je eden naj? večjih pojavov prošlega leta v živ? i lienjn južnih Slovanov. Pismo iz Amerike. Argentinija, 9. dec. 1925. Naprosil scm znanca, ki je že tret? je leto v Argentiniji, naj mi natanč? no popiše, v kakšnih razmerah žive naši fantje in možje, ki nepreneho? ma hodijo (tudi brez potrebe) v Ameriko, misleč da bo tarn denar kar sam lezel na kup. Slišal in bral sem že večkrat, da delavcem ni prav nobene krivice in da se nekatcrim celo prav dobro godi. O slabosti sem slišal bolj malo, zato sem se ho? tel preprieati, je?li res vse tako, kot pravijo gotovi ljudje. Prijatelj mi piše med drugim takole: »Že večkrat sem Ti kaj malega omenjal o razmerah, v katerih živi? mo tu v Južni Ameriki. Ko si me pa v zadnjem pismu prosil, naj Ti vse bolj na drobno popišem, si me spra? vil v majhno zadrego, ker Ti ne morem pritrditi, da je vse res, kar dobrega pravijo pri Vas o naši de? želi. Marsikomu se v resnici dobro godi, a teh je jako malo in ti potem pišejo domov o zlati deželi in vabijo druge za seboj. Od onih sto in sto Slovencev pa, ki trpe pomanjkanje, noee nihče povedati kako slabo se jim godi, ker jih je sram, ampak navadno drugače pišejo in vleeejo še druge rojake za seboj v trpljen? je. Delo dobi tukaj vsak, pa tako in še lažje bi lahko vsak služil tudi do? ma. Doma noeejo delati, tu pa mo? rajo še za tako majhno plačo, ker ni druge boljše poti. Ako hočeš pi? sati v kak slov. časnik, povej ljus dem, naj nikar brez resnične potre? be in lahkomiselno ne hodijo dol, če nc znajo nobenega rokodelstva. Kajti edino rokodelci dobijo tukaj razmeroma dobro službo in plačilo. Oni pa, ki že doma niso za rabo ali pa ki znajo samo navadna kmetijs? ka dela, zaslužijo tu komaj toliko, da morejo kot kristjani živeti, dosti pa jih je, ki si še dostojnc hrane ne prislužijo s svojim delom. Ne vem, kaj mislijo Slovenci, ki sedaj tako silijo dol, tukaj pa se rnočno kesajo, ker se ne morejo vrniti. Do? bijo pa delo pri železnicah ali na polju ali pri telefonu, kjer prccej naporno delajo in imajo po dva, tri, tudi štiri pesos na dan (en peso velja zdaj nad 10 Vaših lir), pa vse to še ni zadosti za hruno, kot se člo? veku spodobi. Kdor od priprostih delavccv pošilja denar domov, vedi, da je F.lučajno prišel v dobro službo, ali je tako dobre glave, da hitro na? preduje ali pa si iz ljubezni do do? mačih pritrguje od lastnih ust. To pa niso sale, ker trpi radi tega zdrav? je dotičncga. Pri Vas imate namreč vse bolj močno hrano kot mi tukaj. Hrana je sicer Vaši podobna po zu? nanji obliki, ne pa po okusu. Za zgled naj Ti povem, da v domovini vrtnica (gartroža) lepo diši in raz? širja prijeten vonj na svojo okolico. Tu pri nas jo pa moraš dobro pritis? niti pod nos, če hočeš vedeti, kakšen vonj ima. Podobno je s hrano: za nas, ki smo vajeni močne hrane, je prešibka in nima pravega (jkusa. — Kdor je izučen v kakšnem rokodeh stvit ali obrti, zasluži po 6 do 7 pesos dnevno, da lahko pošteno živi in si se kaj prihrani, če zna varčevati in ec mu Bog zdravje da. Pišeš mi, naj Ti povem kaj o stanovanju in hrani. I Kakor sem Ti že omenil, mora nava? den delavec služiti samo za hrano. Lahko si potem misliš, kaj je s sta? novanjem in drugim potrebnim. Jaz, ki sem hvala Bogu, zidar, stanujem v hotelu C. T., kjer je brat ranee St. M. za kuharja. Zidam kjerkoli v mestu, hrano in oskrbo pa imam tarn. Živim še dovolj dobro, a za to dobroto moram plačati vsak dan po 4 pesos, kar je zelo drago. Tisti pa, ki zaslužijo po 2 ali 3 pesos, nimajo prijetnega življenja. Oblceeni smo skoro tako kot Vi. Le malo razlike je v tem, da imamo hlačc spodaj prav ozke, zgoraj pa zelo široke. Blago je neverjetno dra? go. Za volneno obleko moram pla? čati sto in trideset pesos, kar bi bilo skoro tisoč štiristo Vaših lir. Mislim, da je dovolj drago, kaj ne? — Pod? nebje je navadno svetlo, dostikrat pa hudo meglcno. Pogosto je tu mo? can veter, ki dvigne zemljo in prah v zrak, tako da še od blizu ni mogo? če spoznati eloveka. Letos smo imeli silno vročino, ki je oparila veeino pridelkov, iz Cesar sklepam, da bo tudi dela primanjkovalo. Kar je še I ostalo grozdja, je začelo ravno do? »QORISKA STRATA« Stran 3. Še ta teden pošljemo list vsem dosedanjim mu ročnikom, tudi tistim, ki riiso še plai tali naročnine za 1926. Drugi teden pa bomo ustavili pošiljanje »G. Stražc« vsem, ki niso za letos še storili svoje dolžnosti. Sicer storimo to težko, a moramo. Dobrobit lista samega nas k temu sili. Zato prosU mo vse prizadete, naj ne smatrajo tegu kot znak nezaupanja! — Zabiti fie smemo tudi, da je marsikak nu: črt »Straže« za bodočnost odvisen od števila naročnikov. Oni odločajo, a/i se bo izvrsil ali ne. Čim več mi* ročnikov bo, tem boljši in večji bo list! Mestne novice. Zalnu maša po pokojni kraljici * rnateri Margeriti bo v Gorici jutri v četrtck, dne 13. t. m. ob 10. uri v cerkvi sv. Ignacija. Daroval je bo prevzvišcni knezonadškof. Dvoboj med iloriškimi časnikarji. V pondeljek jc prišel v stanovanjc tajnika »Goriškega udruženja časni* karjev« uslužbenec v trgovini Ros* covcza pravnik Pino Bon, ki ga je g- Ernesta Grcsiča na cesto, kjer bi želel z njim govoriti gospodar trgo* vine. Gospod Gresic je šel na ulico, kjer ga je prieakoval mesto g. Ros* covezii pravnik Pino Bon, ki je de* dejansko napadel. Gosp. Bon bi jo bil najbrže skupil, da mu ni priskočil na pomoč brat, ki je pripomogel, da je Bon Gresiča lahko opraskal po lieu. Radi tega je gospod Gresič po* vabil na dvoboj Bona in je imenoval za zastopnika gospoda Egona Cun* teja, predsednika udruženja časni* karjev in tovariša inž. Jožefa Casa* sole. Nezgoda. V soboto predpoldne ie na Kor? nju koleselj, kojega je vodila go* spa Nodus iz Solkana, podrl na tla 76*lctnega vpokojenega nadueitelja g. Frana Cicer, stanujočega v Go? rici, V. Grabizio 7. — Pri padcu si je nesrečnež zlomil baie levo nogo. Kočijažka pa ni priskoeila nesreč* nežu na pomoč in se niti zanj ni zmenila, temvee jo je lepo kar na tihem odkurila. »Zeleni križ« ga je pripeljal na njegov dom. Upamo, da v kratkem ozdravi. Davkoplačevalcem. Mestno županstvo nas obvešča, da so razgrnjeni vsakemu na vpo* <*led seznami odmerjenih davkov za 1. 1926. Kdor želi pogledati se* zname, naj se ob uradnih urah zgla* si pri vratarju na mestnem magi* stratu od 9. do 16. januarja. Kaj je novega na deželi? Solkan. V obrambo časti »Katol. slov. iz* obraževalnega društva« pozivljam dopisnika »Edinosti« z dne 10. t. ni., da dokaže sledeče svoje trditve: 1. Da se je plesalo »Polstertanz«, oni razbrzdani pies s poljubljanjem kakor se pravilno izvaja, (ne pa zamenjati nedolžni »turmburm«). — 2. Da so bila vrata zakleniena. — 3- Da niso imele matere vstopa. — Pozivljam dopisnika, ki ie pravi »čitalničar«, kakor se sam nazivlje, da da potrebne dokaze za zgoraj zahtevano in sicer s polnim ime* Rom, Drugace ga smatram ža lopo* va in podlega obrekovalca, »Slov. Citalnico« pa za izvor takih časni* karskih, ncutemeljenih obrekovanj v svrho grdega preračunjenega bla* tenja »Kat. slov. izobraževalnega društva«. Dopisnika ie tudi sram irnenovati našc društvo slovensko, s eimer si dajc nnjlcpše spričevalo. Fran Bitežnik, t. č. predsednik. St. Maver pri Gorici. V nedeljo 10. t. m. nas ie obiska* jo podgorsko bratsko društvo. V te* *u štirinajstih dni sta nas torej pbiskali dve sosedni društvi. Hvala jima prisrena! — Naše prosvetno društvo se vedno živahnejše gib* Jj^. Kdor ga je ustanavljal, je do* bro vedel, da je za nas prepotreb* na, srena stvar. Zato pa tudi vemo, da bo naše prosvetno drustvo »Ska* la« zbralo okrog sebe celokupno vas. Kdor bi bil proti društvu, bi bil proti Št. Mavru in našim pra* dedom. — Z velikim veseljem pri* eakujemo zopetno vpostavitev na* še cerkve. Prvi koraki se že vidijo. barovž je že do polovice dozidan. Radi zime je bilo delo ustavljeno. Upamo, da bo gotovo prisla tudi cerkev kmalu na vrsto. Bog daj, da bi eimprej docakali, da bi se tudi po Št. Mavru razlegalo nabijanje zvonov. Nabijači smo že na razpo* lago. Vse one, ki imajo te zadeve v rokah, prosimo, da pohite. Vrhpolje. Naše »Kat. slov. izobr. društvo« ponovi v nedeljo dne 17. januarja ljudsko dramo »Miklova Zala«. Sle* dijo razne pevske točke. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni vdelež* bi vabi odbor. Rence. Vsaka številka »Gor. Straze« je polna dopisov iz raznih krajev de* žele, !c Renčc so v tem oziru pred* njačile po — rakovo. S preseneee* njem sem zato uzrl dopis iz naše ne prav majhne fare v predzadnji »Straži«. Kratka notica, toda tem* bolj dragocena! Dstanovilo se je | Prosvetno društvo »Iskra«. Ali je , bilo potrebno spričo že obstoječega I izobraževalnega društva »Svobo* I da«? Da, pa še kako potrebno! Ob* Zorevati. Vi pa sc zdaj grejete pri Peči. Argentinsko podnebje ni za ysakega: mnogi sc nič prav ne po* cutijo; vedno tožijo, da jih kaj boli. Jaz sem bil pet meseeev bolan, da ^isem mogel sploh ničesar deiati. \a sem bil doma vedno zdrav kot riba v vodi. Zapravil sem do zad* nJega pesa vse, kar sem si bil v Qveh letih prihranil. Veš, hudo je bolniku, ki mora daleč od skrbne Jaterine ali setrine roke prečuti ^olge noči brez spanja, brez blago* ciejne tolažbe, brez prave pomoči. Vsako malenkostno postrežbo sem j^oral točno in drago plačati. In če oi mi med boleznijo zmanjkalo, bi ^e lepo pustili brez pomoči. Kaj ^jim mar, pojdi in umri, če nimaš! Precej časa je bil bolan tudi »ku* ^ar« St. Zdaj pa sva hvala Bogu zopet oba na delu. Ako mi Bog da zdrav je in moč, bom v kratkem po* vrnil te tisto, kar sem doma dolžan. Tako jc pri nas v Amcriki. Niso ravno tako rožnate razmere, kakor si jih slikajo oni, ki jim jc doma vsako delo pretežko. Dovolj je ža* lostna in premisleka vredno. Le po* vej ljudem, da bodo vcdeli, kako jc pravzaprav tu, dalee od doma, od prijateljev in znancev, kjer je člo* vek prepuščen samo svojim rokam, doklcr mu nc obnemorejo. Vrniti se domov praznih rok pa ni prijetno in stane. Oni pa, ki hočejo priti za na* mi, naj se doma prej kaj naučijo! Tisti, ki kar tako na slepo srečo ho* čejo priti dol, ne vedo več, kaj de* lajo. Kazcn in kesanje ne izostane. Naravnost nespametno pa je, če kdo lahko živi doma na svoji zemlji, četudi težko, pa kljub temu sili v Amcriko! V božjem imcnu pa naj se odpravijo na pot oni, ki doma res ne morejo živeti. A naj ne zabijo skrbno se pripraviti. Amerika je da* leč in ljubo doma, kdor ga ima.« Franc Furlani. Tako pribižno govori pismo, ki ga hrani piscc tch vrstic. Mislim, da ni treba k pismu nobene razlage, saj je resno in žalostno dovolj. O, da bi si ga vzeli k sreu vsi tisti, ki lahko* misclno silijo za namišljeno srečo, najdejo pa le nrepogosto namesto nje — nesrečo! —o stoječc društvo ni vedelo, kaj so njegovi cilji in kako se ljudstvo kul* turno in nravsi veno dviga. Ne samo, da imenovano društvo ni plesov omejevalo, pač pa jih je celo podpi* ralo. Pri Silvestrovi »zabavi« sem videl parčke do poznega jutra pie* sati ob zvokih krasne godbe — kla* virja in harmonikc. Za vsak pics je g. društvcni predsednik dal dvorano vsem na razpolago, za ustanovni ob* čni zbor Prosvetnega društva pa je malomarno odkimal. .kljub vsemu se je društvo ustanovilo! Mladeniči, dekleta, pogumno na delo! Pustimo tiste grde in škodljive navade in po* nrimimo se društveno * izobraževal* nega dela in trezno * moralnega živ* ljenja — »Iskrači«! AH bo tudi nam svirala Larjotova harmonika?? Eden v imenu mno&ih. Op. ured.: Larjo jc ime godcu, ki je na harmoniko godel. Strmec. Našo vas je objela kot po navadi zima. A nam je prinesla bolj pri* jetne in kratkočasnc dneve. Vzrok tej živahnosti je našc mlado kul* turno društvo. Pred kratkim, to jc 3. januarja je naše prosvetno dru* štvo »Strmcc« prirediio svojo prvo igro. Da smo pa prišli tu v Strmcu do tega društvenega življenja, se moramo predvscm iskreno zahva* liti našemu, v resnici zelo požrtvo* valnemu voditelju, ki nam jc podal sliko pravega društvenega dela in pokazal pot, po kateri naj bi nada? lje stopalo naše mlado društvo. Predsednik. Bovec. Bovec jc rnenda šc eden izmed tištih redkih krajev, kjer so še v navadi razmere, kot jih je bilo miše ljudstvo vajeno pred kakimi 60 lcti. V vasi je bil magnat, navadno na pOl oblizan od polmestne kulture in obenem trgovec. Soseska je hodila k njemu na upanje; zato je pa mož zahteval, da vse trobi tako kot on v politiki, v gospodarstvu in da mu pciste prvo besedo v vasi. Oe je pa prišel kdo in hotel ljudem odpreti oči, da sc ne bodo pustili vleči od takih magnatov, je mož v strahu za narod zapiskal, da je prišel »razkol«. Nekaj podobnega sem opazil v Bovcu. V prej leno mrtvilo je pri* hod novega kaplana vlil nekaj živ* ljenja. Mladina je spoznala, da je trcbn še kaj drugega v današnjih čtisih kot zgolj zabavc, plesov in po* dobnih reči. To pa ni menda prav oblastnemu gospodu prodajalničar* ju, ki se boji, da bo ob svojo vpliv* no besedo. Zato skuša nagajati go* spodu kaplanu prav kakor se here v starih »cajtengah« iz dobe »farške« gonje. Kolikor občanov je od ome* njenega gospoda neodvisnih, maje glavo nad njim, ki bi bil sicer upo* rabna moč, čc bi vcdcl in znal, do kam sme scči politična strast. To bi bilo v korist njemu in vsemu kultur* nemu življenju v lepem in prijaz* ncm Bovcu. Nebovčan. Zatolmin. Ponosni smo, da imamo tako le* po vas, pa še smo premalo. Zgodi= lo sc je tolc: Sedaj imamo živino doma, a že mislimo na čas, ko bo* mo gnali mlekarice na planine. Do* slej smo uživali, razen nckatcrih, pravicc na naših skupnih dveh sta* rih planinah in sicer tako, da smo Tolmin. Dekliška Marijina družba v Tol* rninu naznanja, da nastopi dne 17. in 24. t. m. s prekrasno Sardenko* vo igro: »Nova mladost«. Igrala se bode označene dncve po dvakrat in sicer ob 2. uri pop. ter ob 7. uri zvečer. Popoldanske ure so na* menjene okoličanom in gostom, vcčcrnc pa domačinom. Otroci pod 14. letom nimajo vstopa, zanje bo prireditcv pozneje. Igra se bo vršila v Marijincm domu v Tolminu na novo izdclanem odru. Ker jc igra nekaj popolnoma novega in kcr bo* do poscgali po nji v bodočc tudi drugi, pridite in poglejte! Cisti do* biček je namenjen v misijonske svrhe. Odbor. sc menjavali vsako leto: enkrat eni na Slemenu, drugič na Novi plani* ni. Tisti, ki doslcj niso gori pasli, bi tudi radi prisli do pravice. Mi smo jim od srea privoščili, seveda pravnim potom, da bi bili kriti na vse strani. Ker pa na stari planini ni dovolj prostora za celo občino, smo sc sporazumno odločili za Dol* go Čcrčc nad Javorco. Nekaj smo zahtcvali za skupno blagajno, temu ni mogel nihče oporekati, saj se v par letih izplača, čc še ne prej. Vse bi šlo dobro, ko bi vsi hoteli raz* umcti, da veljajo pravice šcle te* daj, ko tudi pristojne oblasti ne* čejo svoj da. Niso hoteli tega in kdo ima škodo? Mi stari planinci nc, saj gre za vaš dobrobit. ne za naš. Trpimo pa vsi, ker nam bodo rekli, da ne poznamo prave vza* iemnosti. Prav lepa je naša vas, pa bi bila še lepša, ko bi imeli smisel za njeno lepoto. Eden, ki vidi od daleč. Ukve na Koroškem. Na veccr 5. januarja so naša de* kleta ponavljala lansko predstavo Svetih treh kraljev, ki ie letos še lepše izpadla. Navzoči laški orož* nik se je nadvse pohvalno izrazil o pctju in o lepi tukajšnji narodni noši, v kateri so dekleta nastopila. Ob isti priloznosti so dru/benice poeastile Marijo s pesmimi in z ljubkim prizorom: Rože za Marijo. Mnogim so pa najbolj ugajali otro* ci Marijinega vrtca, ki so nastopili z misijonsko igrico: Umiimo za* morčka! Bilo je spodbudno, a ni manjkalo tudi vcselcga smeha. Podbela pri Sedlu. Pokopali smo 30. decembra vzglcdno mladcnko Suzano Kraci* na iz Podbele. Veličastncga pogre* ba se jc vdclcžila vsa vas. na čelu pa dekliška Marijina družba, ki je zapela ganljivc žalostinkc pred hi* so in na pokopališču. Pokojna je bila vzorna Marijina hei in sploh lep vzgled naši mladini. Blaga pri* jateljica počivaj v miru in vodi nas s svojim zgledom! Vrsnik pri Idriji. Kljub tcrhu, da se v nä§i vasi pridno here <>Straža« vendar dopi* sa menda šc ni bilo iz naše vasi. Nie dobrega sicer nimamo poroča* ti, kot nikjer dandanes. Vendar ne* kako zadovoljni smo bili zadnj.i eas, da smo vsaj za hip pozabili vse slabosti. Dobili smo v naše ve* Iiko veselje 3 nove jeklene zvont> ve, kateri so bili preje v Črnem vrhu. Naša cerkev je scdaj podruž* nica Ledin, kcr smo od Žirov od* trgani. Zvonovi so vcliki in moeni. Poprave jc potrebna tudi cerkev. Počasi bo že vse prišlo na vrsto. Čitatelj. Ledine nad Idrijo. Lepe božične praznikc so obha* jali letos ledinski župljani. Poleg lepega vremena je temu pripomoglo tudi lepo petje domačega cerkve* ncga zbora. Človek bi v resnici ne pričnkoval, da je za pctje toliko zanimanja in vztrajnosti v župniji, ki sedaj nima niti lastnega duhov* nika in sploh nikdar ni imela orga* nista. Cerkovnik Sedej in za glasbo nadarjeni Dominik Žakelj sta cer* kveno pctje vzdržala in poživila, da se zdaj tako navduseno prepe* va. Res iz srea, da pesem v sree tu* di seže. Opolnoči so peli Adami* čev moški zbor »Jezus ie majhen«. Bolj težke, dasi pridno nnštudirane skladbe ljudstvo ni občutilo, ker je besedilo Ic narodno in premalo cer* kveno in spada pesem boli v kon* ccrtno dvorano kakor v cerkev. — Ljudje so pogrešali stare »Sveta noč . ..«, ki je še vedno močna in topla in šc bo. Sta jo pač zložila in uglasbila v sveti božični noči neki nemški kaplan in organist, ko sta se vračala v hudem snegu z daljne* ga obhajila. Zdravo resno ljudstvo dobro občuti sveto pesem. G. Ža* kelj naj vztrajno vežba svoj zbor in naj ga zlasti v sopranu in altu šc pomnoži z novimi močmi. Nckdo, ki je vse praznike ledinsko petje poslušal. Stran 4. »GQR&KA STRA2A« Zadnji dan jc 15. januar 1926, ko lahko še do* bite »G. Pratiko« zsstonj, ako pla* čate naročnino za. »G. Stražo« (15 lir) za 1926. Prijatelji, somišljeniki pohitite. Nihče naj ne zamudi lcpc priiikc! Füzdroui fantov - vojahov Pismo slov. fantov s vojukov pri 1. poiku Grenadirjev v Rimu. Prišlo je novo leto, lako težko smo tc čakali. Saj mi vojaki šteje- mo dneve, ure, kdaj napoči oni čas, ko grcmo zopet k svojim Ijubiin do* mačim. Zdaj ob novem letu ^lcda* mo v preteklo leto v one mesece, ko nam je bilo usojeno kot vojakom, prestati mno^o težkega. ko smu Oühajali od doma, je vse cvetelo, narava se je oživljala, tež* ko smo se poslavljali od doma od ljubeeih — dra^ih. — Ko smo pris* peli v vojašnieo, tedaj je nastopil za mas nov eas. kako neokretni smo bill prve tri mesece, nenavajeni dis* eipüae in povelj. In poleg tega nis* mo znali še laškega jezika. ko pa so šli ti začetni meseci, smo bili pa že tudi mi precej na višku. Priueili smo se precej jezika, izvcžbali smo se v biihtne in pa postavne vojake. No — in tedaj pa smo sli na velike voj. vajc. In te vaje bomo imeli v spomi* nu vedno. Morali smo težko oblo* ženi v daljne hribe, po peeevju, lačni — žejni, izpostavljeni slabemu vrenienu, in to je trajalo kake štiri tedne, piedno smo se spct povrnili v zaželjene vojašnice v Rim. Vclika preizkušnja je biia za nas, a vendar smo prišli zdravi in korajžni k red* neinu vojaškemu življenju. Kornaj smo se povrnili iz vaj, so nas zapustili fantje letnika 1904. Privoščili smo jim, da so šli domov, rekli smo: tudi za nas pride ura, ko zavriskamo veselo in pojdemo za vaini. Nekatere nas je razveselil odlok, da pojdemo po 6 rnesecih službova* nja domov. Pa komaj je bil izdan ta veseli odlok, je bil že tudi vkinjen, dokler ne pride letnik 1906. pod orožje. Udali smo se usodi in čaka* mo, da pride letnik 1906, da jim iz? roeimo naše ljubice — puške in gre* mo k naširn ljubim domačim, ki nas komaj eakajo. Če se pa to ne zgodi, bomo poleg teh 8mih mesecev pa že še prestali tudi še deset, ako ne bo drugače. Ko nastopamo novo leto 1926. že= limo vse mnašim domačim, da bi bilo bolj sreeno in veselo kot pre* teklo, tcr pošiljamo vsem: staršem, bratom in sestram, sorodnikom, vsern t'antom in dekletom, zlasti ei* tateljem »Goriške straže« in pa let? niku 1906. prav iskrene pozdrave, zadnjim želimo tudi, da bi se ta prcdpust prav dobro zabavali in pa da bi nas kmalu obiskali, da jim iz= roeimo vse z vso paštošuto vred. * Bog živi! s Kofol Rud. = Pceine, Kr* šižnik Ivan — Police, Tiej Jo/ef — Medana, Spacapan Jožko — Št. Pe= ter pri Gorici, Brgoč Ludvik — Tr* nje, Pasarit Alojz iz Doline na kra* su, Povh Ivan — Reka, Požrl Ivan — Bremski Britof, Krma Vinko — iz Postojne, Bran Ivan, Bran Rudolf, Male Ivan, Hvala Ivan — Vojsko, Nuncija Peter — Trnje, Dodič Jo* žef — Istra, Smrdel Ivan — St. Peter pri Trstu. Opravičilo. Šef svojemu podrejenemu: »Kaj, trojeke je dobila Vaša žena.« »Sluga pokoren, gospod šef, opro* Rtite, ni bilo namcnum;i/.< ?Ad. Pri židu si nekdo pomeri jopič. Komaj ga ima na sebi, jo odkuri. Žid pa k sosedu puškarju. »Daj, sireljaj za tatom.« Soscd mil ustreže in pomeri. »Čaj, čaj, v hlaee mcri, ker jopie mi je odnesel.« Dokaz . »Ti me zanemarjaš,« stoka novo* poročena ženica. Mož: »Saj ni res. Vso noe sem preeul in razmišljal o štrukljih, ki si jih veeraj spekla.« Mož i beseda. »Zaka} pa sreblješ likerje skozi slamico?« »Ker sem ženi slovesno obljubil, da se ne bodo vec moje ustnice do?- taknile kozarca.« Listnica uredništva: Gosp. E. F., Tolmin: Vaš sklep kajpada z veseljcm jemljemo na znanje. Lc pošiljajtc! Pozdravljeni! Mladenič, Ledine: Kakor vidite prinašamo v »Straži« dopis iz Le=> din, ki deloma odgovaria Vašemu. Vašega bi itak ne mogli objaviti, ker se niste podpisali. Oglasite se še kdaj, toda prosimo, da se pod? pišete. G. Anton Štrekelj, Banjaluka: Hvala lepa za poslano »Pismo iz Bosne«. Prosimo, da nam pošljete tudi obljubljeno poročilo. Hvala v naprej in pozdrave! K., Čezsoča: Na Vaš dopis od? govarjamo nekoliko zapoznelo, da ga nismo priobčiji, ker dopisov v verzih sploh ne priobčuiemo. Pač pa smo objavili drugi dopis, ki je v svojem jedru povedal vse Vaše glavne misli. Oglasite se še kaj! Bog živi! Darovi. Za Slovensko sirotišče: Duhov? nija Sv. Križ na Vipavskem 300 L, p. n. Alojzij Pipan, Bate, 50 L; p. n. Filip Abram, Pliskovica, 33 L; preč. g. Ivan Kunšič, župnik ? dekan v Cerknem 25 L. Vsem: Srčna hvala! Meh za smeh. Nerodno. Mlada zakonca kupita za prazni? ke purana. Na gostijo povabita tudi prijateljc. Mož bi moral kot hišni gospodar pečenega purana slovesno razrezati. Ženica mu je že prej ves teden kazala v kuharskih bukvah znamen'a, koder se pečen puran le? po re/e. Pride gostija. Hišni gospo^ dar vzame slovesno nož, pa se obira in obira, puran pa je še eel. »No, bo kaj,« ga sune ženica. »Kako, ko pa ni znamenja.« Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 24. I. 1926. »Conte Biancamano«, 10. 2. 1926 Iz Oenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna«, 29. ja? nuarja 1926; »Conte Verde«, 13. 2. 1926; Iz Genove v Buenos Ayres v W/o dneh; v Avstralijo: »Re d'Italia«, 25. 2. 1926. lnformacije daje in sprejema pred naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica. Via Contavalle St. 4, Poljedelci, čitajte! Podpisani naznanja, da ie zopet nabavil veejo množino slamoreznic najnovejšega sistema, koles za ei? stilnike iz čeških tovaren ter gre? dešev (ahel) za volno. Blago prvovrstno, konkurenca izključena. Oglejte si zalogo takoj, ker jc nad polovico blaga že raz? prodanega. Trgovina »pri Pušarju« (cenjenim odjemalcem iz Benečije znana pod imenom »prj Klobukars ju«) pri Sv. Luciji ob Soči. — U* stanovljena leta 1855. — Trikrat odlikovana. — Imejiteli tvrdke: Josip Munih. Polrti od žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da se je naša, nad vse Ijtibljena mati, stara mati, tažča in teta, gospa Tereaslja vd. Dominico, danes, dne 11. jan. ob 23. uri, previdena s sveliiui zakramenti, v*83.tern letu starosti, za vedno loOila od nas. Pogreb zemeljskih ostankov preminule se bo vršil v četrlek, dne 14. januarja ob 15'/2 iz hiše žalosti št. 60 na domače pokopaiišče. Pevma, dne 11. januarja 1926. Žalujoči ostali Potrti od žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni, vzorni sin, brat, stric in nečak VLADIMIR RUTAR, ABSOLVIRAN JURIST, po kratki, hudi bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 10. t. m. v Zagrebu v pričujočnosti svojih dragih v Gospodu zaspal. Sv. maše zadusnicc se bodo vršile v cerkvi sv. Ivana dne 18. t. m. ob 8. uri. Gorica, 10. januarja 1926. Ernestina r. Zottig - Odvetnik Matija Rutar, sodni nadsvetnik v. p. stariši, Rudi in Karlučl brata - tiuči, Fany Fazdera in Marija sestre - Erna Pazdera nccakiiija - Karolina Leonardig, teta. Se prosi za titio sožalje. V najem oddam radi družinskih razmer dobro idočo trgovino in to? bakarno v prometnem kraju Vi? pavske doline. — Naslov pri upravi našega lista. Trtnica Josipa Pipana. Preserjc 16, Komen iina na prodaj več tisoč cepljenih trt erne in bele vrste na raznih amerikanskih podlagah. Na zahtevo pošlje cenik. SirifE „GorisHQ Stražo" Sfolpne ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijpletnimi žarki. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLjA špeciialist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORlCl na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3. dO 5. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev.mačk veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DclQvnica za strojenjE in barvanje ¦—• Nihče nima pravice kupovati zame WAITER WINDSPACH ~ GORICA - Via Carducci 6 - GORICA - Pozor na izpresnenjeni naslov! TeodL Hribar (na«i.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. PosoJ.) Mhä zeloga CtskBQfi plDtnn i? znans fsvsrku Kqcnchcrt E Rayrnsnn, vsaiur ^rstno biaod ze poraCincs kakcr nidi wilihB izäira niruHsgsi in ženskega sukni Blago solidno! Cene xfcrterffie! ,,Mundlosu šivalni stroji „Göricke" dvoholcsa, moforini „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehonična delaunica, Piazza Chuolt sfe\ s.