cena 400 din številka 14 (920)
titovo velenje, 7. aprila 1988
Komunisti občine Velenje so prejšnji četrtek na programsko volilni konferenci poglobljeno ocenili družbenopolitične, samoupravne in družbeno ekonomske razmere s posebnim poudarkom na prestrukturiranju gospodarstva. Sprejeli so obvezujoč program idejnopoliti-čnih aktivnosti. Več o tem na 3. strani.
SfiSSfl
sm
Občinska zdravstvena skupnost
iSMpiB
MfMl
m
V prispevni stopnji tudi prizidek
Pričakovati je bilo, da bo na seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje največ razprave o predlogu programa in finančnega načrta skupnosti za to leto. Razlog — povišanje prispevne stopnje, znotraj katere bo treba 0,30 odstotkov nameniti tudi naložbi — prizidku k zdravstvenemu domu, za katero so se delegati v tej skupščini pred časom že odločili, in ki je tudi v občinski resoluciji za letošnje leto ob VII. osnovni šoli opredeljena kot prednostna naložba v negospodarstvu.
Drug razlog — povišana republiška solidarnost in tretji, postavke v letošnjem finančnem načrtu, ki se povečujejo za več kot osemdeset odstotkov.
S prizidkom rešujemo najbolj pereče probleme pomanjkanja
prostora. Verjetno potrebe po tej naložbi ne bi bilo potrebno posebej pojasnjevati, pa vendar jo je najbolj slikovito opisal eden od prisotnih, ko je dejal, da v občini Velenje gradimo v času odkar smo dobili zadnje kvadratne metre zdravstvenih prostorov morda že kar peto šolo, dobili pa nismo niti kvadratnega metra v zdravstvu.
Pa ne, da bi si delegati tokrat premislili in bili proti gradnji tega prizidka, ali da potrebam ne bi verjeli, menili so samo, da prispevnih stopenj v letošnjem letu ne bi smeli poviševati. Tudi občinska resolucija govori o tem, da letos gospodarstva ne bomo dodatno obremenjevali.
Dotaknili pa so se tudi tistih postavk v finančnem načrtu za letošnje leto, »ki štrlijo ven« z indeksi nad 180. Vendar pa je to spet tako — takrat, ko smo v Sloveniji sprejemali Samoupravni sporazum, ki je razširjal nekatere
Zbor združenega dela
Resolucijo potrdili brez pripomb
Z občinsko resolucijo opredeljujemo najosnovnejše usmeritve razvoja v tem letu, vendar pa na zboru združenega dela tega ni bilo čutiti, saj razprave skorajda ni bilo.
Delegati so se ustavili le pri stopnji zaposlovanja v družbenih dejavnostih. Menili so, da bi morala biti ta enaka kot v združenem delu, pa jim je bilo pojasnjeno, da bo negospodarstvo dodatno zaposlovalo izključno v novodogovorjenih oddelkih v zdravstvu in šolstvu.
Ustavili so se tudi pri prispevnih stopnjah za letošnje leto. Teh sicer z občinsko resolucijo ne potrjujemo, saj sprejemamo z njo le programske usmeritve, vendar pa je v njej zapisano, da gospodarstva z dodatnimi prispevki ne bomo obremenjevali. Delegati so izrazili bojazen, da bo res tako, vendar so pripravljalci dokumenta zatrdili, da od teh usmeri-
Šoštanj, Titovo Velenje
Krvodajalska akcija
Kdor je že kdaj potreboval kri, zna ceniti pomoč tistih, ki jo dajejo. Teh pa v naši občini ni malo. Ponosni smo na dosežke na področju krvodajalstva, še bolj na tiste, ki opravljajo človekoljubno delo.
»Sezona« krvodajalstva se je v naši občini že začela. Ves marec je občinski odbor Rdečega križa Velenje zbiral krvodajalce za potrebe slovenjegraške bolnice. Prihodnjo sredo, četrtek, petek in soboto pa bo v Šoštanju in Titovem Velenju štiridnevna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
V sredo, 13. aprila, bo ta potekala v Šoštanju v prostorih bivše občine, in sicer od 7. do 13. ure, 14., 15. fK 16. aprila pa bodo lahko svojo pripravljenost pomagati človeku v stiski in jim z darovanjem krvi rešiti življenje pokazali občani Titovega Velenja. Krvodajalska akcija bo v prostorih Vrtnice v hotelu Paka, trajala pa bo od 6. do 13. ure.
tev v občini Velenje v tem letu ne bomo odstopali, razen za že začeti investiciji — sedmo šolo in prizidek k zdravstvenemu domu.
Ob tem, ko so delegati zbora združenega dela resolucijo za letošnje leto potrdili, so zahtevali, da mora biti majska analiza takšna, da bo kvalitetno in celovito prikazala, kako v tem letu uresničujemo naloge, ki smo si jih zadali.
Proračun so delegati zbora združenega dela temeljito obde-
lali že v osnutku in so ga tokrat brez pripomb potrdili. Pripomb pa tudi niso imeli na predlog odloka o zazidalnem načrtu stanovanjsko obrtne cone Paka, ki so ga glede na to, da v času razgrnitve nanj ni bilo pripomb, sprejeli po enofaznem postopku.
Potrdili so tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1988. Ta znaša 0,0765 dinarjev na kvadratni meter stavbnih površin mesečno. Sredstva zbrana na ta način v občini namenjamo za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami na območjih,
ki so namenjena za kompleksno graditev. Med drugim bomo v letošnjem letu iz teh sredstev dogradili cesto v soseski Šalek III (za to bomo porabili 128,5 milijonov dinarjev), 1,5 milijona dinarjev pa bomo namenili v sklad za elementarne nezgode.
Delegati zbora združenega dela so imeli na dnevnem redu tudi osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Predlagatelj pa je predlagal, da bi ga prekvalificirali v predlog in sprejeli po enofaznem postopku. Tega pa delegati niso mogli naredi-
ti, saj so dobili na mizo še dva predloga o povprečni gradbeni ceni in sicer je predlagatelj predlagal povišanje na 522.800 dinarjev, predstavniki rudnika pa na 697.000 dinarjev (v gradivu je bil predlog 476,719 dinarjev.
Prav zaradi tega so delegati vztrajali pri osnutku, predlagatelj pa mora do priprave predloga omenjene številke uskladiti. Ob informaciji o izgradnjo zaklonišč v občini Velenje so delegati menili, da je treba temeljito proučiti, kaj je strogo zaupno in po možnosti objaviti, kako trosimo sredstva v ta namen — delegati so sicer dobili to gr,adivo, vendar občani o tem pogosto sprašujejo.
(dalje na 4. strani) (mz)
socialno-varstvene pravice, smo bili vsi za. Danes, ko se je treba po njem ravnati in zanj tudi nekaj oddvojiti, pa nas motijo.
Na koncu je prevladalo stališče in bilo tudi sprejeto, da znotraj povišane prispevne stopnje (od 1. maja bomo oddvajali za zdravstvo 11,53 iz BOD in 1,02 iz dohodka) oddvojimo 0,30 odstotkov za naložno v zdravstvu, v celoti pa so delegati zavrnili predlog, da naj bi iz tega žaklja šlo še 0,43 odstotkov za republiško solidarnost (za toliko je tudi zmanjšana prispevna stopnja iz BOD, predlog je bil namreč 11,96). To so delegati ponovno zavrnili, ponovno zato, ker Občinska zdravstvena skupnost Velenje že tako ni pristopila k aneksu sporazuma o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti v SRS, ki te dodatno bremeni na račun republiške solidarnosti.
Vendar pa se na tem področju, je bilo rečeno, pričakuje zakonska ureditev.
V tem letu pa bo treba poleg vsega drugega financirati še nov program ukrepov za varstvo prebivalcev pred AIDS, del sredstev združiti za modernizacijo celjske bolnišnice, računati na močne podražitve zdravil. .. Vendar na Zdravstveni skupnosti zagotavljajo, da bodo storili vse, da obdržijo sedanji nivo zdravstvenega varstva.
Ob koncu pa samo še to — vprašanje, ki smo ga zasledili v teh dneh — kako to, da je krojač, ki prišije rokav na obleko proizvajalec, zdravnik, ki prišije roko na ramo pa poraba?
Milena Krstič-Planine
40-letnica SZ0
Svetovni dan zdravja
Leta 1948 je začela veljati ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije kot ene izmed specializiranih ustanov Organizacije združenih narodov. V štiridesetih letih se je vanjo vključilo 166 držav, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenih programov. Delo SZO je neprekinjeno, posebej pa opozori nase, na svoje delo in poslanstvo ob svetovnem dnevu zdravja — 7. aprilu.
Najpomembnejši družbeni cilj držav članic SZO za zadnji dve desetletji našega stoletja je Zdra-
vje za vse do leta 2000. In v okviru tega je letošnje geslo ZDRAVJE ZA VSE — VSI ZA ZDRAVJE
Na naši vesoljski ladji Zemlji vlada žal velika neenakost. Prepad med zdravjem revnih in zdravjem bogatih je globok. Skoraj 1000 milijonov ljudi je ujetih v začaran krog revščine, slabe hranjenosti, bolezni in obupa. V večini dežel v razvoju umre od 1000 živo-rojenih otrok 100 ali celo 200 v prvem letu življenja (v industrializiranih državah 10 ali celo manj).
Za ženske v večini revnih držav obstaja 200 x večja nevarnost da umrejo med nosečnostjo ali porodom kot za tiste v bogatih.
Tudi v naših sedanjih družbenih in ekonomskih prilikah še ni napočil čas za uresničitev številnih želja, povezanih z našim zdravjem. Res je, da nekaj zdravja prinesemo kot doto prednikov na svet, veliko pa ga pridobimo in utrdimo z zdravim načinom življenja, še več pa zapravimo z nezdravim.
Pozabiti ne smemo še na vplive okolja, ki naše zdravje dodatno in pomembno bremenijo. Spremembe lahko pričakujemo tedaj, ko bo dovolj ljudi pričelo podobno misliti in živeti.
Kabelska slika se spotika
Izgradnja kabelsko razdelilnega sistema v tistih krajevnih skupnostih v Titovem Velenju, kjer prevladuje individualna gradnja, uspešno napreduje. Na priključitev sedaj čakajo v KS Kavče, Staro Velenje in Pesje, močno so zavihali rokave Konovčani, v teh dneh pa se bodo izkopov lotili tudi Staro-vaščani.
Krajani Šmartnega, ki so že od lanskega poletja priključeni na sistem in ki so kot prvi pretrpeli tudi nekaj otroških bolezni izgradnje, sedaj gledajo Ljubljano 1 in 2, 4 satelitske programe, lokalni videotekst, sprejemajo pa tudi 3 UKW programe. V kratkem bodo dodali dosedanjim programom še Zagreb 1 in 2. Do sredine prihodnjega leta pa naj bi bilo možno preko kabelskega sistema sprejeti še A 1 in A 2 in še kaj. Možnosti so pač različne.
Vse se sicer ne blešči, kot bi se morda po tehle uvodnih besedah zdelo. Zatikati se je namreč začelo v tistih KS, kjer je
veliko družbenih stanovanj. Tu so se pojavile nekatere nove dileme, saj je tu več socialnih problemov, več je selitev in zato vprašanj o lastništvu priključka, o ceni, o vzdrževanju . .. Tudi krajevna samouprava je mnogo manj uspešna in zato v teh KS ustanovljeni gradbeni
odbori pogosto dajejo podobo onemoglih splavarjev, ki ne vedo kje in kdaj jih bo vrglo na kopno. Če k temu dodamo še vse polresnice, ki se širijo od ust do ust in celo, da tisti, katerih dolžnost je vedeti in povedati kaj več, tega ne zmorejo, potem ni čudno, da sicer mikavna novost zbuja tudi veliko nezaupanje.
V Titovem Velenju sicer deluje osrednji gradbeni odbor za izgradnjo sistema, toda njegova dolžnost je le izgradnja primarnega sistema in usklajevanje aktivnosti, ki bi jih morali
izpeljati gradbeni odbori po KS. Ti bi morali ugotoviti interes krajanov za izgradnjo sistema, naročiti ustrezne načrte ter izpeljati izgradnjo sekundarnega razvoda. Vendar se že tu največkrat močno zaplete. Počasnost pa seveda dviguje stroške.
Tako se krajani dokaj negotovo odločajo za ali proti sistemu in zato ni čudno, da ponekod razmišljajo še o drugačnih rešitvah, pa najsi bodo že dobre ali slabe.
Ker se poleg teh, ki smo jih omenili, tehtajo še druga vprašanja, bomo v naslednji številki Našega časa še enkrat podrobno predstavili sistem ter poiskali odgovore na nekatera vaša najpogostejša razmišljanja. V sredo, ob 17. uri, pa bomo na Radiu Velenje pripravili neposredno oddajo ter v studio povabili nekatere strokovnjake s tega področja. Morda bodo potem vaše zagate pri odločitvi manjše. Predvsem pa boste bolje infor-
mirani-	B. Zakošek
Netopir v Titovem Velenju
Opereta za razvedrilo in nalezljivo veselost
V torek, 12. aprila, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju enkratni glasbeno-scenski dogodek. Opera in balet Maribor z gosti bosta namreč gostovala v Titovem Velenju z opereto Jo-hanna STRAUSSA: NETOPIR. Dirigent bo Uroš Lajovic. Peli in igrali pa bodo: Inge Heinl, Ervin Ogner, Gordana Tomič, Dunja Sprunk, Zorica Fatur, Vinko Pa-ič, Jaka Jeraša, Antonios Filippa-tos, Jože Kores, Zlatko Foglar in Janez Klasinc.
Predstavo je omogočilo GORENJE Titovo Velenje.
Netopir kot klasično delo operetne literature je do danes ostal zgled velike operete. Ta iskriva in čarobna opereta je prišla v črnem trenutku dunajske zgodovine. Leta 1873 je Avstrijo prizadel gospodarski polom, ki jo je pretresel prav do korenin. Bil je tako globok, da so njegove posledice krepko čutili tudi naslednje leto. Zato ni bil primeren trenutek za premiero operete. Toda ker je kljub takim okoliščinam dosegla uspeh, priča o tem, da je res mojstrovina.
Vsebina Netopirja je dramatičen razplet, v katerem se Gabriel-von Eisenstein namesto v ječo, kjer bi moral prestati krajšo zaporno kazen, odpravi na maške-rado v palačo princa Orlovvske-ga, medtem pa odpeljejo v ječo nekdanjega častilca njegove žene Rosalinde, ki jo slučajno obišče prav tisti večer. Tudi Rosalinde se odpravi na isto maškerado in tam pripravi spletko proti lastnemu možu. Zgodba je duhovita in vesela. Strauss je napisal nanjo nekaj svoje najbolj posmehljive, dražljive in mikavne glasbe. Ma-
škerada pri Orlowskem mu je dala priložnost, da je napisal enega svojih največjih valčkov — hvalnico šampanjcu. Partitura je od začetka do konca polna nadvse posrečenih melodij in hudo nalezljive veselosti.
Po Evropi Netopirja pogosto izvajajo v velikih opernih hišah, kar pomeni priznanje izvirnosti in pomenu Straussove glasbe. Operete je pisal za razvedrilo množic in njihovo zabavo, toda ker je bil genialen, se je tisto, česar se je dotaknil, spremenilo v umetnino.
Johann Strauss je imel darove, ki bi mu jih lahko zavidal marsikateri resnejši skladatelj. Njegova nadarjenost za melodije je bila brez primere, njegova ritmična domiselnost neizčrpna, imel je zdrav občutek za instrumentacijo in očarljivo je znal ustvarjati različna razpoloženja in občutja.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so opereto Netopir doslej dvakrat uprizorili: leta 1920/21 in 1929/30. Sedanja uprizoritev v režiji Vlada Štefan-čiča in pod dirigentsko palico Uroša Lajovica že 2 leti navdušuje publiko v Mariboru in v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Res je: tudi mi živimo v resnih časih, toda ali je potrebno, da smo tako namrščeni? Od silnih skrbi se nam na obrazu dela nešteto gub, tako da sploh ni prostora za tisto glavno gubo, gubo smeha, ki izbriše vse druge.
S tem prepričanjem smo povabili v goste Straussovega Netopirja. Pri tem nam je pomagalo GORENJE, ki mu gre prisrčna zahvala za razumevanje.
2. stran i * flSS C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	7. aprila 1988
Konferenca komunistov občine Mozirje
—Pod prho-
Po zobu čutim, kaj je standard
Iz razprave
Sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc je v svoji sklepni razlagi obravnaval trenutne razmere in dogajanja v naši družbi in ob tem med drugim dejal: »Premalo uspešno se borimo s krizo, zato se krepi nezaupanje in zmanjšuje volja. Tudi komuni-
odgovor na delegatsko vprašanje zaradi razsipavanja smeti iz nepokritih vozil
Na 16. seji Zbora združenega dela je bil obravnavan odgovor DO VEKOS na delegatsko vprašanje delegacije SOZD REK Velenje v zvezi ,s problematiko ke-sonskega prevažanja odpadkov in razsipavanja smeti po cestiščih.
Delegati z odgovorom niso bili povsem zadovoljni in so zahtevali odgovor Komiteja, podkrepljen z ukrepi, ki se bodo podu-zeli za odpravo takšnih pojavov.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja je gornje vprašanje obravnaval skupaj z občinskim inšpektoratom in ocenil, da so pripombe delegacije utemeljene, saj so opazni pojavi nepravilno naloženih vozil in razsipavanja tovora. Žal je odkrivanje teh pojavov in identificiranje kršiteljev brez sodelovanja občanov skoraj brezuspešno, pa smo se odločili, da se z ustreznim opozorilnim dopisom obrnemo na poslovodne delavce vseh OZD, ki opravljajo takšne prevoze na območju občine, da zago-tove»večjo skrb in pozornost, tehnično popolnost vozil, ter nalo-ženost tovora. Hkrati bomo po-krenili postopek za dopolnitev občinskega odloka o javnem redu in miru za valorizacijo zagroženih denarnih kazni, ki ga bomo izpeljali do sredine tega leta.
odgovor na delegatsko vprašanje o pridobivanju zemljišča za
sti smo izgubili precej samozavesti, saj ob skupnem seštevku dosedanje prenove zveze komunistov ne moremo biti dobre volje.«
»Nekateri mislijo, da je napočil čas, da izničimo vse kar smo dosegli, želijo dokazati, da z zvezo komunistov ni možna družbena in gospodarska reforma. Nji-
gradnjo osnovne šole v škalah
Na 19. seji Zbora združenega dela je bilo postavljeno vprašanje o pridobivanju zemljišča za izgradnjo osnovne šole v Skalah, na katerega je predsednik Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja odgovoril, vendar so se doslej okoliščine nekoliko razjasnile.
Kot vam je gotovo znano je v Skalah potrebno zgraditi nadomestno osnovno šolo, ker zaradi posledic rudarjenja obstoječa že skoraj leto dni ni več uporabna. Lokacija za nadomestno gradnjo je z zazidalnim načrtom določena v centru Skal blizu že zgrajenega gasilskega doma in trgovine, DO RLV pa ima zagotovljena sredstva za izgradnjo.
Zapletlo se je pri pridobivanju zemljišča, ki je v zasebni lasti in ga po običajni mirni poti ni bilo mogoče pridobiti. Lastnica zemljišča je po izdaji odločbe prav-nopremoženjske službe občine Velenje izkoristila vse -možnosti, da bi v upravnem postopku uspela s pritožbo zoper odvzem zemljišča. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v Ljubljani je nedavno dokončno zavrnil pritožbo lastnice, kot neutemeljeno, pa bo v primeru, da lastnica do 21. 4. 1988 ne sproži upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije postala odločba komiteja pravnomočna, zemljišče pa z eventuelno odločbo o dopustitvi izvršbe pridobljeno.
Poudarjamo, da je tudi v primeru sprožitve spora pri Vrhov-
hova strategija je izkoristiti vsako napako in zmanjševati ugled zveze komunistov. Z vsem tem se moramo spopasti!«
»Osrednje vprašanje je kam usmeriti težišče naše akcije. Ali na razvojna in gospodarska vprašanja, kar mislim, da je prav, ali pa na razpravljanje o politiki, demokraciji in podobnem. Sled-
nem sodišču SR Slovenije malo verjetnosti, da bi lastnica uspela spremeniti dosedanje odločitve, vendar lahko postopek pridobivanja zemljišča zavleče še vsaj za tri mesece.
Predlagamo, da investitor in krajevna skupnost opravita z lastnico zemljišča ustrezne razgovore, da ne bi po nepotrebnem prišlo do nadaljnega zavlačevanja gradnje.
odgovor na delegatsko vprašanje o razlogih za prestavitev obravnave zn paka
Na 19. seji Zboru združenega dela je ob predlogu Komiteja za PGVO, da se obravnava osnutka ZN PAKA prestavi na naslednjo sejo delegacija Obrtnega združenja postavila vprašanje, ki dvomi v korektnost poslovanja Zavoda za urbanizem Velenje.
Morda so nekatere pripombe na delovanje Zavoda za urbanizem Velenje včasih upravičene, vendar poudarjamo, da tokrat ni zakrivil zamude za oddajo gradiva, ampak smo v želji za čim prejšnjo izpeljavo ZN prezgodaj predlagali uvrstitev osnutka na dnevni red skupščine.
Pri izdelavi osnutka ZN Paka je gradbeni odbor zainteresiranih obrtnikov tesno sodeloval in po izdelavi idejnih rešitev objektov predlagal nekatere korekcije osnutka tako, da bi po sprejemu v skupščini ZN v celoti ustrezal znanim investitorjem.
To usklajevanje na željo investitorjev je trajalo ravno toliko, da ni bilo mogoče oblikovati osnutka odloka k ZN in ga posredovati v gradivo za zasedanje skupščine v februarju.
nje bo ZK zagotovo pripeljalo na obrobje, česar pa ne smemo dovoliti.«
»Diferenciacija samo na osnovi odnosa posameznikov do JLA je za nas nesprejemljiva. Nesmiselne so teze o kontrarevoluciji. Žal je tako, da se Jugoslavija najprej poenoti ob izpadih, česar ob uspehih in dosežkih ni.«
Zamudo nameravamo nadomestiti tako, da smo osnutek odloka k ZN Paka uvrstili na zasedanje pristojnih zborov skupščine v marcu, kot predlog in bomo poizkušali doseči sprejem.
Kar zadeva »primat« Zavoda za urbanizem Velenje pri izdelavi urbanistične dokumentacije pa je že v postopku ustanovitev občinske upravne organizacije za urbanizem, ki bo v bodoče vodila in odgovarjala za realizacijo programa priprave prostorske
dokumentacije.	.....
Predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože Mraz, ing. str.
Udeležba
Čeprav ne moremo pisati o slabi udeležbi na sejah zbora krajevne skupnosti v tem mandatnem obdobju, naj kljub vsemu napišemo, katere delegacije izpolnjujejo zaupano jim delegatsko dolžnost in kako.
Najbolj pridno »obiskujejo« seje zbora krajevnih skupnosti člani delegacij krajevnih skupnosti Lokovice, Skal, Konovega, Stare vasi, Šmartna, Titovega Velenja ter Centra levi breg. Ti so bili navzoči na vseh sejah. Petkrat se teh niso udeležili delegacije krajevnih skupnosti Plešivec, Cirkovce, Šmartne-ga ob Paki. Od 19 sej tega zbora so na dvanajstih sejah glasovali delegati krajevne skupnosti Zavodnje. Svoje delegatsko poslanstvo pa so najslabše doslej opravili člani delegacije krajevne skupnosti Družmirje—Gaberke. Na sejah so bili namreč le petkrat.
Že sprejetim ukrepom za uskladitev ravni zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi, kar ne pomeni nič drugega kot to, da bomo imeli tu-de v zdravstvu toliko, kolikor imamo drugje, se pridružuje ,-nov ukrep. Posega na področje zobozdravstva.
Delegati so se na zadnji seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti odločili, da je dovolj, če je dežurstvo v zobozdravstvu organizirano ob nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki samo dopoldan, od 8. do 12. ure. Doslej je bilo organizirano v soboto od 14. ure pa vse do ponedeljka do 7. ure. Tako se bodo stroški dežurstva zmanjšali za malo več kot osem milijonov dinarjev.
Ker pa moj zob ne loči niti dneva od noči, kaj šele nedelje od delavnika, ne pozna razmer v gospodarstvu, ne briga ga, da je tudi zdravstvo dejavnost, kjer je treba »šparati« na vseh koncih in krajih, za zgled pa si povrh vsega še jemlje kakšen zob v sosednjem kraju (upam samo, da ne kakšnega, ki za to prejema solidarnost) me bo morda zanalašč začel boleti v nedeljo popoldan. Že zdaj ga rotim, naj tega ne počne!
Ne bo mi preostalo drugega, kot da z njegovo neprijetno družbo preživim celo noč. Da se mi bo zdela dolga kot celo
leto, sploh ni važno. Morda pa bo krajša, če bom ugibala, kdo je kriv moje boleče nadloge — zdravstvo, ki je tak drastičen ukrep uvrstilo v program »uskladitve ravni zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi« ali moj delegat, ki je tak ukrep tudi sprejel, čeprav je imel na izbiro še drugo možnost (dežurstvo ob sobotah od 14. do 20. ure in nedeljo od 8. do 20. ure, kar bi bilo od sprejete variante dražje za 3 milijone, še vseeno pa bi to pomenilo prihranek več kot pet milijonov din).
Ko bo moj zob zavračal aspirine in si morda zaželel žganja iz domače lekarne mu ne bom zamerila, v veliko tolažbo nama bo stavek: »Kljub težavam, ki nas bodo spremljale v letu 1988, bo skupnost storila vse, da bi obdržala sedanjo raven . . .« (iz gradiva).
Zdaj pa ne vem, komu naj verjamem. Skupnosti,- ko mi polaga na srce (ne na zob), da bo raven zdravstvenega varstva enak lanskemu (s tem ukrepom pa je to že zanikala, leto pa je še dolgo) ali mojemu zobu, ki bo morda dokazal, da teorija še zdaleč ni enaka praksi.
Eno drži kot pribito. Standard pada. To čutim. Po bolečem zobu v nedeljo popoldan.
Milena Krstič-Planinc
»Nismo malodušni smo zaradi nemoči
V soboto dopoldne je bila v nazarskem delavskem domu konferenca komunistov občine Mozirje. Ob delegatih in gostih so se je udeležili tudi sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Štern, sekretar medobčinskega sveta ZK Danijel Rine s sodelavci in drugi gostje.
zaradi našega dela, ob ukrepih«
Po uvodnih točkah so najprej obravnavali in sprejeli poročilo o delovanju občinske organizacije v preteklem obdobju, nato pa je predsednik občinskega komiteja ZKS Mozirje Mirko Strašek ocenil samoupravne, družbenoekonomske in družbenopolitične razmere v občini. Po oceni zaostrenih razmer v svetu in pri nas je največ pozornosti namenil razmeram v občinskem gospodarstvu. Pomembno je, da so lani v občini Mozirje kljub vsemu dosegli ugodne rezultate. Nadpovprečna je bila rast industrijske —' adn" " * ' •' J
(132), osebnih dohodkov (126) izvoza (42,8). Izgub razen na Golteh ni bilo, število zaposlenih ga seje povečalo za 2,6 odstotka.
To dokazuje, da so še uspeli najti dovolj prostora in moči za dvig nad povprečje širše skupnosti, vse skupaj pa je še premalo za materialno osnovo dolgoročnega razvoja celotne občinske skupnosti.
Težav je namreč še vse preveč. Vse manjša je investicijska sposobnost občinskega gospodarstva, zmanjšuje se finančna samostojnost delovnih organizacij, rast OD ne sledi rasti življenjskih stroškov, več kot kritično je protislovje na področju družbenih dejavnosti v občini, dve tretjini ustvarjenih sredstev za razširitev materialne osnove dela so morali odvesti drugam in podobno.
Vsa ta gibanja so vplivala tudi na delo občinske organizacije zveze komunistov. Najbolj vidna posledica je vsekakor gibanje članstva. V zadnjem obdobju je ZK zapustilo 50 članov, daleč največ starih nad 35 let. Ob takšnem odlivu je še hujši problem sprejemanje novih članov, na katerega pa so poleg lastnih slabostih v zadnjem času krepko vplivali zunanji razlogi, tudi neopredeljena odgovornost za družbeno in moralno krizo. Del članstva še vedno ne dojema prave vloge ZK, še vedno le čaka na aktivnost vodstev, poleg tega pa se je na vseh ravneh pojavila splošna kritičnost. Ta se je sprevrgla v kritizerstvo do te mere, da je vsaka kritika dobila moč argumenta. Dovolj je, da kritiziraš in si proti, pa ze imaš prav. Prav tako je še vedno prepogost pojav negativnega odnosa do tistega, ki opozarja na napake, ne pa do napak in nepravilnosti.
Na koncu zares temeljite ocene razmer so komunisti mozirske občine posebej poudarili, da podpirajo vlogo Slovenije in njenega vodstva v jugoslovanskem prostoru. Posebno podporo so izrazili centralnemu komiteju ZKS. Najprej zaradi vztrajanja na izvirnih kongresnih usmeritvah, saj bi bili daleč od kriznih časov, če bi kongresne usmeritve dosledno upoštevali povsod; drugič pa zaradi opredelitve za demokratizacijo družbe, ki vodi v odprt tržno naravnan socialisti-
čni samoupravni razvoj, ki vodi v humano in gospodarsko učinkovito samoupravno družbo.
Razprava zatem je oceno bistveno dopolnila, seveda na ožjih področjih. Večina razpravljal-cev je ob uspehih, ki so plod lastnih naporov, posebej poudarjala že kar nemogoče ukrepe zvezne vlade. To velja zlasti za izvoznike (Gorenje — MGA, Gorenje — GLIN in Elkroj). Izvozna politika pač ne sme biti bitka za golo preživetje, temveč nekaj bi-
stveno pomembnejšega. Spregovorili so o problemih v gozdarstvu, krepko dopolnjenih z umiranjem gozdov, kar že ogroža tudi nadaljnji razvoj lesne industrije, družba pa ob govoričenju ne
je • -x -
stori ničesar.
Prav tako hudi in še hujši so problemi v kmetijstvu. Takšne krize v kmetijstvu še ni bilo, kmetje niti slučajno ne pokrivajo
proizvodnih stroškov in------
jo po zasilnih (nelegalni
predčasnemu pesimizmu. Strinjali se niso z njegovim poudarjanjem malodusja, ki naj bi se slišalo v razpravah in naj bi se s posameznikov prenašalo na večino. Predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Ivo Kos je zato spregovoril o vseh ključnih proble-
mih preteklega, sedanjega in prihodnjega razvoja mozirske občine. Dovolj konkretno in utemeljeno, da je lahko na koncu poudaril, da v občini Mozirje niso malodušni zaradi svojih prizadevanj, delovnih naporov in uspehov, pač pa zaradi nemoči ob razmerah in ukrepih, ki vse napore izničujejo, ki jemljejo voljo in lahko kaj kmalu privedejo ao upravičenega pesimizma.
J. P.
vah (v gozd), volja jrm je upadla, naložb že dve leti ni bilo, bili pa so primeri odkritih odporov. Veliko besed je bilo o (znanih) težavah gostinstva in turizma, saj je
inJs
podarila, seveda pa za današnje stanje ni kriva. V zvezi s tem so
to področje, kateremu je narava v Gornji Savinjski dolini največ
nje
na Konferenci sprejeli nekaj zares konkretnih in obvezujočih sklepov.
Komunisti mozirske občine niso bili zadovoljni s prispevkom, s katerim ie razpravo skušal dopolniti sekretar medobčinskega sveta ZKS Danijel Rine. Njegovi predhodniki so ob uspehih predvsem poudarjali težave, ki so posledica nemoči ob ukrepih zvezne vlade, niso pa se vdajali
Rekli so
Še nekaj drobcev iz razprave najbrž ne bo odveč.
Jože Jam ni k, Kovinarstro Ljubno: »Na sestanku osnovne organizacije je naš član posebej poudaril, da mu ni težko plačevati samoprispevka, ker vidi njegove učinke, ne strinja pa se z visoko članarino, ker v tem primeru ne vidi nobenih učinkov.«
Lojze Plaznik, ZKZ Mozirje: »Razmere v kmetijstvu so neznosne. Tolikokrat potrjena volja in zagnanost naših kmetov je krepko upadla. Rušimo temelje zadružništva.«
»Delavce v industriji še lahko nadomestimo, kmeta v hribovitih predelih ne bomo nikoli.«
»Polenje glav ne gre skupaj z istočasnim praznjenjem žepov.«
Korak bliže k obnovi Kidričeve ceste
Rekonstrukcijo Kidričeve ceste že dolgo načrtujemo, v javni razgrnitvi pa je bilo v zadnjem obdobju več predlogov za razrešitev tega vprašanja.
Na zadnji seji so o tem ponovno govorili člani izvršnega sveta, ki so glede na pripombe izrečene v času javne razgrnitve itv glede na stališče predstavnikov Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, menili, da je najustreznejša tretja varianta predlagane rešitve — to je za najbolj kritično območje med križiščem Tomšičeve in Ka-juhove ceste vključno z obema križiščema in proučitvijo povezave na odseku do mostu preko Pake. Na osnovi teh usmeritev bodo na Zavodu za urbanizem izdelali potrebno dokumentacijo. Ostala rekonstrukcija Kidričeve ceste, pa naj se, so menili člani izvršnega sveta, opredeli v ureditvenem načrtu mesta.	(mz)
Koliko stanovanj bomo letos zgradili?
Iz predloga plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje (verificirali ga bodo delegati na skupščini 14. aprila) je razvidno, da naj bi letos v občini Velenje zgradili 107 družbenih stanovanj, največ — 35 — dvosobnih in najmanj tro sobnih — samo štiri.
Letos pa bomo začeli graditi tudi 49 stanovanj v zazidalnem načrtu »Provizoriji« in še 94 stanovanj v zazidalnem načrtu Selo.
(mkp)
Poprečna gradbena cena stanovanj in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Velenje
Delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti so na zadnjem zasedanju potrdili višje poprečne gradbene cene stanovanj in stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč.
Za en kvadratni meter stanovanjske površine na območju naše občine bo odslej treba plačati 522.800 dinarjev. Za razlaščeno stavbno zemljišče bo korist od te cene porazdeljena takole: 1,2 odstotka za območje mesta Titovo Velenje, za območje krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Šoštanj en odstotek, za ostala območja v velenjski občini pa 0,8 odstotka.
Od poprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine pa bodo znašali poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in individualno komunalno potrošnjo 14 odstotkov, za kolektivno pa 6 odstotkov.
-tp-
Udarniško za boljši električni tok
Zaradi slabe električne napetosti so imeli v krajevni skupnosti Šentilj, v zaselku Laze-Vrh, precej težav. Dolgo so se vrstile pritožbe s podpisi oškodovanih odjemalcev na Elektrodistribucijo Slovenj Gradec, so nam sporočili krajani. Ti so se sedaj, ko je bil za to tudi DES, in ko so pridobili soglasja lastnikov zemljišč, kjer bo tekla trasa za nov vod, odločili za udarniško delo.
Tako bodo sami naredili vse, kar lahko. Še posebno zadovoljni so, da je akcija stekla hitro, brez nepotrebnega sestankovanja. Skora vsak krajan tega zaselka, ki šteje trinajst odjemalcev električnega to ka, je s prostovoljnim delom ali pa s čim drugim pripomogel, da ne kaj drogov že stoji. Tako kot vedno, pa se tudi temu udarniškemu de lu niso odzvali vsi.
Delegatska vprašanja in odgovori
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo:- Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog-
dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Čena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
7. aprila 1988 ★ titovo velenje_ V SREDIŠČU POZORNOSTI __fiaS C3S ★ stran 3
S konference ZKS Velenje
in
nakup novega strokovnjaka, ki ni poceni. Sprašujem se, kje so, ali so povsem neizkoriščeni kadri, ki jih trenutno ni tako malo (320 ekonomistov, 90 pravnikov, 159 strojnih inženirjev, 131 elektro inženirjev, 62 gradbenih inženirjev ...), in ali jih ni moč aktivirati v pripravo in izpeljavo novih programov ...
Nujnost prehoda iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje v naši občini, terja nekatere nujne posege na področju zaposlovanja. Srednjeročni plan in resolucija to področje opredeljujeta, v praksi pa življenje gre svoja pota. Posledice so jasne, čutimo jih na področju skupne porabe, stanovanjske politike, ostale infrastrukture in še kje. Zato je neodgovorno, da podobne napake v posameznih ozdih delamo kar naprej.«
Drago Blagus se je v svojem uvodnem referatu zavzel za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva, ki mu je treba omogočiti, da bo to svojo zahtevno nalogo sposobno izpolniti. Zavzel se je tudi za razvoj drobnega gospodarstva, za ustreznejše vrednotenje inovativne dejavnosti, za odgovornejšo kadrovsko politiko ter kakovostno preobrazbo družbenih dejavnosti.
V razpravi so ga komunisti iz številnih okolij še dopolnili, zato je konferenca imenovala posebno komisijo, ki bo programske usmeritve občinske organizacije Zveze komunistov dopolnila z usmeritvami razprav. Čez leto dni pa bodo ponovno sklicali konferenco te občinske organizacije in na njej ocenili uresničevanje sprejetih sklepov.
(mz, bz)
Naredimo prostor pogumnim
Kako zagotoviti večjo učinkovitost Zveze komunistov, predvsem pa, kako bolj aktivirati njene člane, in jim dati ustrezne usmeritve, da se bodo lahko uspešneje vključili v razreševanje gospodarskih težav, ki so se tako kot v celotni naši družbi, nakopičile tudi v občini Velenje, na to je skušala dati odgovor četrtkova konferenca velenjskih komunistov. Konferenco je otvorila predsednica občinskega komiteja Zveze komunistov občine Velenje Irena Brložnik, ki je v svojem uvodu opozorila na poglavitne probleme, s katerimi se pri svojem delu srečujejo člani Zveze komunistov v naši občini. Na to pa je besedo prepustila sekretarju OK ZKS Velenje Dragu Blagusu in številnim razpravljalcem iz posameznih osnovnih organizacij.
Konference, ki je bila v kulturnem domu v Titovem Velenju, so se med drugim udeležili tudi Andrej Marine, član predsedstva CK ZKS Slovenije, Emil Štern, član CK ZKS, Meta Vedenik, strokovna sodelavka C K ZKS, Dane Rine, sekretar medobčinskega sveta ZKS celjskega območja, Milan Pugelj, vodja študijskega centra Celje ter člana C K ZKS iz občine Velenje Herman Rigelnik in Nada Zavo-lovšek Hudarin.
Problemi s katerimi se otepamo, so vedno večji, zaskrbljenost ljudi očitna, pot iz krize pa nejasna, dvomljiva. Kako iz sedanjih razmer, kako preko te usodne razpoke,
ki se nam ob nekajletnem omahovanju, zdi večja in večja? Več kot očitno je čas, ko smo lahko le besedičili, mimo. Zadnji dogovori z mednarodnim monetarnim skladom nas na to dovolj jasno opozarjajo. Potrebno se bo pač odločiti in poprijeti za tisto varianto, za katero smo najbolj prepričani, da je prava, ter sprejeti priložnost, da skupno najdemo pot iz krize.
ZKS in ZKJ v gradivu za njuni bližnji konferenci dokaj jasno govorita o naših težavah, še vedno pa se nekako negotovo sprašujemo, kaj se je dogodilo, da smo se znašli v sedanjih razmerah in katere poteze moramo potegniti, da bomo lahko vendar dobili kolikor toliko zadovoljive vstopnice za vlak v 21. stole-tje.
Velenjski komunisti so na četrtkovi konferenci v svojih razpravah dokaj kritično tehtali posamezne dosedanje birokratske rešitve naše politike, ter opozarjali na neskladje med znanstveno teorijo in ideologijo, med prakso in državnim ukrepanjem. Pri tem so dokaj kritično pometli tudi z lastnimi zmotami, od katerih so nam v določenem obdobju nekatere sicer zagotavljala prosperite-to, a ker jih nismo znali pravočasno zaustaviti, nas sedaj obremenjujejo in ovirajo.
Naše gospodarstvo najbolj občuti neustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih in to tako na delovnih mestih, kot preko plačevanja SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Kljub ukrepom bomo posledice ekstenzivnega zaposlovanja v občini čutili še vrsto let.
Prav o tem, ter o prestrukturiranju gospodarstva, pa je v svo-
jem uvodnem referatu na konferenci govoril tudi sekretar OK ZKS Velenje Drago Blagus, ki je poleg tega med drugim dejal:
»Že nekaj let ugotavljamo, ocenjujemo, kritiziramo in terjamo, da se krizno stanje v družbi razreši. Enotni smo si, da tako ne
Na kratko
Sestavina prenavljanja ZK je tudi njeno pomlajevanje, ki je hkrati kazalec, merilo njene uspešnosti, prenova ZK je torej bistveni pogoj tudi za njeno biološko revitalizacijo. Ko pa pogledamo podatke zadnjih nekaj let, ugotovimo, da se staramo. Število mladih je v upadanju, novospreje-tih v naše vrste je iz leta v leto
manj._
V nasprotju z zahtevami po krepitvi ustavnega družbeno ekonomskega položaja delavcev pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, pri upravljanju delavcev kot temeljnih nosilcev politične oblasti, se še nadalje oži materialna podlaga samoupravlja-
nja._
Težaven bo položaj nekaterih ozd, ko bodo v celoti poravnale . obveznosti do sklada federacije za kreditiranje manj razvitih. Ta obveznost predstavlja v občini 1,4 odstotka družbenega proizvoda v preteklem letu, oziroma 2,5 odstotka čistega dohodka ali kar 16,4 odstotka akumulacije gospodarstva občine Velenje v preteklem letu.
V	letih 1985-1987 je fluktui-ralo v občini 9690 delavcev, kar pomeni, da je fluktuiral vsak 2,5 delavec. Strošek na enega fluktu-anta je 450 tisoč dinarjev, kar za leto 1987 znaša 1,167 milijarde dinarjev.
Cena delovnega mesta z vsemi stroški znotraj ozd, skupno s ceno stroškov v zdravstvu, izobraževanju, :nfrastrukturi ... (a brez stanovanja), znaša 40.980.000 dinar-jev._
V	želji, da preidemo v inovacijsko družbo, smo pred nalogami, ki niso le ogromne in usodne, temveč zahtevajo preporod praktično vseh plasti našega družbenega življenja in delovanja.
sposobnim
dolžni, ker poznamo problem v svojih okoljih, kjer opravljamo funkcije in naloge na katerih moramo opredeliti in terjati konkretne rešitve. To pomeni, da bo- : mo v naših vrstah ravnali po načelu, ki smo ga zapisali v teze za konferenco ZKS: »Kdor ne zna, naj se nauči, kdor ne zmore, ali si ne upa, naj naredi prostor sposobnejšim in pogumnejšim; kdor noče, temu bomo dali slovo.«
Odpovedati se danes za boljši jutri, je pogosto samo parola. Življenje z inflacijo nas je pripeljalo do ugotovitve: »Potroši danes, jutri bo dražje.« Marsikdo se je naučil živeti z inflacijo, koristi anarhičnost na področju porabe in pridobivanja dohodka. Globoko smo razvrednotili delo, erozija poslovne morale, je marsikje izbrisala razlike med dobrim in slabim gospodarjenjem. Vse preveč se odnos do samoupravljanja
Ugotavljamo, da je v naši družbenopolitični skupnosti dosti gospodarskih subjektov, ki nimajo jasno opredeljenega razvojnega koncepta, vključno s programi prezaposlovanja tehnoloških presežkov delavcev, nimajo izčiščenega tržno obetavnega proizvodnega programa, skratka manjkajo kvalitetne usmeritve. Malo je pripravljenosti in praktičnih primerov povezovanja gospodarskih subjektov na osnovi skupnih programov in na osnovi poslovnih in dohodkovnih interesov. Poslovna in programska zaprtost gospodarskih subjektov onemogoča tudi fleksibilnost na področju kadrovske politike.
Malo je primerov, da bi se za določen zahtevni projekt ali posel organizirale dve ali več organizacij združenega dela in ustrezno vključile svoje kadrovske potenciale ter tako dosegli večji učinek na trgu.
Strokovnjaki na področju razvoja in proizvodnje niso zadovoljni z organiziranostjo. Nimajo dovolj možnosti za sproščanje svojih ustvarjalnih potencialov, organizacijsko so preveč okalu-pljeni in dohodkovno nezadovoljni. To je tudi razlog, da med njimi ni prave selekcije, da pogosto fluktuirajo, iščejo dodatne zaslužke. To nam potrjuje dejstvo, da obstoječi kader ni dovolj izkoriščen in da obstajajo rezerve, ki jih moramo maksimalno izkoristiti, preden se odločimo za
bo šlo neskončno, da bo prej ali slej krizno stanje doseglo vrelišče, ko bo zadeva brezizhodna.
Kdo naj potem ugotavlja odgovornost, o kateri smo se toliko let pogovarjali? Zavzemam se, da del te odgovornosti mi tukaj prisotni, prevzamemo nase. To smo
gradi na neupravičeno zahtevanih in pridobljenih pravicah. Zgubili smo občutek, da samo delo in rezultati dela lahko opredeljujejo položaj posameznika in njegove pravice v družbi. Večajo se socialne razlike, ki večinoma nimajo prave podlage v rezultatih dela . . . Torej samozadovolj-stva, sentimentalnosti in možganske lenobe, ne more in ne sme biti več. Naša usoda je v naših rokah. Zanamci nam zamujenega ne bodo odpustili.
Iz razprave
Osrednja tema programsko volilne konference velenjskih komunistov — Ocena družbeno političnih samoupravnih in družbeno ekonomskih razmer z vidika razvoja in prestrukturiranja gospodarstva — je spodbudila k razpravi številne člane Zveze komunistov, ki so s svojim razmišljanjem obogatili obsežno in dobro pripravljeno gradivo na to temo. Pa se ustavimo pri nekaterih razpra-vlialcih!
MATJAŽ KO/.MOS dijak Centra srednjih šol, je menil, da pomeni porast nezaupanja, izgubo najboljših. Poudaril je, da komunisti mladih nimajo za sabo, če pa želijo spremeniti stanje so na potezi komunisti.
Kljub temu pa je menil, da so mladi polni optimizma. V svoji razpravi je bil zelo konkreten pri podajanju zahtev po izboljšanju proizvodnega dela in delovne prakse, zagotovitvi ustreznih pogojev za raziskovalno delo mladih in ustrezno opremljenost učilnic. Opozoril je na pomanjkljivosti štipendijske in kadrovske politike ter prenesel med komuniste zahteve mladih po doslednem tržnem gospodarstvu, zakonito podjetjih, priznanju poklica direktorja in mena-
Na Centru srednjih šol so opravili med mladimi anketo o njihovem odnosu do zveze komunistov in do aktualnih družbeno ekonomskih vprašanj.
50 odstotkov mladih sploh ne zaupa v politični sistem samoupravljanja, nadaljnih 40 odstotkov pa večinoma ne zaupa. 27 odstotkov jih meni, da ZK sploh nima ugleda, 52 odstotkov pa, da je ta ugled majhen, 49 odstotkov jih je menilo, da naj bi delovala družbena gibanja spontano in neodvisno od SZDL. 37 odstotkov jih je izjavilo, da nacionalnost pri izbiri prijatelja ni pomembna, 45 pa da je malo pomembna. Kar 75 odstotkov dijakov velenjskega Centra srednjih šol meni, daje treba zagotoviti drugačno služenje vojaškega roka in ne-
kaj manj, da so potrebne spremembe v izobraževalnem sistemu._
žerja, spremembi bančne pelitike, večjih pristojnostih direktorjev, s tem pa tudi njihovi večji odgovornosti dosledni pravni državi. Menil je tudi, daje treba zagotoviti več sodelovanja gospodarstva s šolo.
Ob koncu se je zavzel še za objektivno, po potrebi tudi kritično, poročanje o JLA in menil, da pisanja Mladine o teh vprašanjih, ne moremo tako kritično ocenjevati.
MIRKO SAJKO. prav tako s Centra srednjih šol, je razpravljal o položaju in razvojnih smernicah Centra srednjih šol, odnosu mladine do Zveze komunistov ter o aktualnih družbenoekonomskih vprašanjih. Pri tem je poudaril njihova prizadevanja, da bi izobraževali za jutri in ne za včeraj. To pa bo mogoče le še z večjo svobodno menjavo z združenim delom in sicer na področju zagotavljanja sodobne učne tehnologije in izmenjave kadrov.
NADA ZAVOLOVŠEK HUDARIN je razpravljala o mestu in vlogi komu-
nistov v razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Pri tem je še posebej poudarila, da moramo preiti od besed k dejanjem, od sprejemanja sklepov (teh je že veliko napisanih) k njihovemu uresničevanju.
ALOJZ HABJANČIČ iz KS Desni breg seje zavzel za oblikovanje aktivov ZKS pri vseh oblikah organiziranja. Ti morajo biti odgovorni za dosledno uresničevanje sprejetih usmeritev. Izpostavil je tudi vprašanje slabega izkoriščenja delovnega časa in predlagal hitrejše prilagajanje letnemu času. Pri tem nas ne smejo omajati tisti, ki si želijo, čim več časa popoldne izkoristiti za privatna opravila^ Izpostavil je tudi vprašanje ogrožanja družbene lastnine.
JOŽE KANDOLF iz KS Gorica je opozoril na problematiko delovanja osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki so organizacijsko prešibke za uspešno delo. Pri tem je menil, da je nedopustno, da se komunisti, ki se vključujejo v delo v svojem delovnem okolju povsem ograjujejo od dela po krajevnih skupnostih.
JOŽE ANGELI iz Gorenja je razpravljal o znanju kot faktorju razvoja in pri tem poudaril potrebno po večji motiviranosti za znanje, za nadaljnje izobraževanje v prav vseh okoljih.
RADO SLANC je govoril o premagovanju malodušja, za kar pa je potrebno, da gospodarstvo odloča o svojem razvoju samostojno. Poenotiti je treba interese ob vprašanju tržnega gospodarstva ter se posvetiti osnovnemu subjektu vseh prizadevanj — človeku in njegovemu razvoju.
MAJDA GABERŠEK seje spraševala, kaj pomeni prestrukturiranje. Je to samo gospodarstvo, ali pomeni to tudi spremembo družbenih odnosov. Menila je, da gre za celovito vprašanje, na katerega se je treba pripraviti že sedaj, saj bomo le tako lahko dosegli višjo kvaliteto družbenih odnosov.
FRANC DOLAR je seznanil prisotne s težkim položajem energetike in opozoril na problematiko oblikovanja sredstev za osebne dohodke, ki je v tem času spet močno aktualna. V tem delu gospodarstva namreč ponovno močno zaostajajo z osebnimi dohodki za ostalimi dejavnostmi.
Zelo zanimiva so bila razglabljanja BOŽA LEDNIKA z gospodarske zbornice. Govoril je o gospodarskem razvoju in preobrazbi gospodarstva pri čemer je posebej poudaril, da ni več možnosti ekstenzivnega širjenja gospodarstva in se moramo torej usmeriti v inoviranje izdelkov in storitev, posodobitev tehnologij, organizacije in metod vodenja, v zmanjšanje porabe energije in materialov, v zmanjšanje obremenjevanja okolja. Le tako bomo dosegli cilj— kvaliteto človekovega bivalnega in delovnega okolja.
TODOR DMITROVIČ je govoril o nujnosti razvoja drobnega gospodarstva, saj je nedopustno, da smo se zadovoljili, da imamo v Šaleški dolini le dva velika sistema. Predlagal je oblikovanje sklada za spodbujanje drobnega gospodarstva in menil, da obrtne zadruge takšne kot jih imamo, svoje vloge ne izpolnjujejo, saj je njihov osnovni namen, da se izognejo davkom. Zavzel se je tudi za prerazporeditev delovnega časa in hitrejše razreševanje prostorske problematike v občini.
MARJAN GABERŠEK je opozoril na številne nelogičnosti na področju gospodarstva. Takšne so na primer prenizke izvozne stimulacije in premajhna uvozna dovoljenja uspešnih izvoznikov.
Menil pa je tudi, da se manjše ozd v občini Velenje ne razvijajo dovolj uspešno, tudi zaradi mačehovskega odnosa banke do njih.
MATO BLAGUS iz Vegrada je spregovoril o problematiki gradbeništva ter o prizadevanjih tega kolektiva, kako izbrati ustrezno strategijo poslovanja in razvoja, da ne bodo zgolj životarili, kot, v sedanjem položaju, vrsta drugih gradbenih organizacij.
BOJANA ROJC iz Gorenja je govorila o investicijah, ki so z razvojem neposredno povezane. Prisotne je seznanila z razvojno sanacijo Gorenja, ki pomeni kakovostno preobrazbo.
Svoje poglede na razvoj občine sta podala tudi MIRKO ŽOLNIR, ki je poudaril veliko vlogo medsebojnega zaupanja in FRANC PEČOVNIK, ki je prikazal pomen inovacijske dejavnosti. O konkretnem delu komunistov je spregovoril MILAN KNEŽEVIČ in sicer je prisotne seznanil, kako deluje njihova osnovna organizacija delovne skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti ob uvedbi ukrepa družbenega varstva. Aktivnosti so zaenkrat usmerili v ocenjevanje odgovornosti. Svoje poglede na kadrovska vprašanja je podal VLADO VERDNIK, pri čemer je menil, daje občinski tehnološki razvoj na precej višji ravni kot kadrovska struktura. Poudaril je tudi, da so kadri nosilci razvoja, zato jim je treba približati izobraževanje.
Zelo zanimiva je bila tudi razprava predsednika skupščine DRAGA ŠULE-KA, ki je podal razvojno strategijo občine. Po njegovem mnenju sta največji oviri razvoja to, da si nismo enotni, kaj je narobe in da smo še manj enotni, kaj je prav in kako to izkoristiti.
Poudaril je, da se ne smemo izgovarjati, da so za vse, kar je v občini narobe krive razmere v Jugoslaviji.
Po njegovem mnenju je pot iz krize v kvaliteti, kjer so neslutene možnosti. Kvaliteta mora biti osnova in moto naših programov. Z njo se moramo poistovetiti prav vsi. Zato moramo kot temeljne občinske usmeritve sprejeti zelo kratek, a zelo konkreten program »filozofijo kvalitete v vseh strategijah«.
V Razpravo na programsko volilni konferenci velenjskih komunistov se je vključil tudi član CK ZKS EMIL ŠTERN, ki je pohvalil izredno dobre priprave na to konferenco, v katere je bilo vključenih veliko komunistov. Tema, ki so jo za konferenco izbrali je bila zares aktualna, kar je kazala tudi bogata razprava.
Komuniste je pozdravil tudi član predsedstva ZKS ANDREJ MARINC, ki je prav tako pohvalil prizadevanja velenjskih komunistov za hitrejši izhod iz krize med drugim pa je dejal, da ga je pretresla misel dijaka Centra srednjih šol, ki je dejal, da mladi ne stojijo za komunisti. Izrazil je prepričanje, da je že razprava na konferenci dovolj velik dokaz, da se komunisti borijo za iste cilje kot mladi. Ustavil pa se je tudi ob njegovih besedah, da so komunisti na potezi. Ni jim oporekal, vendar pa je ob tem poudaril, da skupaj z mladimi.
4. stran * fiaS CSS
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
titovo velenje *	7. aprila 1988
Zbor krajevnih skupnosti
0 izgradnji kabelsko-distribucijskega sistema
(nadaljevanje s 1. strani)
Dobra udeležba, pester dnevni red in obilica delegatskih vprašanj ter pobud so gotovo dovolj tehtni razlogi za razmišljanja o resnično pravem delegatskem dogovarjanju, usklajevanju. Žal, smo se tudi tokrat ušteli. Če namreč ne bi bilo na dnevnem redu predloga sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje, osnutka odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter programa nalog in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč občine Velenje za letos, bi prej lahko pisali o molku delegatov zbora krajevnih skupnosti kot pa o živahni razpravi.
Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana velenjske občine v tem letu, ki je po mnenju predlagatelja dokaj realen, kratek, predvsem pa konkreten dokument, so namreč delegati tega zbora sprejeli brez pripomb. Dodali so le to, da je nad zapisanimi usmeritvami treba izvajati kontrolo. Tudi pri obravnavi odloka o proračunu občine Velenje za letos je bilo tako. Prejšnja leta so se vsaj tu pridno oglašali.
Nekoliko več razprave so že prej omenjene točke povzročile zaradi prihajajoče pomladi, ko bodo hišni sveti morali znova poskrbeti za urejanje zelenic in nasadov okoli blokov, za vzdrževanje pešpoti, pločnikov, parkirišč, skratka za potrebe kolektivne komunalne rabe. To namreč ni zastonj, hišni sveti pa nimajo denarja. Pri obravnavi delovnega programa sklada stavbnih zem-jjišč za letos pa je bil glavni »krivec« za nekoliko več živahnosti kabelsko-distribucijski sistem. Po mnenju delegatov zbora krajevnih skupnosti se te zahtevne in drage naložbe lotevamo v naši občini preveč po domače. Zanimalo jih je, kdo bo upravljhlec sistema, kakšni bodo stroški. Izvršni svet bi moral stvari na tem področju doreči ter bodočega upravljalca čimprej imenovati.
Med izraženimi delegatskimi pobudami je gotovo vredna premisleka pobuda delegata krajevne skupnosti Center Desni breg, in sicer o ustanovitvi skupnosti mestnih krajevnih skupnosti. Bolj ali manj se slednje srečujejo z enakimi težavami, ki bi jih po njegovem mnenju lahko uspešneje in hitreje rešile s skupnimi močmi. To nalogo so delegati sedaj naložili komisiji za razvoj krajevnih skupnosti.
Družbenopolitični zbor
Največ besed o zaposlovanju
Osrednja točka zasedanja družbenopolitičnega zbora, sestal se je dan prej kot ostala dva zbora, je bila seveda resolucija o izvajanju družbenega plana v občini Velenje. Z njo smo nekoliko pozni, pa smo sami sprejeli odločitev, da jo bomo sprejemali šele, ko bo sprejeta zvezna in republiška.
Največ razprave je bilo deležno zaposlovanje in predvidena stopnja rasti, 0,5 odstotkov. Postavljala se je dilema, ali ne bi bilo nujno, da se že letos z resolucijo obvežemo za ničelno rast zaposlovanja, s tem seveda, da generacijski priliv zaposlimo na izpraznjenih mestih (fluktuacija, upokojitve ...). Delegati so opozorili tudi na povečevanje republiške solidarnosti, ki gre, tako so rekli, preko vsake normalne ekonomske logike. Na koncu je družbenopolitični zbor sprejel predloženo besedilo resolucije.
Predlog odloka o proračunu občine Velenje, ki je bil vedno deležen precejšnjega pretresa, je šel tokrat bolj ali manj »skozi«.
Delegati so se ustavili le ob postavki deset — nagrade neprofesionalnim funkcionarjem, kjer so podali pobudo, da naj bi razmislili, ali jih ne bi kazalo nadomestiti z moralnimi.
Tudi pri obravnavi poročila o likvidaciji delovne organizacije HPH so delegati družbenopolitičnega zbora dodali pobudo (enkrat je podobno razmišljala tudi že gospodarska zbornica), da naj bi ostanek sredstev iz likvidacije namenili razvoju drobnega gospodarstva.
Pa še program stavbnih zemljišč. Vedno bolj se kaže, da najbrž normalno — planirano — pridobivanje stavbnih zemljišč ne bo možno. Zato so predlagali izvršnemu svetu, naj dogajanje spremlja, če bo potrebno, pa izdela tudi prednostni vrstni red. Glede na to, da je nadaljnja gradnja vprašljiva, pa bi bilo treba razmisliti tudi o tem, kako čisti dohodek nadomestiti z virom, ki bi ga bilo lažje uresničiti.
(mkp)
Rek Elektrostrojna oprema
Zaskrbljeni zaradi pomanjkanja dela
Rekova delovna organizacija Elektrostrojna oprema, ki šteje preko 800 delavcev in je znana po proizvodnji rudarske opreme ter po nekaterih zaključnih delih v gradbeništvu, predvsem so to strojne in elektro inštalacije, je v 35 letih dosegla izreden razmah.
V	zadnjem času pa tudi ta kolektiv, kot mnoge druge pestijo gospodarske težave. Ker se zavedajo, da je treba najprej poiskati rešitve znotraj delovne organizacije, so to tudi storili. Žal so nekatere rešitve povsem odvisne od zunanjih dejavnikov, zato so rezultati največkrat ničevi. Toda v sedanjem času, ko se veliko delovnih organizacij bori za preživetje, je vsaka odločitev znotraj kolektiva, ki pelje na bolj optimistično pot, dobrodošla in celo nujna.
V Elektrostrojni opremi so lani preko vsega leta potekale najrazličnejše aktivnosti za preobrazbo tega kolektiva. Pripravili so elaborat družbeno-ekonom-ske upravičenosti drugačne organiziranosti DO in ga temeljito obravnavali na družbeno-politi-čnih organizacijah in samoupravnih organih. Lani decembra so izvedli referendum in predlog je potrdil visok odstotek delavcev. Ukinili so štiri temeljne organizacije in se organizirali v enovito delovno organizacijo. Obenem z združitvijo tozdov so opravili še več drugih samoupravnih aktivnosti kot so sprejetje statuta, volitve, konstituirali so organe upravljanja, imenovali vršilce dolžnosti in drugo. Februarja letos so že opravili registracijo preoblikovane delovne organizacije.
In kaj jih je vodilo k temu, da so se odločili za enovito delovno organizacijo? O tem Alojz Fili-pančič pravi naslednje: »Predvsem so nas k temu vodili ekonomski, razvojni in drugi cilji, oziroma učinki, ki jih želimo doseči s spremembo organiziranosti. V ospredju smo postavili celovitejše nastopanje DO navzven, učinkovitejše dogovarjanje, zlasti pa pričakujemo -jasnejšo podobo poslovanja, znižanje stroškov in lažje prilagajanje sedanjim razmeram. In končno ukinitev ne pomeni zmanjšanje samoupravljanja, saj pričakujemo, da bomo z racionalnim delom kljub manjšemu številu organov upravljanja in ljudi v njih, zagotovo dosegli novo kakovost.
V	preteklih letih smo imeli primere, ko manjši tozdi niso imeli dovolj delavcev za samoupravno, delegatsko in drugo delovanje. Ocenjujemo še druge prednostne vidike. Učinkovitejše pre-razporejanje delavcev v skladu s tehnološkimi potrebami, zmanjšali naj bi plačilni promet zaradi manjšega števila plačilnih nalogov, zmanjšali bomo periodične obračune s šestih na-enega in po-
Velik uspeh Sipaka v tujini
Te dni beležijo delavci Sipaka pomembno delovno zmago. V Sovjetsko zvezo so preko zagrebške Astre izvozili avtomatsko nakladalno povezovalno linijo.
S temi linijami so se delavci tega kolektiva že dobro uveljavili na domačem tržišču in številnih tržiščih Vzhodne Evrope, vse večji odmev pa imajo tudi v Sovjetski zvezi. Njihova avtomatska linija je bila predstavljena na naslovni strani časopisa »Komunist sumgaita«, kjer poudarjajo, da jim je ta naprava omogočila, da so povsem opustili ročna dela pri nakladalno transportnih
opravilih ter natovarjanju svojih proizvodov v železniške vagone. Elektronski sistem upravljanja avtomatske povezovalne linije zagotavlja, da poteka odprema proizvodov povsem avtomatsko (podajanje palet, nakladanje paketov na palete, oblikovanje vrst in plasti na palete naloženih paketov in celo razvrščanje palet v vagone). Na ta način (ko so paketi povsem pravilno zloženi) so povečali nakladalno zmogljivost železniških vagonov. Ko so jih ročno nakladali pa so se ti pogosto v spodnjih vrstah mečkali pod težo zgornjih, s tem so izgu-
ceroAHu
B HOM EPE:
# MECHU HA XD3 PAC4ETE CEITUHH HA nPE.HlPHHTHHX CyMrAHTA
Avtomatska linija je imela v Sovjetski zvezi velik odmev, o njej so pisali na prvi strani časopisa
dobno. Administrativnih delavcev nismo odpuščali, ampak smo zapolnili vrzeli, ki so bila prej slabo in prepočasi opravljena. Tako v prihodnjih dveh, treh letih ne bomo imeli potrebe po novem zaposlovanju režijskih delavcev, kar perspektivno pomeni tudi prihranek.«
Ali se naštete naloge že kažejo v praksi? »Omenjena reorganizacija ni kot revolucionarna sprememba, da staro ugasne in novo prične, ampak je to pot postopnega opuščanja starega s prehodom na novo. Je nekaj težav, ki zavirajo, da bi začrtano hitreje uresničili. Zato je v tem prehodnem obdobju težko oceniti kateri učinki so vidni, kateri ne. Vsekakor so vidne racionalizacije, manj je sestankovanja, lažje je kadrovsko reševati deficitarna področja. Več jasnosti bo zagotovo po devetih mesecih poslova-
nja, pa še takrat bo stanje realno težko oceniti, kajti inflacija, trženje, ekonomika, vhodne cene, vsi sedanji in bodoči ukrepi zvezne vlade, bodo opravili svoje.«
Je glede na gospodarske težave pri nas, stanje v Esu zaskrbljujoče? »Naj izpostavim zaskrbljenost na nekaterih področjih. Znano je, da imamo oblikovana tri področja dela. Smo proizvajalci rudarske opreme, to je ta-koimenovana delavniška dejavnost, sledijo elektro in strojne inštalacije, to je montažna dejavnost, v tretji sklop pa sodijo strokovne službe. Ugotavljamo namreč, da je veliko zaostrovanje na trgu, tako v slovenskem, kot jugoslovanskem prostoru. Ni dogovorjena strategija energetike in podobno. To zaskrbljenost smo že posredovali naprej. Tudi v Reku smo opozorili na težave, ki so pred nami, še zlasti z vidika
RLV-eja, Teš-a in celotnega kombinata Franca Leskoška-Lu-ke. Tudi članu predsedstva CK ZKJ Štefanu Korošcu, ki nas je obiskal, smo opisali sedanje stanje. Proizvajalci rudarske opreme močno občutimo polne deponije premoga, manjše potrebe po remontih in novi opremi. Ne samo v Titovem Velenju, tudi v Sloveniji in Jugoslaviji je podobno. Če se stvari v najkrajšem času ne bodo uredile, bo čez leta ponovno energetska kriza. Zato skrb našega kolektiva za prihodnost ni odveč. Poleg tega je delavca težko spodbujati k delu in načinu organiziranosti, če dela ni, oziroma upada. Da bo jasno, čisto brez dela nismo, vendar ne vemo kako bo drugo polletje za katerega nimamo pokritih vseh naših zmogljivosti.«
B. Mugerle
Razvojni program ESA se je v zadnjih letih zelo razmahnil
bljali obliko, pogosto so se razle-pili in podjetje je imelo izgubo.
Med drugim je v tem časopisu tudi zapisano: »Delovanje nove linije je od vsega začetka steklo brezhibno. Tehnično komercialni svetovalec Riko Pirmanšek, elektrotehnik Ivan Škoflek in mehanik Mirko Čas niso samo v kratkem času montirali avtomatske linije, ampak so naše delavce tudi naučili ravnati z zapletenim električnim in elektronskim sistemom.«
Za nov dosežek si delavci Sipaka vsekakor zaslužijo priznanje, več kot to pa jim pomeni, da so si s tem še bolj odprli možnosti nastopa na dokaj velikem Sovjetskem tržišču.
(mz)
Vekos — tozd Toplotna oskrba
Informativni dan 8. aprila
Na pobudo delavskega sveta Vekosove temeljne organizacije Toplotna oskrba in delegatov zbora uporabnikov bo v petek, 8. aprila, v tej temeljni organizaciji informativni dan. Za vse. ki se želijo pobliže seznaniti z organizacijo in dejavnostjo tega tozda, bodo vrata odprta ob 10. in 16. uri. Po ogledu bodo strokovnjaki odgovarjali na vprašanja obiskovalcev, zato obiska ne kaže zamuditi.	b. m.
Bo že, kakor bo?
Resnost, resnost in zopet resnost. Marsikomu je manjka. Nekateri znajo biti resni le takrat, kadar rešujejo svoje zadeve, drugi še takrat ne. Kar prevečkrat se zadovoljimo s tem: bo že kakor bo. Nikoli še ni bilo tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.
»Graditi« lahko začnemo pri drobcenih stvareh — pri udeležbi na sejah skupščin sisov ali tudi zasedanjih vseh treh zborov občinske skupščine. Najdejo se take delegacije, ki so se v tem mandatnem obdobju udeležile seje dvakrat, največ trikrat. Pa pravimo, da so skupščine mesto odločanja, dogovarjanja, usklajevanja potreb in želja na eni ter možnosti na drugi strani.
V eni od prejšnjih številk Našega časa smo nekoliko ostreje razmišljali o Naši besedi — gibanju in prikazu kulturne ustvarjalnosti mladih, že zaradi tistih, ki so se zanjo prijavili — tako smo zapisali mi — so jo organizatorji pred štirinajstimi dnevi tudi pripravili. Zanjo smo zvedeli zgolj slučajno mi, ki imamo menda nosove vsepovsod.
Kaj pa širši krog občinstva? Morda je organizator menil, da nikogar ne zanima, kaj in kako so ustvarjali lani mladi naše občine na kulturnem področju. Ali jo je morda zaradi tega pripravil v tako kratkem času ? Resnici na ljubo pa je treba povedati, da sta na občinski Naši besedi nastopili le dve skupini. Ogledalo pa si ju je menda popoldanska izmena Centra srednjih šol.
1. april je dan lažnivcev, pravijo. Kljub temu so ga mladi izbrali za dan mladinskih delovnih brigad oziroma za dan začetka brigadirske sezone. Člani centra za M DA pri občinski konferenci ZSMS Velenje v začetku prejšnjega tedna niso vedeli kaj in kako: bodo dan obeležili, stopili konkretneje v akcijo, ali. . . Pravimo, da se po jutru dan po-2na. Upamo lahko le, da se po nespodbudnem začetku ne bo tudi letošnja brigadirska sezona, kije bila že nekaj let prej skromna (po udeležbi) kot kaj drugega.
Preselimo se nazaj v delegatske klopi. Pa ne samo vanje.
Ozrimo se kar okrog svojega delovnega mesta. Tako kot so na primer šle mimo delegatov zbora krajevnih skupnosti zapisane usmeritve v resoluciji naše občine za letos, tako je mnogim kaj malo mar, kako posluje oziroma uresničuje dogovorjene programe njegova delovna organizacija. Ko pa nastopi kriza, . . . Ob naštevanju podobnih primerov nikakor ne moremo mimo neres-nosti PTT-jevcev. Že dolgo vemo, da halo-halo v naši občini slabo odmeva, in da smo po številu telefonskih priključkov na število prebivalcev na repu v republiki. Toda, to »nosilcev razvoja« na tem področju ne gane. Če bi jih, bi krajani Šmartnega oh Paki in še nekatere druge krajevne skupnosti v Šaleški dolini zagotovo s skupnimi močmi uresničili že nekaj let zapisano nalogo — izgradnja telefonskega omrežja.
Dinar na dinar palača. Neres-nost na neresnost — vemo, kje smo — v nerožnatem položaju na vseh področjih. Vemo tudi, kaj želimo. To pa je premalo, če hočemo priti do ciljev le z govorjenjem, manj pa s prizadevnostjo, trudom.
T. Podgoršek
Do konca leta likvidacija zaključena
Gotovo se bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine, vsaj prejšnjega mandatnega obdobja, spomnili neljubega odločanja o likvidaciji delovne organizacije Podjetje za hidrograd-njo, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo Titovo Velenje. Tokrat so poslušali poročilo o poteku tega postopka.
Temeljno sodišče Celje, enota Celje je postopek redne likvida-
cije zaključil 30. decembra lani, vse dobroimetje, ki je ostalo po zaključenemn postopku, pa s pravico izterjave izročilo Skupščini občine Velenje. Slednja lahko denar porabi le za razvoj masovne osnove združenega dela.
Pri obravnavi poročila o pote-• ku likvidacije HPH so delegati I vseh treh zborov občinske skup-j ščine podprli sklepe izvršnega , sveta naše občine med katerimi je zapisano, da bo nadaljnje usklajevanje in vodenje vseii postopkov do zaključka likvidacije vodil poseben organ. Ta mora do
konca tega meseca oceniti vse neprimičnine in pripraviti takšen operativni program, s katerim bodo vsi postopki v zvezi z likvidacijo delovne organizacije HPH končani predvidoma do konca tega leta. Pri obravnavi že prej omenjenega poročila pa so delegati družbenopolitičnega zbora dali pobudo za ustanovitev sklada za razvoj drobnega gospodarstva za razširitev materialne osnove. Slednjo so podprli tudi delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti.
-tp
Era - tozd vino Več kakovostnih vin
Prizadevanje delavcev Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki so lani obrodila željene sadove. Uspelo jim je namreč podpisati samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju vinogradništva s Hmezadovim kmetijskim kombinatom Šmarje pri Jelšah. S tem so svojim kletnim in polnitvenim zmogljivostim začrtali drugačno prihodnost in
omogočili obnovitev vinskih nasadov na ožjem področju naše občine z žlahtno vinsko trto, ki je tu,nekoč že uspevala.
Uspeh prizadevanj zaposlenih Vina iz Šmartnega ob Paki ob tem dopolnjuje še dejstvo, da je prav v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu vedno več kakovostnih vin. To so na nedavnem rednem letnem pregledu kakovosti ugotovili enologi naše re-
publike. Med 206 vzorci vin iz teh krajev so uvrstili modro fran-kinjo, ki jo hranijo v svoji kleti prav delavci Vina, med najboljše rdeče vino. Od 20 možnih točk — od tega 2 za čistost, prav toliko za barvo, za vonj 4 točke in za okus 12 točk — je njihov Vir-štanjčan, s katerim so dopolnili ponudbo lani, prejel kar 16,7 točke.
-tp-
7. aprila 1988
* titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas*stran5
Kozmosuizmi
S skalpelom nad dogmatizem
KONFERENCA SKUPNEGA IMENOVALCA
Priprave na partijsko konferenco in seja občinske konference ZKS sama, so po mnenju nekaterih (jih poznamo) vredne več, kot večletno »nategovanje« v zvezi komunistov, »da bi morali, bi bilo potrebno, treba je, dobro bi bilo, če bi,. . .« itn. Konferenca je ugotovila, da (med drugimi) tudi komunisti vedo kaj je nujno potrebno opraviti, kdaj in kdo naj to opravi. Kaj še čakamo, skupni imenovalec je znan!
PARTIJA POTREBUJE MLADO KRI
Prav čudno je, da se tako krčevito branimo vseh novih idej, predlogov, zgledov in akcij, ki jih »vzamejo v roke mladi«. Na konferenci velenjskih komunistov je prav predstavnik mladine zasenčil vse govorce, ko je v uvodni razpravi povedal v bistvu vse, kar so na nek drug način pripovedovali drugi še pozno v noč. Nauk iz tega je približno naslednji: Lopato ali računalnik v roke, vendar že danes, jutri bo prepozno.
KOZMOS V IMENU LJUDSTVA
Neznaten v »vil«!	je
»vizavi« partijskim veličinam (spoštovanim gostom in uglednim partijskim delavcem) predstavnik mladinske organizacije, dijak CSŠ Matjaž Kozmos, prebudil prisotne iz globoke zamiš-ljenosti po »težkih« uvodnih ugotovitvah: »Upamo, da bo sodelovanje med nami in vami komunisti zaživelo. Vendar pa bodimo realni. Mladih nimate za seboj!«!
KADROVSKA KRIZA V PARTIJI
Če so pri občinskem komiteju ZKS Velenje ugotavljali daljše obdobje upadanja članstva, pa je postalo zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je v upadu število članstva med mladimi, intelektualci, delavci iz proizvodnih organizacij in pedagoških delavcev. Tako je bilo tudi na konferenci — v dvorani skoraj ni bilo mladih. Pa bodo morali priti, čimprej!
FAMOZNA BESEDA - PRESTRUKTURIRANJE
Osrednji del razprave, ali nekakšna »strateška tema« v znamenitem četrtkovem večeru je bila razprava v zvezi z preusmeritvijo dela in proizvodnje v donosne programe, izdelke ter storitve. Medtem, ko so nekateri refe-ratorji spretno čitali te in one formulacije, je »mladinec« povedal takole: »Prestrukturiranje je vendar zelo razumljiv pojem — eni propadejo, drugi uspevajo«. Ključni problem pri našem vsakdanjiku pa je, da eni ne morejo uspeti, ker drugi »ne smejo« propasti. Tako počasi, a vztrajno propada celotna družba.
UČIMO SE PRI »MALIH« -ZGLED JE »M CLUB«
Med vsebinske prispevke konference je štel tudi (in predvsem) prispevek direktorja Modnega salona, ki je po poučni informaciji na koncu vprašal ugledno družbo v dvorani: »Kaj naj storim kot gospodarstvenik«, v mislih pa je imel nemogoče razmere odiranja proizvodnih firm, omejevanje pravic do razpolaganja z devizami izvoznikom in druge oblike onemogočanja
uspešnih proizvajalcev. Torej, kaj naj storijo pridni? Čeprav vedo odgovor tudi sami, je magična moč odločanja oddaljena vsaj petsto kilometrov. To oddaljenost je potrebno skrajšati — in končati z onemogočanjem razvoja malih kolektivov in obrtnikov na račun velikih »proizvodnih galaksij«, ki jih poznamo tudi v naši neposredni dolini.
ŽUPANOVA BESEDA — OBET ZA PRIHODNOST
V enem izmed najracionalnejših prispevkov je predsednik SO Velenje Drago Šulek povedal: »Enotni smo si — kaj je narobe, manj enotni smo v tem — kaj je prav . . .« Iz tega sklepamo, da smo si za marsikaj krivi sami in ne moremo pristajati na tezo, da je za vse slabo kriva situacija v Jugoslaviji. Predlagal je sklep konference, ki zanesljivo ni bil v predhodno pripravljenem gradivu. Namreč, »komunisti moramo sprejeti kot temeljno filozofijo, FILOZOFIJO KVALITETE. Kvalitete dela, življenja in kvalitete odnosov.« V tem so rezerve in obeti za napredek. MARINIČEV POGLED NA STVAR
Po maratonski razpravi se je seja vendarle nagnila (jutru naproti) k sklepnim besedam. Imeniten gost, tovariš Andrej Marine, je skrbno izbral besede in misli ter zaključil delo konference nekako takole: »Daje konec ekstenzivnega razvoja te doline, je jasno. Jasno je tudi dejstvo, da pomeni limit razvoja — ekologija v tem okolju. Zato pa se je potrebno obrniti k sebi in najti način življenja, ki bo vseboval več kulture, kulture človeka.« Po besedah Andreja Marinca, je bilo pretresljivo slišati izjavo predstavnika mladine, »da mladinci ne stojijo za komunisti. O tem moramo govoriti z mladimi, potem ne bodo rekli NE.« Na potezi ste vi, komunisti, je dejal Koz-mosu. »Ja, ampak z vami (mladi)!«	Jože Miklavc
Moralno ni isto kot denarno
Zakaj se trudiš in ob rednem delu opravljaš še kakšno družbenopolitično delo? Zakaj se prostovoljno vključuješ v razreševanje težav naše družbe? Tudi tistih drobnih? Zakaj nisi kot tisti, ki se mu že ob misli na to, da bi moral popoldanski počitek zamenjati za sestanek na katerem bi se dogovoril za akcijo, v glavi tako zavrti, da se slajše zaspi?
Zakaj nisi kot tisti, ki vsak dan »bere« časopise in že po naslovih ugotovi, da drsimo. Navzdol. Vztrajno in odločno. Že iz prvega stavka pa razbere, da so okoli nas sami nesposobneži, ki nič ne znajo, ki so kot kakšen tepec spregledali tisto, kar bi on takoj
uvidel? Ki so že tako dalekovid-ni, da že iz osnutka razberejo kakšen bo končni rezultat? Ko takšnemu mimogrede navržeš — zakaj se pa ti ne vključiš, ko toliko veš in znaš vsaj v hišni svet, če že drugam ne si kvečjemu deležen pomilovalnega pogleda pa še kakšnega »piš me uha« — kaj se bom jaz v to vtikal?
V predlogu proračuna za letošnje leto je tudi postavka — nagrade neprofesionalnim funkcionarjem. Letos jim je namenjeno malo več kot petsto starih milijonov. Tem v skupščinskem sistemu. Nekaj več še tistim v SlS-ih. In od tu pobuda izrečena na zasedanju družbenopolitičnega zbora. Namesto denarnih nagrad
— moralna priznanja. Hvalevredno, da se razmišlja tako. Hvalevredno tudi zato, ker so jim pred očmi tudi stotine tistih aktivistov, ki se trudijo po krajevnih skupnostih, in ki velikokrat kaj primaknejo še iz svojega žepa. Brez, da bi jim kadarkoli kaj kanilo v njihovega. Vendar pa gre za tako majhna sredstva, da tudi brez njih naša družba ne bi šla niti stotinko milimetra naprej. Ker pa je vsaka pobuda vredna presoje, bo tudi ta. Ne glede na to, da nagrade neprofesionalnim funkcionarjem v skupščinskem sistemu in skupščinah SIS določa družbeni dogovor
(mkp)
Prometni svetovalec
Več pozornosti prometu
Prizadevanjem za večjo varnost v cestnem prometu smo tudi v uredništvu Našega časa in radia Velenje dajali pravo mesto. Redno smo objavljali dogajanja v zvezi z izvajanjem programa sveta za preventivo, ugotovitve delavcev milice, pripravljali smo zanimivosti v zvezi s prometom in transportom, vestno pa smo pisali o delu v društvih in združenjih, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem s področja cestnega prometa. Tudi vnaprej želimo sodelqvati v prizadevanjih za večjo varnost v cestnem prometu, z novostmi v zvezi s prometom in transportom ter reševati vprašanja, ki bi jih postavljali bralci našega tednika. Več skrbi pa bomo namenili tudi proučevanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev poklicnih voznikov in drugih, ki se ukvarjajo s transportom, prometom in prevozom oseb.
V posebni rubriki, ki bo izhajala redno ali občasno, bomo obdelovali aktualne teme za posamezna obdobja in v zvezi z aktivnostmi, ki bodo organizirane.
Prometni utrip se je v teh dneh že povečal, pojavili so se vsi
predstavniki prometnih udeležencev. Povečana previdnost je zato nujna, večjo skrb bomo namenili gibanju pešcev, kolesarjev, vseh kategorij motoristov in delovnih strojev ter kmetijske mehanizacije. V teh dneh pa postaja živahno tudi na osnovnih šolah. Programi prometne vzgoje (kolesarski krožki, prometni krožki, pionirji prometniki) so prešli v praktično obliko, v delo na prometnih površinah. Do meseca maja bo potekal pouk praktične vožnje kolesarjev z izpiti, pripravljali pa se bodo tudi kolesarji z motorjem.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima v načrtu izvedbo akcij »varnostni pas«, brezhibno vozilo-varno vozilo«, »pregledi koles« in še kaj. V sodelovanju z delavci Postaje milice in prometnimi društvi, bo to le del načrtovane dejavnosti v letošnjem letu.
Na tem mestu želimo opozoriti delavce v gradbenih delovnih organizacijah in komunali, ki izvajajo, vzdržujejo ali uporabljajo prometne površine, prometne objekte ter signalizacijo, da ob delu upoštevajo predpisane
ukrepe. Hkrati pa bi kazalo večjo mero pozornosti usmeriti kulturi in odnosom med udeleženci v cestnem prometu.
Usposabljanje novih voznikov motornih vozil (vseh kategorij) poteka po programu, ki je v zadnjem obdobju še skrbneje nadzorovan. Člani izpitne komisije so pripravljeni sodelovati z vsemi ustanovami, ki pripravljajo kandidate, ki vzdržujejo ceste in prometno signalizacijo. V sodelovanju z avto šolami uspešno uresničujejo zahtevne naloge pri usposabljanju dobrih šoferjev. Temu primerno se bodo že v letošnjem letu preoblikovali programi usposabljanja bodočih poklicnih voznikov in drugih prometnih profilov. Promet je stroka, kateri smo glede na pomembnost in posledice, namenjali premalo strokovnosti in odgovornosti. Tej vrzeli želi napraviti konec tudi Temeljni zakon o varnosti v cestnem prometu, ki bo v letošnjem letu z bistvenimi spremembami posegel v naš prometni vsakdan. Z njegovimi spremenjenimi določili se bomo morali spremeniti tudi prometni udeleženci.
Jože Miklavc
Kaj vse počnemo s slovenskim jezikom
»Dokler se kuha kuhalnik mora biti otkrit«
Skrb za lep slovenski jezik ni j samo naloga učiteljev slovenskega I jezika, postati mora skrb vseh | nas, ki nam ni vseeno, kako ga nekateri brezvestno maličijo.
Emilija Blažič iz Zdravstvenega centra nam je poslala fotokopijo garancijskega lista, ki je bil priložen lončku za kuhanje kave. Ogorčena je bila nad jezikom v kakršnem je napisan.
Vendar pa ta primer, na žalost, ni osamljen. Vedno pogosteje se s podobno slovenščino srečujemo v navodilih za različno blago. Vredno se je boriti za lep slovenski jezik, pravi, a kako?
Morda tako: proizvodi, ki niso opremljeni z navodili v brezhibni slovenščini, na slovenskem tržišču ne bi smeli imeti mesta. Morda bi bilo potem drugače, kdo ve?
GARANCIJA
ilillllllllllllilillllllllllillililillllllllllllllllM
za električni kuhalnik Garancijski rok: 6 mjeseccv z dnem	<£<5 .....
NAVODILO ZA UPOItABO
Električni kuhalnik se priključi na el. omrežje 220 V. Namenjen je za kuhunje: črne kave, čaja, vina, vode. Ni za kuhanje: mleka, žganja, deževnice. Kava se kuha tako da se pri vrenju vode od 15 do 20 sekund doda slatkor in gdaj nastopi najmočnejše vrenje izvlecite vtikač iz vtičnice, zamešajte kavo in spet ga vključite da zavre.
Tako je kuhanje končano in. kavo lahko postrežete. Dokler se kuha kuhalnik mora biti otkrit. Pokrov ima samo kuhalnik od 1 litre.
POSEBNO OPOZORILO:
Kuhalnik se mora isklopiti pri stiku vode, čaja, vina i jekleno žlico.
UPORABLJAJTE TE PLASTIČNO 2LICO!
Kuhalnik po uporabi takoj isplahnuti. Kuhalnik popravljam v domači dejavnosti a lahko Sa . popruvi tudi strokovnjak (električni-) odpiranjem spodnjega dela.
V prodaji se nahajajo naslednje velikosti kuhalnikov:
—	od 250 gramov	3 skodelice
—	od 330 gramov	4 skodelice
—	od 500 gramov	t! skodelica
—	od 1000 gramov	1 lit. bez pokrova
—	od 1000 gramov	1 lit. z pokrovom Kuhalnike lahko naročite s pošto ali .^"lofmTjn. v \j Preporučite tudi drugim na naslov:	^O^F
ZVONAR MILAN pO HO K--^ K-
Vojina Voje Mitrova l(i/10 CjBLT^ 7U000 BANJA LUKA	I
Tel. (0711) 3!)-5li.r)-10 ora utan.
:iiililiil!ili!l
Občina Velenje
Cepljenje proti steklini
Od ponedeljka, 11. aprila, do četrtka, 14. aprila, bo v občini Velenje cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bo izvajal Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, lastniki in rejci psov pa morajo na cepljenje pripeljati vse pse, ki so že dopolnili starost 4 mesecev. Pse, ki se poležejo med letom, morajo lastniki pripeljati na cepljenje med letom na veterinarsko postajo, takoj, ko dopolnijo starost štirih mesecev. Cepljenje je v skladu z Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1988 — Uradni vestnik 2/88. Psa naj lastniki pripeljejo na najbližje mesto cepljenja. Še razpored:
PONEDELJEK, II. aprila
7.30 — VELENJE pri gasilskem domu, 9.00 - ŠALEK pri Kavčiču, 10.30 - KONOVO pri Rihterju, 11.30 - PAKA pri šoli, 12.00 - PA-ŠK1 KOZJAK pri planinskem domu, 13.00 - BEVČE pri Korenu, 15.00 -VELENJE pri gasilskem domu, 16.30
—	Podgorje pri Zidanem volku, 17.00
—	PESJE — pri gasilskem domu.
TOREK, 12. aprila
7.30 — ŠKALE pri Hodourniku, 9.00 - PLEŠIVEC pri Dolarju, 10.30
-	HRASTOVEC pri Vovku, 11.30 -CIRKOVCE pri šoli, 15.00 - LAZE pri Venturinu, 16.00 - ARNAČE pri Goršeku, 17.00 - LOŽNICA pri Ku-
i harju, 17.00 - KAVČE pri Janu, • 18.00 — PODKRAJ pri Zupanu.
SREDA, 13. aprila
7.30 REČICA OB PAKI pri Pirtov-šku, 8.30 - ŠMARTNO OB PAKI pri krajevnem uradu, 9.00 — GORENJE pri avtobusni postaji, 10.00 — SKORNO pri Vrabiču, 10.00 -SKORNO pri Pirtovšku, 11.00 — FLORJAN pri Ostrouhu, 15.00 — RAVNE pri Jazbecu, 16.00 - RAVNE pri Marovški graščini, 17.00 — ŠOŠTANJ pri veterinarski postaji.
ČETRTEK, 14. aprila
8.00 - BELE VODE pri Savineku, 9.00 — BELE VODE pri Grebenšeku, 10.00 - TOPOLŠICA pri Menihu, 11.30 - ZAVODNJE pri Vidi, 15.00
-	LOKOVICA pri Trnšeku, 16.30 -GABERKE pri Kotniku, 17.00 -GABERKE pri Plešeju.
Ob cepljenju je treba oddati izpolnjeno popisnico in plačati pristojbino in stroške cepljenja v skupnem znesku 8.000 dinarjev.
Onesnaženost zraka
Do jeseni 14-dnevna informacija
Z mesecem aprilom so sredstva javnega obveščanja (Delo, Radio Ljubljana, Televizija, Teletekst) prenehala objavljati podatke o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v slovenskih krajih. Hidrometeorološki zavod Slovenije ocenjuje, da v spomladanskih in poletnih mesecih praviloma količina žveplovega dioksida v zraku ne dosega koncentracij, ki bi pogojevale izredno ukrepanje in tako informacije nimajo več praktične vrednosti.
V	jesenskih mesecih se povišane koncentracije žveplovega dioksida v zraku spet prično pojavljati. Tako se s 1. oktobrom v sredstvih javnega obveščanja ponovno vsakodnevno objavlja poročilo o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v najbolj onesnaženih slovenskih krajih. Takrat bomo v naši občini s sprejetjem odloka o varstvu zraka že tudi pripravljeni za izredno ukrepanje v primerih doseganja kritičnih koncentracij škodljivih primesi v zraku.
V	raziskovalni nalogi, ki jo izdeluje Hidrometeorološki zavod Slovenije, so že ocenjene možnosti napredovanja situacij z visoko koncentracijo škodljivih primesi v zraku. V primeru napovedi takšnega stanja bo imela Termoelektrarna Šoštanj možnost zniževati emisijo (onesnaženost zraka) in s tem omiliti onesnaženost zraka na določenem področju že v naprej. Poskusno napredovanje se bo pričelo z jesensko kurično sezono.
Meritve na vseh treh lokacijah v občini Velenje se nadaljujejo tudi v pomladnih in poletnih mesecih. Ker še ni zanesljivega niza podatkov za poletne mesece iz Zavodenj nad Šoštanjem, bomo v Našem času in Radiu Velenje nadaljevali z objavami poročil o meritvah onesnaženosti zraka v občini.
V	zimskih mesecih, ko so bile koncentracije škodljivih primesi v zraku občasno visoke, so bili podatki obdelani tedensko. Poleti, ko praviloma ni več možnosti povišanja koncentracij, bomo kasete pošiljali v obdelavo vsakih 14 dni, da bodo zmogljivosti kaset bolj izkoriščene (dolžina kaset omogoča štirinajstdnevno beleženje podatkov). Zato bo do naslednje kurične sezone, ki se začne s 1. oktobrom, tudi poročilo o meritvah onesnaženosti zraka v občini Velenje objavljeno v Našem času in na Radiu Velenje vsakih štirinajst dni.
Pa poglejmo še, kaj so zabeležile merilne naprave v Zavodnjah, na Velikem vrhu in v Titovem Velenju v tednu od 21. do 29. marca.
Povprečne štiriindvajseturne koncentracije so bile kot je razvidno iz tabele izredno nizke.
	datum	Zavodnje	Veliki vrh	Titovo Velenje
1.	21. marec	0.11	/	0.02
2.	22. 3.	0.05	0.01	0.01
3.	23. 3.	/	0.03	0.01
4.	24. 3.	0.01	0.03	0.01
5.	25. 3.	0.02	0.01	0.01
6.	26. 3.	0.06	0.08	0.01
7.	27. 3.	0.02	0.02	0.00
8.	28. 3.	0.00	0.07	0.01
9.	29. 3.	0.09	/	0.06
Najvišja dovoljena povprečna štiriindvajseturna koncentracija žveplovega dioksida je 0,30 mg žveplovega dioksida na kubični meter zraka.
V tednu od 21. do 29. marca tudi polurne koncentracije (dovoljeno je 0,75 mg SO2 na kubični meter) niso bile presežene.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
6. stran * H3S C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje *	7. aprila 1988
Desetkrat DA za skupni napredek
Izteka se tretje petletno obdobje samoprispevka v občini Mozirje. Prav po zaslugi samoprispevka so v Gornji Savinjski dolini ogromno pridobili in sleherni prebivalec danes uživa sadove skupnih vlaganj. Seveda se nihče ne slepi, da potreb in želja ni več, kot se tudi ne slepi, da so časi ugodni in naklonjeni samoprispevku. Vsi vedo, da je samoprispevek temelj nadaljnjega napredka, saj je pogoj za pridobitev ostalih investitorjev, brez katerih pomembnejših naložb ne bo. Še zlasti veliko je potreb in nujnih nalog po krajevnih skupnostih, ki jim je načrtovani 4. samoprispevek namenjen v pretežni meri. Zato bodoči referendum ne bo več občinski, temveč se bodo občani za samoprispevek odločali po posameznih krajevnih skupnostih. Tam najbolje vedo kaj vse so doslej pridobili in kaj najbolj potrebujejo za lepše prihodnje dni. Poglejmo najpomembnejše pridobitve po posameznih krajevnih skupnostih.
MOZIRJE
Mozirje je občinsko središče, zato ima ob svojih lastnih potrebah tudi veliko potreb po objektih širšega družbenega pomena. V preteklem obdobju so med drugim pridobili nove šole v Šmihelu in Lepi njivi, prizidek k mozirski šoli z osmimi učilnicami, nov vrtec, kolek-tor, prizidek k pošti, mrliško vežico in razširjeno pokopališče, tu je preko 20 kilometrov posodobljenih cest, razširjeno PTT omrežje, javna razsvetljava in še kaj. Ker so tudi naloge še velike, odločanje ŽA ne bi smelo biti vprašljivo.
NAZARJE
Nazarje je drugo središče mozirske občine, seveda industrijsko. Skupno število zaposlenih v delovnih organizacijah na tem področju dosega že številko 2.450, ki v Nazarje vsakodnevno prihajajo iz vse doline. Zato so v preteklem obdobju tudi v Nazarjah sofinancirali nekaj objektov širšega pomena. To je predvsem prizidek k nazarskemu delavskemu domu z novimi prostori za fizioterapijo in splošne ambulante, precejšen delež sredstev so namenili za prizidek k delavskemu domu za potrebe delavske univerze, za kolektor Nazarje—Mozirje, številnih posodobljenih krajevnih cest pa ne kaže naštevati. Pomembno je, da so zagotovili vrsto pomembnih projektov, kot so čistilna naprava v Kokarjah, toplifikacija Nazarij, mrliška vežica in novo pokopališče. Projektov je torej dovolj in sredstev premalo, zato bo odločanje ZA toliko pomembnejše.
REČICA OB SAVINJI
V tej krajevni skupnosti se zavedajo, da so časi težki, poudarjajo pa, da so bili uspešni tudi v težjih razmerah. Pridobili so precej. Tu je mrliška vežica in urejeno pokopališče, zbiralnik za pitno vodo z 240 kubičnimi metri prostornine, s katerimm so rešili problem oskrbe z zdravo pitno vodo, obnovljena stavba krajevnega urada, vrsta cestnih odsekov, avtobusnih čakalnic in mostov, prometni znaki v naseljih, ob tem pa še prispevki za reševanje problemov na vodovodnem, cestnem, kanalizacijskem, elektro in PTT omrežju. Na vseh teh področjih je še veliko potreb in nalog, ki so zajete v prihodnjem programu, zato pričakujejo uspeh na referendumu.
LJUBNO OB SAVINJI
Na Ljubnem ob Savinji so si vedno želeli hitreje napredovati, v veliko pomoč pri tem pa so jim bila doslej tudi sredstva samoprispevka, ki so jih sami nekajkrat oplemenitili. Tako bo moralo biti tudi v prihodnje, sicer napredka ne bo. Rezultati so vidni na vsakem koraku. Nova šola, kilometri asfaltiranih cest, bolj urejena preskrba z vodo, izboljšan TV sprejem s pretvorniki, bogatejši pa so tudi za številne manjše pridobitve, ki se morda zdijo malenkost, vseeno pa bogatijo njihovo življenje.
GORNJI GRAD
V Gornjem gradu že dolgo vedo, da je njihov razvoj odvisen od njih samih. Veliko so prejeli od prejšnjih generacij, na sedanji pa je odločitev, kaj bo zapustila naslednikom. Pogoj je seveda tudi samoprispevek. Z njim so doslej pridobili veliko dobrin: šolo, vrtec, spominsko sobo, mrliško vežico, posebej pa ne velja naštevati popravil in gradenj mostov, lokalnih cest, vodovoda, pa denarne pomoči društvom in ostalim krajevnim dejavnikom. Na vse to so ponosni in upajo, da bodo čez pet let lahko še bolj, pogoj je seveda ZA.
ŠMARTNO OB DRETI
Pomena solidarnostnega zbiranja sredstev s samoprispevkom se še kako zavedajo v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. Nimajo niti enega industrijskega obrata, zato je njihov razvoj izključno odvisen od te oblike financiranja. Seveda ne zadostuje, zato so ga vedno doslej oplementili z dodatnimi prispevki in tisoči ur prostovoljnega dela. Na ta način so bogatejši za vrtec, telefonsko centralo, za več kot deset kilometrov sekundarnega telefonskega omrežja, najbolj oddaljene kmetije so povezali z dolino, redno vzdrževali krajevne ceste, javno razsvetljavo in vse ostale krajevne objekte. V nekaj letih so precej spremenili videz krajevne skupnosti in si ga želijo še bolj.
BOČNA
Problem neurejenega sistemskega financiranja krajevnih skupnosti velja za vse, še posebej za Bočno, ki je prav tako brez vsake industrije in se ubada z enakimi težavami kot sosedje v Šmartnem. Samoprispevek je edini vir sredstev, ki jih krajani nekajkrat povečajo in si tako le zagotavljajo napredek. Dobro vedo, da bi bil neugoden izzid referenduma za Bočno usoden za prihodnji razvoj, zato se na glasovanje še posebej pripravljajo. Sredstva prvih dveh samoprispevkov so v celoti namenili za dva večja cestna odseka, z enim so Bočno povezali s Savinjsko dolino. S tretjim so gradili mrliško vežico, prispevali denar za gradnjo TV pretvornika, asfaltirali nekaj cest in podobno. Krajani so se pri vsem tem izkazali in upajo, da se bodo tudi na referendumu.
NOVA ŠTIFTA
Med manj razvite krajevne skupnosti sodi Nova Štifta, ki je obenem tudi med najmanjšimi. Delovnih mest doma ni, zato si je veliko prebivalcev poiskalo delo nižje v dolini in v Kamniku, veliko se jih je tudi odselilo in število ljudi je krepko upadlo. Potreb imajo veliko in s sredstvi samoprispevka so marsikaj že postorili. V veliki meri so iz olajšali oskrbo s pitno vodo in bodo s tem še nadaljevali, še več pozornosti, sredstev in dela so namenili celovitemu urejanju pokopališča in urejanju krajevnih cest in tudi tu jih čaka še veliko dela. Zato si tudi vnaprej želijo sredstev samoprispevka.
LUČE
Samoprispevek, priljubljen ali ne, je postal nujna stvarnost našega vsakdanjika, menijo v Lučah ob Savinji. Družba vseh potreb krajevnih skupnosti ni sposobna financirati, zato se moramo opreti na lastne moči in voljo. V Lučah so v preteklih letih naredili veliko. Najprej osnovno šolo, nato cesto v Podvolovljek, avtobusne čakalnice in
nekaj odsekov javne razsvetljave. V zadnjem obdobju so pridobili tri TV pretvornike, pomemben cestni odsek in kanalizacijo v delu vasi. Teh zadnjih pridobitev pa ne bi bilo, če ne bi Luč preglasovale ostale krajevne skupnosti, saj 3. referendum v Lučah ni uspel. Tokrat je drugače, samoprispevek bo krajevni, torej bodo prebivalci Luč sami odločali o svojem napredku, zato so v dosedanjem obdobju priprav prepričani, da se bo večina odločila ZA.
SOLČAVA
Krajevna skupnost Solčava je po površini največja v občini, po številu prebivalstva najmanjša, ob tem manj razvita in obmejna. Posledice preteklega razvoja so bile hude, v zadnjih 15 letih pa so napravili velik korak naprej in na vse dosežke so ponosni. Tudi s sredstvi samoprispevka so zgradili večnamenski objekt, razširili PTT omrežje, posodobili šolo, uredili vrtec, obnovili pokopališče in mrliško vežico, zgradili vodovod za potrebe novega naselja Medica, vlagali v gradnjo kampa in vlečnice v Logarski dolini, gradnjo črpalke in podobno. Tu so še cestni odseki, mostovi in podobno. Dobro vedo, kaj vse bi z neuspehom na referendumu izgubili, zato se nanj temeljito pripravljajo in so prepričani, da bodo uspešni tudi četrtič.
STROKOVNJAK SVETUJE • STR0K0VNJA
Zdravljenje čebel
Veterinarska inšpekcija občine Velenje predpisuje preventivno zdravljenje vseh čebeljih družin na območju proti nosemavosti (NO-SEMA APIS) in voozi (VARROA JACOPSONI), v sledečem obdobju in z navedenimi zdravilnimi pripravki:
NOSEMAVOST
Preventivno zdravljenje je potrebno od 20. do 25. aprila in od 10. do 15. avgusta. S preparatom apinozem (5 gr zdravila po družini na pol kg sladkornega sirupa v razmerju l/l, ali originalni zavitek zdravila 100 gr zamešamo v 10 kg sladkornega sirupa kar zadostuje za zdravljenje 20 čebeljih družin).
Pri akutnem obolevanju čebel za NOSEMAVOSTJO z delom sirupa in zdravila obrizgamo čebele ter satovje s škropilnico za škropljenje okrasnih rastlin. V tem primeru zdravljenje ponovimo čez sedem dni.
VAROOZA
Zdravljenje varooze opravimo z zdravilom »VAROLIK« v času od 10. do 25. avgusta in od 15. do 30. oktobra. Zdravljenje opravimo trikrat v vsakem predpisanem terminu in to s presledki petih dni. Pri zdravljenju v oktobru moramo upoštevati zunanjo temperaturo zraka, ki ne sme biti nižja od 10 C° in navodila proizvajalca zdravila, ki so priložena zdravilu.
Program istočasnega zdravljenja je predpisan zaradi večje učinkovitosti zdravljenja (vletavanje čebel v druge panje in posledični raz-nos ter reinfekcije že zdravljenih čebel). Pri tem ni obvezna izbira zdravila, ampak roki zdravljenja. Zdravilo priporočamo zaradi enotnega pristopa k zdravljenju čebel.
Zdravila imajo v Veterinarski postaji v Šoštanju, izdajajo pa jih vsak delavnik, razen sobote, od 7. do 9. ure.
Čebelarji kooperanti TOK-a Kmetijstvo Šoštanj, ki so izpolnili pogodbene obveznosti prejmejo zdravila brezplačno.
Veterinarski inšpektor EDVARD ŠRIBAR, dipl. vet.
»Poskušam jadrati med kulturno politiko in kulturno praksou
skupnosti Slovenije

Za razliko od preteklih volitev Velenjčani v »republiške vrhove« tokrat nismo posredovali veliko imen, pravzaprav samo dve — za samoupravne interesne skupnosti. Na republiški kandidacijski konferenci, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, so delegati kot kandidata potrdili, oziroma je dobil dovolj glasov, da se kot kandidat pojavi na volitvah v funkciji predsednika zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije Vane Gošnik. Poznamo ga po njegovem delovanju v občinskem kulturnem prostoru, poznamo pa ga — nekateri morda še bolj — kot ekologa.
•	Vane Gošnik, kandidiraš torej?
Vane Gošnik: »Stvar je preprosta. Zvedel sem, da sem bil evidentiran v eni temeljni kandidacijski konferenci in na kandidaturo sem takoj pristal. Iz preprostega razloga: umik bi bil defetistično dejanje. Moj pristanek na kandidaturo bi utemeljil podobno kot Plut, Vasle ali Drčarjeva, če si smem dovoliti to primerjavo. Gre preprosto za to, da lahko ljudje odločajo med več kandidati in njihovimi videnji.«
•	Ob trojem imenu se pojavlja še eno — tekmeca imaš in izida najbrž ne boš hotel napovedati?
Vane Gošnik: »Ja, to je Svetel. Bo pa bolj držalo, da sem jaz njegov tekmec. On je kandidat RK SZDL, jaz pa sem se kot kandidat pojavil kasneje. Na republiški kandidacijski konferenci pa sem na moje presenečenje dobil precej glasov.«
•	Kako si doživel republiško kandidacijsko konferenco v luči pisma, ki ga je Tone Remc poslal republiški konferenci SZDL in v njem zahteval, da se vsi kandidati na tej konferenci javno predstavite?
Vane Gošnik: »To pismo so dobili na mizo vsi delegati in kandidati. Spravilo meje v rahlo paniko in mrzlično sem začel pisati koncept s katerim bi se predstavil. Ni me bilo sicer
strah, a časa je bilo prav malo. Ko pa se naj bi pred volitvami začelo to naše predstavljanje je mene, pa verjetno še marsikoga, rešil Ciril Zlobec, ki je predlagal konferenci, da izloči iz dvorane vse tiste, ki niso delegati — kandidate torej. Moram reči, da smo kar veselo odjadrali iz dvorane na balkon, kjer smo iz oddaljenosti opazovali glasovanje. Na nek način sem hvaležen Zlobcu, da je to storil, čeprav sem izredno velik pristaš tega, da se kandidati, pa naj se sliši še tako neskladno z našim delegatskim sistemom, predstavijo s programi.«
•	Zelo dostikrat je bilo v zadnjem času slišati, da naj bi funkcionarji uresničevali že sprejete plane, in da zaradi tega nekih svojih programov ne morejo imeti. O tem se vodijo precejšnje polemike. Kako gledaš ti na to?
Vane Gošnik: »Plan je lahko sprejet, vendar pa je uresničevanje nekega načrta lahko takšno ali pa drugačno. Kandidati bi morali predstaviti svoja videnja, kako bodo kot funkcionarji delovali pri uresničevanju teh planov. Predstaviš lahko svoje metode dela. Moje metode dela bi bile recimo — odprti pogovori z ljudmi, demokratični postopki, odprta vrata za vse pobude, ki prihajajo med uresničevanjem tega srednjeročnega plana, javno soočenje mojih pogledov z vsemi tistimi, ki so me izvolili in s tistimi, ki mislijo drugače kot jaz. Pa še nekaj je. Plani so v spreminjanju. Zdaj bi pa rad slišal človeka, ki se prej zaklinja, da mora uresničevati samo plane, ko pa naprej ve, da bo srednjeročni plan že najmanj po dveh ali treh letih spremenjen. V spreminjanju pa ima funkcionar veliko večjo možnost uveljaviti svoje osebne poglede na to.«
•	Si eden redkih, ki se jim je uspelo kot kandidat uvrstiti v vrste republiških funkcionarjev iz velenjske občine. Zakaj po tvojem takšno »pomanjkanje«
naših ljudi pa čeprav samo med kandidati?
Vane Gošnik: »Vprašanje je zelo pomembno, odgovor pa izredno zahteven. Površen vzrok lahko iščemo v tem, da smo pri prejšnjih volitvah kandidirali v republiške organe iz-
redno veliko ljudi, pa nihče ni bil izvoljen. To je na te ljudi gotovo delovalo kot hladen tuš. Nekateri so morda menili, da so se nam v republiki sladko smejali, češ — kaj pa je Ve-lenjčanom, da tako >navalijo< s svojimi predlogi. Ta hladen tuš je po mojem vplival na to, da letos nismo predlagali toliko kandidatov.«
• Rekel si, da je to površen vzrok, kaj pa drugi razlogi?
Vane Gošnik: »Pomembnejši razlog vidim v tem: če imaš v občini sposobne ljudi, se jih težko odrečeš in jih pošlješ v republiko. Pri tem pa ne gre samo za profesionalne funkcije, ampak tudi za neprofesionalne, ki zahtevajo veliko časa. Tako del sil, ki bi jih sicer namenili naši občini, usmerjajo v republiške organe. Pa tudi kandidaturo v republiških organih preveč hitro razumemo kot možnost, kako nam bo tak človek priskrbel neke materialne, finančne in drugačne ugodnosti. Tako gledanje pa je preveč lokalistično obarvano in se ne
maščuje samo občini od koder tak človek prihaja, ampak celi naši deželi.«
•	Kako si predstavljaš funkcijo predsednika zbora uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije?
Vane Gošnik: »Po moje ne gre za izrazito pomembno funkcijo, čeprav je treba vedeti, da je vsak, ki je na takšnem mestu tudi član drugih organov, med drugim predsedstva Kulturne skupnosti Slovenije. Ni pa zbor uporabnikov edini organ, ki se ukvarja s kulturno politiko. Tu je recimo še Svet za kulturo pri RK SZDL, Komite za kulturo, komisije pri družbenopolitičnih organizacijah . . . Povsod tu se kroji kulturna politika. Zato bi rad povedal, da sem že v naprej, v primeru, da bi bil dejansko izvoljen na to funkcijo, relativiziral njen pomen. Ne pripisujem ji tako velikega pomena kot morda kdo drug.«
•	Tvoja kandidatura je logična, če imamo v vidu, da se tvorno vključuješ v oblikovanje kulturnega utripa našega mesta, da te je, če lahko rečem — povsod polno, da se enkrat pojavljaš kot kreator kulturnega življenja, drugič kot funkcionar, tretjič kot tisti, ki išče nove oblike (Kino 16). Se pojavljaš tudi kot izvajalec?
Vane Gošnik: »Res nekako poskušam jadrati — recimo temu — med kulturno politiko in kulturno prakso. Kot izvajalec se pojavljam kot organizator raznih zadev na področju kulture, manj pa kot tisti pravi izvajalec. Včasih sem se s tem več ukvarjal, igral sem razne instrumente, danes tega ne počnem več. Menim pa tako: biti funkcionar, pa ne biti vpet v prakso, je enako kot nič narediti. Na drugi strani pa biti samo praktik, torej se ukvarjati samo s produkcijo, pa ne tudi na nek način biti vpet v ustvarjanje kulturne politike pomeni, ne dihati s polnimi pljuči. Takšni ljudje so, čeprav redki. A če bi bili vsi v kulturnih in ume-
tniških krogih taki, po moje ne bi bilo dobro.«
• V sklopu te iste kulture (odnos do okolja je tudi kultura) se pojavljaš še enkrat. Poznamo te kot ekologa, ki ga okolje globoko zadeva. Kaj se je v občini Velenje dogajalo vsi vemo, kaj smo dosegli tudi. Si zadovoljen?
Vane Gošnik: »Ne nisem. Ker če bi rekel ja, bi se lahko zazibali v miren sen. Priznavam pa, da smo v občini, če drugega ne, premaknili ta vlak, ki pelje v lepšo in čistejšo bodočnost. Zame pa pogovarjati se o ekologiji ne pomeni pogovarjati se o čistem okolju, o zdravem zraku, ne predvsem o tem. Je pa borba za čisto okolje oziroma ekološko gibanje tesno povezana z drugačnim načinom produkcije, oziroma z izhodom iz našega zavoženega gospodarstva. Da pojasnim: v razvitem svetu so prišli že tako daleč, da je ekologija postala omejitveni faktor razvoja. Njihova zakonodaja je takšna, da na primer tovarna, ki potrebuje tehnološko vodo, sme to zajemati pod izpustom svoje umazane vode v reko. Jasna stvar — čimbolj svinja vodo, tem manj je ta primerna za njeno proizvodnjo in v nekem trenutku te tehnološke vode ne more več uporabljati in mora nekaj storiti. Vgradi čistilno napravo. Onesnaževanje okolja je omejitveni produkcijski faktor. Če tega danes še ne čutimo in nočemo vedeti, potem bomo to zvedeli prav kmalu. Narava sama bo izstavila račun.«
• Kaj pa financiranje kulture — v slovenskem in velenjskem prostoru? Porazdelitev teh sredstev?
Vane Gošnik: »Gre za ključni problem v slovenski kulturni politiki. To je preveliko for-siranje profesionalne kulture oziroma profesionalnih kulturnih institucij. Posledica tega — imamo ogromne kulturne dinozavre, ki požirajo velike denarje in se vrtijo okoli svoje osi. Cankarjev dom ima nesporen
pomen za slovensko kulturo, še vedno pa je bolj namenjen Ljubljančanom kot ostalim Slovencem. Razlog je preprost — težko je dosegljiv nekemu Prekmurcu, ki potrebuje štiri ali pet ur vožnje tja in nazaj. Tudi programi v njem morajo biti dražji kot siceršnji programi. In do česa pridemo: do neznansko velikih stroškov, ki jih CD ne more pokrivati z vstopnino in posledica — vedno bolj se usmerja v kongresno dejavnost.
Premalo pozornosti pa na drugi strani namenjamo neprofesionalnim institucijam, pa ne mislim na amaterje, ampak na vse tisto umetniško ustvarjanje, ki tli po naši deželi, pa ne dobi ustrezne družbene podpore.
Pri nas je namenjen velik del sredstev delovanju Kulturnega centra, deloma še Glasbene šole, ostanek t. i. amaterski kulturi. Pa vendar tudi v naši občini veliko ljudi deluje kulturno, umetniško, pa niso vključeni niti v eno od teh institucionaliziranih oblik — niti v ZKO niti v kulturno skupnost. Mi jih ne znamo najti in jih »plasirati« v občinski kulturni prostor in tudi širše. S tem pa izgubljamo to, kar bi v Titovem Velenju močno potrebovali — našo identiteto.
Avtohtono kulturno delovanje je lahko odločujoč element ustvarjanja identitete. Pomelii, da se ljudje istovetijo z nekim krajem, radi živijo v njem, da se poznajo. Ustvarjanje umetnikov je tu neprecenljivo.«
Za konec pa morda še samo tole: veliko bereš in kaj trenutno?
Vane Gošnik: »Ja, ogromno berem. Trenutno Kavčičeve Spomine. Relativno malo berem leposlovja in tega se sramujem, veliko pa prebiram druge literature, ne samo sociološke. Naj jo pogojno označim kot humanistično. Zadnja leta pa še veliko knjig, revij, časopisov, ki so povezani z ekologijo.«
Milena Krstič-Planinc
7. aprila 1988
•k titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas ★ stran 7
AMD Šaleška dolin?
v
Člani so se potepali
T w ■ ■■
po Turčiji
Avto moto društvo Šaleška dolina je ob 30-letnici društva organizirala štiriinpoldnevno potepanje po Turčiji z ogledom največjega turškega mesta Istambula.
Iz Titovega Velenja so odpotovali 25. marca z lastnim avtobusom in vozniki inštruktorji. V Istambulu so si ogledali vse pomembnejše kulturno-zgodivinske znamenitosti. Peljali so se turli
preko Bosporja v azijski del mesta. Seveda pa vtisi ne bi bili popolni, če si ne bi ogledali tudi nočnega programa.
Celotno potovanje je bilo vsem v zadovoljstvo, saj je potekalo brez nevšečnosti. S tem izletom je društvo napravilo tudi težak izpit nudenja uslug in varne vožnje.
ZŠAM Titovo Velenje
5. pomladni šoferski ples
Šoferji se le redkokdaj dobijo skupaj, zato so na občnem zboru izrazili željo, da tradicionalni šoferski ples z družabnim programom ostane v programu dela tudi za letošnje leto. Menijo, da brez tovarišic, svojih »družic« ni pravega razvedrila. Torej so se dogovorili, da tudi letos organizirajo prireditev, na katero so vabljeni vsi vozniki, ne le poklicni. Tako pa tudi voznice, ki bodo povabile svoje »družabnike«.
V. TRADICIONALNI ŠOFERSKI PLES bo imel letos obeležje pomladi, zato je organi-
zator dodal imenu še »POMLADNI«. Organiziran bo v soboto, 16. aprila ob 20. uri v hotelu »Paka« v Titovem Velenju, vstopnice pa bodo (po 10.000.—) prodajali v recepciji hotela. Poleg zabave s plesom ob zvokih priznanega ansambla, bo organizator ZŠAM iz Titovega Velenja poskrbel za družabno vzdušje, posebna presenečenja, nagradil pa bo najlepše »pomlajeno« in urejeno »šoferko«, ki bo predstavljala nekakšno princesko pomladnega šoferskega plesa.
J. M.
Invalidnost
Narava dela, vse več in več invalidov s takšno ali drugačno poškodbo, število izgubljenih delovnih ur,... je leta 1977 zagnalo prvi večji vik in krik v občini Velenje na področju invalidnosti. Stihijsko delo vsake delovne organizacije zase na tem področju ni dalo načrtovanih rezultatov in posledice so tu. Korak naprej k enotnemu reševanju številnih vprašanj je bila ustanovitev komisije pri skupnosti socialnega varstva in zaposlovanja pred enajstimi leti. Poleg programov ukrepov za izboljšanje stanja so njeni člani posebno pozornost namenili ustanavljanju invalidske delavnice, predvsem za brezposelne invalide, težje prizadeti mladostniki pa naj bi se za življenje pripravljali v delavnicah pod posebnimi pogoji. Žal, je čas pokazal, da so bila to le prizadevanja peščice ljudi in zato niso obrodila želenih sadov. Zakaj? Ker ni bilo volje, ker ni nihče uresničeval dogovorjenega, ker se je prav malo poklicanih in odgovornih zavedalo resnosti,... Večkratna opozarjanja članov komisije pri skupnosti socialnega varstva in občinskem sindikalnem svetu niso povzročila nič drugega kot le uvrstitev temeljite analize na tem področju na zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine leta 1983. Tudi tokrat sprejeti sklepi in stališča niso padli na plodna tla, ampak so ostali le zapisane črke na papirju.
Po zatišju je invalidnost in vse kar je povezano z njo znova »udarila« na svetlo lani. Zajetno poročilo o nerožnatem stanju na tem področju oziroma o naraščanju invalidov v naši občini so najprej obravnavali člani raznih komisij, predsedstev družbenopolitičnih organizacij, na septembrskem zasedanju pa ponovno delegati vseh treh zborov občinske skupščine. In kaj so ugotovili? Nič spodbudnega. Da je ostala vrsta sklepov iz leta 1983 neuresničenih, da je stanje na tem področju prej zaskrbljujoče kot pa vredno takšnega odnosa in še in še bi lahko naštevali. De-\egatom ni preostalo drugega, kot da so sicer že sprejetim, toda še vedno aktualnim nalogam, podaljšali rok uresničitve ter jim dodali nove. Kot vse kaže, pa so tokrat številke in dejstva ter ob koncu poročila zapisani obvezujoči sklepi in stališča ponekod vsaj tokrat vzeli bolj resno in zavzeto. Tako so se s precej večjo vnemo lotili reševanja invalidske problematike v naših dveh največjih kolektivih, na Reku in v Gorenju, vsak na svoj način.
NA RUDNIKU SO SE ODLOČILI ZA INVALIDSKO DELAVNICO
Število invalidov in pomanjkanje delovnih mest zanje sta na Rudniku lignita Velenje usmerila prizadevanja na tem področju v ustanavljanje invalidske delavnice. Danes je v tem kolektivu zaposlenih že okrog-800 invalidov, torej takšnih delavcev, ki zaradi svojstvene narave rudarskega dela in svoje poškodbe preprosto ne morejo več v »črne rove«, ampak morajo opravljati delo na površini. Zaradi poklicne bolezni, poškodbe postanejo takšni rudarji znova delavci brez poklica. »Niti naš, niti njegov dolgoročni namen ni, da bi se ob prenehanju dela v jami zadovoljil le z najosnovnejšimi deli; z metlo
kot včasih rečemo. Njegove in naše želje so obrnjene prav v nasprotno smer, in sicer v opravljanje takšnih del in nalog, ki mu kljub njegovi invalidnosti dajejo neko »strokovnost« in osmi-slijo njegovo življenje. Zaupanje in občutek, da je koristen član kolektiva, pri tem igrata zelo pomembno vlogo.« Tako je o glavnih namerah ustanovitve invalidske delavnice na Rudniku lignita Velenje spregovoril Franc Druks, vodja delovne skupnosti Kopalnica.
Drago Cingesar
Nalogo invalidske delavnice naj bi namreč prevzela prav ta delovna skupnost, osnova zanjo pa je obrat za proizvodnjo osebnih zaščitnih sredstev. Danes je v njem zaposlenih 60 odstotkov invalidov druge in tretje kategorije. Z reorganizacijo, zanjo so delavci glasovali pred tednom dni na referendumu, se dela in naloge v temeljni organizaciji Higiena, tehnika in zaščita, ki bo zamenjala dosedanjo delovno skupnost Kopalnica, ne bodo spremenile. Poleg proizvodnje osebnih zaščitnih sredstev ter drugih izdelkov iz usnja, tekstila in podobnih materialov ter opravljanja ostalih storitev, naj bi delavci vzdrževali še red v garderobah, kopal-
niških in ostalih pripadajočih prostorih, prali in vzdrževali delovna oblačila, prav tako pa imeli na skrbi vzdrževanje vodovodnih, toplovodnih in drugih strojnih naprav. Pogoje za usposabljanje invalidov za dela in naloge, ki jih na osnovi delovne zmožnosti ti lahko opravljajo,
Ljubo Polovšak
pravijo na rudniku, so zagotovljeni. Takšno usposabljanje namreč že nekaj let uspešno poteka prav v obratu za proizvodnjo osebnih zaščitnih sredstev. Lepe rezultate pa daje tudi sodelovanje s Srednjo tekstilno in obutveno šolo Kranj ter s Srednjo usnjarsko in galanterijsko šolo Domžale.
In kaj o tem menijo delavci? Pobudo so seveda podprli, ob njej pa nikakor niso mogli mimo grenkih izkušenj iz preteklosti. Na zborih delavcev, ki so jih na rudniku pripravili zato, da bi delavce temeljiteje seznanili z namenom, smiselnostjo in cilji ustanovitve invalidske delavnice, ni manjkalo vprašanj, kako in kaj s Sipakom. Prav tako so opozorili na nerešena vprašanja s področja zakonodaje, možnostmi prekvalifikacije, materialnega položaja tistih, ki bodo v delavnici združevali dela in naloge,.. . Na dan je med drugim prišla tudi zaskrbljenost, da tisti, ki reorganizacijo pripravljajo, ne bodo dovolj vztrajni pri uresničitvi pobude in pri zagotavljanju enakopravnih odnosov v kolektivu več kot 5000 zaposlenimi.
Na referendumu so torej delavci prejšnji četrtek glasovali za organiziranje temeljne organizacije s statusom invalidske delavnice. Opravljenega dela je bilo ogromno. Še več slednjega ga bo treba pri nadaljevanju začetih aktivnosti, pri pridobivanju raznih soglasij in zahtevkov za konstituiranje takšne temeljne organizacije. To pot naj bi končali še
v letošnjem prvem polletju. Ko bo omenjena delavnica tudi uradno pridobila status invalidske delavnice, je na vrsti njen razvoj, ki naj bi prinesel 100 do 150 novih delovnih mest za invalide. Kot pravi Franc Druks, bodo v njej zaposlovali predvsem lastne invalide. Glede na udeležbo investicijskih sredstev pa bodo v njej našli kos kruha tudi drugi invalide naše občine.
V GORENJU: »PRAVILNA RAZPOREDITEV INVALIDOV	NA
USTREZNA DELOVNA MESTA V OKOLJU, KJER JE POSTAL INVALID«
V velenjskem delu Gorenje so se lotili reševanja težav na področju invalidnosti drugače. Čeprav pravijo, da so se že dalj časa ukvarjali z mislijo, kako zmanjšati število invalidnih oseb in narediti nekaj več za preventivo, so se teh vprašanj poklicno lotili decembra leta 1986, in sicer z izdelavo projektne naloge. Po letu dni so slednje izdelali, s tem pa zaključili prvo fazo »obdelave« tega področja. 427 invalidov velenjskegasdeja sozda Gorenje so člani posebne delovne skupine analizirali po kategorijah, invalidnosti in po diagnozi, ocenili tista delovna mesta, za katera so menili, da bi se na njih lahko zaposlili invalidi. Tesno sodelovanje z obratno ambulanto, medicino dela zdravstvenega centra Velenje ter službo varstva pri delu so dali nadvse spodbudne rezultate in s tem odprli pot do končnega cilja — do razporeditve invalidov na ustrezno delovno mesto v okolju, kjer je postal delavec z zmanjšano delovno sposobnostjo. »Ko bomo to dosegli, invalidov v Gorenju ne bo več,« zatrjuje Jože Angeli, vodja projekta II invalidska problematika.
Gotovo ob tem ni treba poudarjati, koliko dela, truda, volje in vztrajnosti je bilo potrebnega, da so naredili takšen korak naprej. S tem aktivnosti pri reševanju vprašanj s področja invalidnosti tudi v Gorenju še ni konec. To med drugim potrjuje na zadnjih straneh projektne naloge zapisan rokovnik in vrsta nalog v prihodnje. Kot nekakšen višek vseh teh prizadevanj, pravijo, naj bi bila ob koncu tega leta ustanovitev tako imenovanega izobraževalnega centra invalidske delavnice. V njem naj bi se delovni invalidi prekvalificirali oziroma dokvalificirali po USA programu. Z njo naj bi »rešili« več muh
na en mah, kot pravimo. Povsem in vsak trenutek bi lahko vedeli, kam z delavcem — invalidom z začasno delovno nezmožnostjo, razvili delo na domu zlasti za invalide druge kategorije, nenazadnje pa pomagali pri zaposlitvi otrok invalidov delavcev Gorenja.
Tako torej. Če verjamemo sogovornikoma, potem bomo že Ob koncu tega leta, sploh pa prihodnje leto slišali precej spodbud-nejše rezultate na področju invalidnosti. Namesto, da bi sprejetim sklepom in stališčem podaljšali rok uresničitve, bomo gotovo z velikim veseljem črtali naloge iz programa ukrepov za izboljšanje stanja in končno lahko rekli, da smo prišli od besed k dejanjem. Tega si zagotovo ne želimo le mi, ampak mnogo bolj delavci invalidi. Te želje so jasno in glasno izrazili tudi nekateri naši drugi sogovorniki.
Martin Hudej je paraplegik, v Gorenju je zaposlen 7 let kot ekonomist. Sedaj opravlja dela in naloge načrtovalca informacijskega sistema: »V Gorenju sem prišel kot kovinar s končano poklicno šolo. Po 9 mesecih službe sem se poškodoval v prometni nesreči in svojega osnovnega poklica nisem mogel več opravljati. Zato sem se z vsemi močmi oprijel možnosti prekvalifikacije. Čeprav pot ni bila lahka, sem uspel. Uspel pa sem le zato, ker je bilo sodelovanje z bolnišnico, skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter delovno organizacijo resnično tesno. Če bi se ta rdeča nit pretrgala oziroma če bi zatajil le eden člen verige, z mojo prekvalifikacijo ne bi bilo nič. In danes bi bil invalidsko upokojen, kar pa še zdaleč ne bi bila uspešna rešitev ne zame, ne za družbo. Mislim, da so se v Gorenju področja invalidnosti pravilno lotili in želim si, da bi svoja prizadevanja pripeljali do cilja. Ne zase, ampak za druge invalide in tiste, ki bodo zaradi takšnih ali drugačnih poškodb, bolezni to tudi kdaj postali.«
Drago Cingesar, je invalid II kategorije, zaposlen pa je na Rudniku lignita Velenje v obratu osebnih zaščitnih sredstev: »Strogi zdravstveni kriteriji mi pred 7 leti niso več dovolili dela v jami, na čelu, kjer sem bil zaposlen prej. Kaj naj rečem? Stvari se na tem področju prepočasi premikajo, mladi delavci — invalidi pa prekvalifikacijo jemljejo premalo resno. Za invalida je zelo pomembno, v kakšnem okolju dela, ali so njegova dela in naloge prilagojena njegovim zmožnostim, nenazadnje pa tudi, kako je za ta prizadevanja nagrajen. Po »zaslugi« zakonodaje je prav slednje tisto, ob katerega se invalidi tolikokrat spotaknemo. Zakonodaja meče vse v isti koš neglede na to, kako se kdo trudi biti enakopraven član nekega ko-
lektiva. To seveda ni prav. Glasoval sem za ustanovitev invalidske delavnice pri nas na rudniku, saj zaradi narave rudarskega dela drugače delavcev — invalidov ni mogoče zaposliti.«
Ljubo Polovšak: »Pet let že združujem dela in naloge v obratu za izdelavo osebnih zaščitnih sredstev. Prej sem bil vodja pod-kopa v jami. Prav je, da je naša družbenopolitična skupnost končno začela uresničevati sprejeta stališča in sklepe s področja invalidnosti. Zadovoljstvo pa bo popolno takrat, ko bo tudi zakonodaja za vse enaka. Tisti invalidi, ki so pripravljeni več in bolje delati, bi od tega morali tudi kaj imeti. Dodatek za invalidnost pri nagrajevanju zagotovo ne bi smel imeti toliko moči kot jo ima sedaj. Katera pot prekvalifikacije je pravilna? Odvisno od narave dela. Sicer pa ni toliko pomembna oblika kot vsebina oziroma zadovoljstvo delavca — invalida in občutek, da je enakovreden član kolektiva.«
SE INVALIDOM OBETAJO LEPŠI ČASI?
Tako torej naši sogovorniki. Enkrat smo že zapisali: če verjamemo besedam prvih dveh, Franc Druksa in Jožeta Angelija, potem lahko znova zapišemo tudi to, da se za 1879 delovnih invalidov, kolikor naj bi jih imeli po zadnjih podatkih v občini, obetajo lepši časi. Seveda tistim, ki bodo to tudi sami hoteli. Katera pod prekvalifikacije je pravil-nejša oziroma katere oblike in metode dela bodo bolj uspešne, bo pokazala praksa. Po našemm-nenju ni toliko pomembna oblika kot vsebina. Povedano z drugimi besedami: produktivno zaposlen invalid, ki ne bo imel občutka, da je družbi v breme, ampak koristen soustvarjalec današnjega in jutrišnjega dne. Družba bi mu morala omogočiti takšno prekvalifikacijo, ki bi bila zanj dovolj zanimiva, in da bi se za to dejanje iti množičneje odločali kot pa se danes.
Resnici na ljubo je treba povedati, da smo ljudje takšni in drugačni. Nekateri si kljub svoji zmanjšani delozmožnosti prizadevajo biti njeni enakovredni člani, drugi se zadovoljijo le z upokojitvijo oziroma dodatkom za invalidnino. To seveda zopet ni prav. Tudi tem bi bilo treba pokazati pot, na kateri bi spoznali, da ni dovolj od dtužbe zahtevati odškodnino, ampak ji po svojih zmožnostih tudi kaj dajati. Ker pa je sistem takšen, da nagrajuje lenuhe, kaznuje pa prizadevne, bo potrebno tudi na področju zakonodaje narediti čimprej velik korak naprej. Koliko resnice je v reku Edvarda Kardelja: »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko ustvari človek sam,« pa naj presodi vsak izmed nas. (tap)
Rudarji-invalidi v obratu osnovnih zaščitnih sredstev
Martin Hudej
stran ★ HOS C3S
KULTURA
Titovo Velenje *
7. aprila 1988
Amatersko gledališče Velenje
V ospredju skrb za podmladek
Člani amaterskega gledališča iz Titovega Velenja sodijo poleg gledališčnikov iz Šmartnega ob Paki ter Škal med nosilce odrske dejavnosti v naši občini.
Lani so nastopili v kar dveh vlogah — kot organizatorji in izvajalci. Sodelovali so namreč pri pripravi 30. jubilejnega srečanja gledlaiških skupin Slovenije in v projektu Deseti brat. V ansamblu dela približno 25 ljubiteljev odrske umetnosti. Članstvo se menja glede na potrebe in na to, kaj počnejo in koliko jih lahko pri enem delu sodeluje. »Tako se dogaja« pravi prejšnji predsednik amaterskega gledališča Velenje Boris Vrhkar«, da nekateri za vedno odidejo, po drugi strani pa si prizadevamo pomladiti naše vrste. Ker slednji nalogi v preteklosti nismo namenjali dovolj pozornosti oziroma nismo našli ustreznih programov za delo z mladimi, nas je na to napako opozorila sedanja kriza v tej dejavnosti.«
Kako jo premagati? S prizadevanji za uvrstitev gledališke umetnosti med prednostne interesne dejavnosti na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Nekaj upanja pa daje tudi pošteno razmišljanje mladih o ljubiteljskem delu ter to, da jim je osnovni motiv zbiranje na odru in za njim.
Pridobivanje novih, predvsem mladih članov ansambla, je v ospredju nalog v tem letu. Pomembna osnova za delo na odru je tudi okrogla miza o tej dejavnosti, ki naj bi jo velenjski amaterski gledališčniki pripravili kar kmalu. Že na ponedeljkovi seji izvršnega odbora gledališča pa
naj bi dorekli nekatere stvari o zagotavljanju celovite gledališke ponudbe v občini. O tem Rado Slane, novi predsednik Amaterskega gledališča Velenje, pravi: »V^č bi morali sodelovati med sabo. Gledališki ustvarjalci naše občine, zveze kulturnih organiz-cij na eni ter kulturni center in njegovi programski sveti na drugi strani bi morali ponuditi ljubiteljem odrske dejavnosti kakovosten program tako gostujočih kot domačih gledaliških skupin.«
Idejo o celoviti tovrstni ponudbi so »povzročila« pravzaprav srečanja raznih skupin, na katerih so velenjski gledališčniki spoznali, da jim preveč dobrih del, namenjenim ljudem, »uide«. Tega ne vidijo tudi tisti, ki načrtujejo ponudbo na tem področju v občini. Nič drugače ni, po mnenju naših sogovornikov, s predstavami poklicnih gledališč. Med zapisanimi nalogami najdemo še oživitev lutkarske dejavnosti in skrb za lastne tehnične in strokovne kadre. Že dalj časa je ena od šibkih točk tudi režija. To vrzel so poskušali sedaj zapolniti predvsem s poklicnimi režiserji, kar pa se vedno ni pokazala kot najboljša rešitev. »To je področje, kjer se morajo pravi ljudje najprej pojaviti. Naša naloga pa je izkoristiti najbolj ugoden trenutek,« je poudaril Boris Vrhkar.
Kaj se bo dogajalo na odru v tem letu, velenjski gledališčniki še ne vedo povsem. Iz izkušenj iz preteklih let vedo, da je dobro pripraviti za obiskovalce gledaliških predstav krajša dela, s katerimi so lani med drugim uspešno zadovoljili tudi kulturnim potrebam v delovnih organizacijah. V drugi polovici tega leta naj bi dali na oder še daljšo predstavo.
Omenjene naloge in prizadevanja članov tega ansambla pa so tudi v tem letu usmerjena predvsem k večji kakovosti.
-tap-
Društvo šaleških (likovnikov Priložnost za sladokusce
DVIGNJENI ZASTOR
Piše: Vane GOŠNIK
»Petelin Kavčič je pel ravno dovolj zgodaj, da mu koko-šnjak ni verjel, niti ga ni razumel. V carstvu neumnosti je alarm privilegij državnih sovražnikov. Pravoverni petelini v njem zapojejo hudo pozno, če ne prepozno. Pravzaprav gre za jato jalovih kur, ki se dere-jo, jajc pa ni od njih«.
(Igor Guzelj, Delo)
takladi Šaleške doline
Čeprav se je mesec april šele dodobra začel in je do prvomajskih praznikov še nekam daleč, v društvu šaleških likovnikov ni malo takih, ki jim bo ta mesec pošteno prekratek.
Pri tem mislimo zlasti na člane izvršilnega odbora, ki so se po svoji prvi seji konec marca razšli s kopico ne ravno majhnih nalog.
Iz seznama zadolžitev po svojem pomenu še posebej izstopata akcija za izgradnjo podstrešnega ateljeja v šoštanjski Mayerjevi vili, kjer domujejo člani društva šaleških likovnikov, in Organizacija ter izvedba male šole lončar-jenja, ki se bo začela zadnji dan prvomajskih praznikov — kje drugje kot prav v tem ateljeju. IZGRADNJA ATELJEJA JE PREDNOSTNA NALOGA
Naraščanje obsega dejavnosti društva na eni strani in primanj-kovanje prostora za razstavno dejavnost na drugi strani, sta poglavitna vzroka za odločitev o izgradnji podstrešnega ateljeja v Mayerjevi vili.
Za usposobitev tega prostora — po oceni velikega okrog 200 kvadratnih metrov — je potrebno namestiti osem strešnih oken, namestiti električno napeljavo, položiti pod, pobeliti nekaj sten, namestiti približno štiri radiatorje in celotni prostor opremiti z električno razsvetljavo ustrezne moči. In to še ni vse. Ker nič ne kaže, da bi bilo do konca tega meseca možno izolirati tudi streho, bo treba še vedno stiskati pesti za kolikor toliko toplo vreme; lončarjenje z mrzlimi rokami pač ni tisto, kar si o tem delu najbrž predstavlja večina interesentov za malo šolo lončarstva.
Tako obsežni projekt ne bi bil mačji kašelj niti v mnogo ugodnejših ekonomskih razmerah, kaj šele v sedanjih, ko je večina finančnih virov povsem usahnila.
Kljub temu člani društva niso brez upanja, da bo projekt uresničen; pri tem računajo na svoje roke, ki so doslej že večkrat znale narediti tisto, kar se je mnogim zdelo nemogoče, obenem pa niso brez upanja, da jih bo v teh načrtih podprla naša družbenopolitična skupnost, zlasti združeno delo in nekatere ustanove.
Kot smo na straneh Našega časa že pisali, prihajajo priprave
za malo šolo lončarjenja v sklepni del.
V	ozdih SOZD REK te dni pospešeno izdelujejo lončarske kolovrate, delavci tozda Gradbeni elementi iz poslovnega sistema Gorenje pa bodo društvu primaknili šamotno opeko za izgradnjo lončarske peči.
Mala šola lončarjenja se bo začela v torek, 3. maja (torej na zadnji dan prvomajskih praznikov) in bo trajala do sobote, 7. maja letos v prostorih Mayerjeve vile v Šoštanju. Šolo bo možno obiskovati dopoldan od 9. do 12. ure ali popoldan od 16. do 19. ure, vendar bo moralo biti v dopoldanski izmeni vsaj 10 slušateljev.
Glede na dosedanje informacije, je za šolo lončarjenja precej zanimanja tudi zunaj kroga članov društva, zato bo društvo sprejemalo prijave le do zasebne zmogljivosti.
Šolnina za posameznike bo znašala 50 tisoč dinarjev, poravnati pa jo bo mogoče s plačilnim nalogom, ki ga bo društvo interesentom poslalo na osnovi predhodnih prijav.
V	ceno so vračunani stroški za glino, uporaba lončarskega kolovrata, žganje izdelkov in stroški organizacije.
Interesenti za obiskovanje male šole lončarjenja morajo poslati svoje prijave z navedbo imena in priimka, natančnega naslova in ozda, v katerem delajo, na naslov:
RUDNIK LIGNITA VELENJE, Partizanska 78, soba 316/111., s pripisom »za malo šolo lončarstva«, najkasneje do srede, 20. aprila.
Podrobnejše informacije je možno dobiti vsak delovni dan od 6. do 14. ure tudi po telefonu 853-312, int. 1326.
Preden končamo, moramo povedati, da se v društvenih prostorih ta mesec nadaljuje celoletni tečaj o likovni umetnosti, ki ga še naprej vztrajno in uspešno vodi akademski slikar Klavdij Zor-nik, da del članov društva vsak torek popoldan pridno riše akvarele pod nadzorom akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška, in da se vsako sredo popoldan srečujejo tečajniki z risanjem v oljni tehniki, ki jih pri delu usmerja
New York
Uprava Stiskarne vabi vse vnete privržence na projekcijo filma NEW YORK, mladega filmskega ustvarjalca Borisa Salobirja. Film bo prikazan 8. aprila ob 20.30 uri in je prvi iz cikla »Filmska bera Borisa Salobirja«. Ostali filmi iz tega ciklusa bodo prikazani v prihodnjih tednih.
Vstopnic v predprodaji ni — ogled je brezplačen.
V Šoštanju nocoj
V domu kulture v Šoštanju se bo drevi ob 19.30 predstavil Mešani pevski zbor ZVON iz Heer-lena na Nizozemskem.
ŠOŠTANJČANI in OKOLIČANI! Pozdravimo naše rojake in pokažimo. kako ljuba nam je slovenska pesem zapeta iz njihovih src.
Vstopnice po 2.000 din. Prodajajo jih eno uro pred koncertom. Dobite pa jih lahko tudi pri blagajni doma kulture Titovo Velenje.
Nabucco na
predpraznični
večer
Za številne ljubitelje nesmrtne Verdijeve glasbe smo pripravili ogled opere NABUCCO, 26. aprila, ob 18.00. Odhod avtobusa ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmaja 12.000 din. Pohitite s prijavami!
Razstava karikatur
V počastitev mednarodnega dneva zdravja in tedna zdravstvenih delavcev, je v prostorih sejne sobe Zdravstvenega centra Velenje odprta razstava karikatur dr. Bogomirja Celcerja (rentgenologa iz Slovenj Gradca).
Razstavo si je mogoče ogledati še d$nes in jutri med 10. in 16. uro."
akademska slikarka Terezija Bastl.
Skupina kiparjev, ki jih je vodil akademski kipar Ciril Cesar, je minuli petek končala svoje delo in ga bo nadaljevala letošnjo jesen.
Za sklep povejmo še to, da je bila prejšnjo soboto v avli skupnih služb SOZD REK odprta razstava akvarelov članice društva šaleških likovnikov Milice Zupan, in da si jo je možno ogledati vsak delovni dan do 6. do 15. ure.
Danes zvečer ob 18. uri pa bodo v šoštanjski Mayerjevi vili odprli razstavo del še enega člana društva: predstavil se bo Stanislav STOJANOVIČ.
Žirant njegovih del, akademski slikar Lojze Zavolovšek, je v zvezi z njimi med drugim zapisal:
KINO • KINO
REDNI KINO
Četrtek, 7. 4. ob 18. in petek, 8. 4. ob 18. uri DESET ZAPOVEDI 1 in II DEL — ameriški, zgodovinski. Vloge: Charlton Heston.
Petek, 8. 4. ob 10. uri, sobota, 9. 4. ob 16., 18. in 20. uri ter nedelja, 10. 4. ob 16., 18. in 20. uri NOCl GOSPE SIMONE — italijanski ljubezenski. Vloge: Serena Grandi.
Ponedeljek, 11. 4. ob 10., 18., in 20. uri in torek, 12. 4. ob 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI II. DEL. hongkonški. Vloge: Bruce Lee.
Sreda, 13. 4. ob 10., 18. in 20. uri OGNJENE ULICE - ameriški, akcijski z glasbo. Vloge: Michael Pare.
NOČNI KINO
Petek, 8. 4. ob 22. uri CESARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI — ameriški. Vloge: Sandra Nova. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 7. 4. ob 20. uri MANJAK — ameriški, drama MINIFEST '88.
Ponedeljek, 11. 4. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE OGNJENE ULICE — ameriški glasbeni, akcijski. Režija: Walter Hill / Gl. vloge: Michael Pare, Diana Lane.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 4. ob 18. uri DESET ZAPOVEDI II DEL - ameriški, zgodovinski.
Nedelja, 10. 4. ob 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI - II. DEL — hongkonški, karate.
Ponedeljek, 11. 4. ob 20. uri DOBRODOŠLE V 18-tem LETU — ameriški, komedija. Vloga: Courtney Smith.
Sreda, 13. 4. ob 20. uri NOČI GOSPE SIMONE - italijanski, ljubezenski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 4. ob 20. uri OFICIR Z VRTNICO — jugoslovanski, ljubezenski. V gl. vi.: Žarko Lauševič.
Torek, 12. 4. ob 20. uri DESET ZAPOVEDI I. in II. DEL — ameriški, zgodovinski.
KINO ŠKALE
Nedelja, 10. 4. ob 15. uri DESET ZAPOVEDI I. in II. DEL - ameriški, zgodovinski.
»... Slika največ krajine, portrete, tihožitja ... Vznemirja ga naša pokrajina z romantičnim prizvokom čiste vode in ozračja. Njegova ustvarjalnost se giblje med subjektivnimi občutki in objektivnimi spoznanji, med duhom in materijo.
Vznemirjajo ga voluminozne gmote dreves, obronki gozdov, planine v ozadju, vodna gladina in nebo, pa tudi arhitektura.
Prevzema ga kolorit, ki se podreja njegovemu podoživljanju narave. Barva obrisov gmot je v pravem akvarelnem smislu zračna, izrazna sama po sebi in podrejena čustvenemu razpoloženju ...«
Razlogov torej za obisk odprtja razstave je več kot dovolj. Obljubljamo lep spomladanski večer.	-bo-
V začetku osemdesetih let je naša dežela prepozno reagirala na izredne spremembe, ki so se zgodile na svetovnem tržišču energentov. Takrat, ko se je razviti svet bliskovito prilagodil precenjeni (?) nafti, smo mi z odličnim nasmeškom dremali in modrovali v senci košatih dreves. Na glas smo začeli kričati šele takrat, ko za pametne poteze ni bilo več časa — rešitev smo našli v pospešeni uporabi domačih virov energije, predvsem premoga.
Danes je postalo široko priznano mnenje, daje bil takoime-novani program racionalne rabe energije, spočet v začetku tega desetletja, zgrešen. Uvoz tujih goriv je bil nadomeščen z domačimi ne glede na ceno (torej z racionalno rabo energije ni imel nič skupnega), izgorevanje domačih premogov pa je terjalo strahoten davek v okolju. Kljub opozorilom takrat nihče ni bil posebej pozoren na dejstvo, da je naš, domač premog vse težje dostopen in z ekološkega vidika neprimeren, da skratka ni konkurenčen uvoženemu in drugim virom energije.
Prelomnica se je zgodila lani na Problemski konferenci SZD1 »Ekologija, energija, varčevanje«. Njeni sklepi so bistveno vplivali na energetsko streznitev Slovencev, in se pred kratkim materializirali tudi v dokumentu, ki ga je pripravil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Pod njegovim dolgim naslovom (Analiza pogojev in možnosti za spreminjanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000) se skriva zasnova drugačne energetske politike, v kateri se domačemu, torej tudi velenjskemu premogu črno piše.
Če je problemska konferenca »EEV« zahtevala, da se poraba premoga v Sloveniji ne povečuje (za individualna lcurišča pa bi morali zagotoviti kakovosten in bolj kaloričen premog), potem je izhodišče Analize strateška ugotovitev, da je domač premog vse težje dostopen, ekološko neugoden, in uvoženemu nekonkuren-čen. Zato ne bi bilo pametno povečevati zmogljivosti termoelek-trarnna obstoječih lokacijah, ampak današnje rekonstruirati in
posodobiti. Domače primarne energetske vire bi morali optimalno izrabiti, premog in elektriko pa uvažati takrat, ko so cene ugodre. Porabo premoga v Sloveniji bi bilo potrebno zaradi ekoloških in ekonomskih razlogov zmanjšati od predvidene 2,2% asti na 1,8 odstotno, razliko pa nadomestiti z uvozom kvalitetnega premoga iz uvoza, s plinom (alžirskim) in delno s tekočimi gorivi. Analiza govori o dejstvu, da je na tujih trgih na razpolago cenejši in visokokvalite-ten premog z malo pepela in žvepla. Tako npr. dokument EGS kaže, da je avstralski premog, pripeljan v Trbovlje alr Velenje za polovico cenejši od domačega!! (»če je cena velenjskega premoga din/GJ 100, potem je cena avstralskega premoga v Velenju 58, kolubarskega 109; v Trbovljah pa ob ceni trboveljskega 100 dobimo avstralskega 47«). Pri teh številkah je seveda potrebno upoštevati dejstvo, da v ceni domačega premoga niso vključeni vsi stroški varovanja okolja (čistilne naprave, izgube gozdov . . .).
Spreminjanje dolgoročnega plana Slovenije torej prednostno upošteva varstvo okolja — to naj bi bilo celo bolj pomembno, kot zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju oskrbe z gorivi in kurivi. To kaže na izreden premik v miselnosti Slovencev in dokazuje, da se bliža konec obdobja, v katerem je igral domač premog odločujočo vlogo v energetski politiki in energetskih bilancah naše dežele. Za nas, prebivalce Šaleške doline, pa bo to dejstvo imelo tudi drugačne, predvsem materialne posledice.
Če si domišljamo, da smo v pre-mogarski evforiji, spočeti v začetku desetletja, dobili svoj kos pogače, potem se po mojem mnenju hudo motimo. Razen relativno dobrih osebnih prejemkov učinkov konjukture ni opaziti skoraj nikjer! Družbeni standard se ni povečal (spomnimo se, s kakšno težavo gradimo osnovno šolo!), novih gospodarskih programov nismo postavili na noge, o prihodnosti nismo razmišljali. Danes lahko vsak polpismen državljan opazi črne oblake, ki prihuljeno nadletavajo našo zaverovanost vase. Energija dobiva svojo pravo ceno!
Vodja male šole lončarjenja bo Franc Zelko iz Pečarovcev pri Murski Soboti. Na sliki: v domačem okolju.
PeTI
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977-1988
Časopisna antologija šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler
Mojca Svoljšak
TAK DOMEK
Veš, imela bi tak domek,
okrogel in lesen
z malce plutovine,
kot črviček v deblu bi živela,
kožuščke zajčje,
lisičje tačke,
kolovrat,
zraven prejo,
polknice iz ebenovine,
v lončenih vrčih mit do vino,
puhasto odejo,
posteljo iz orehove lupine . . .
Imela bi tak domek,
topel in mehak,
v košarici bi predli srci najini,
lesene kroglice bi kotrljali,
v orehih skrita jedrca,
topla, skrila jedrca.
Ustanovni zbor 7. sekcije PD Titovo Velenje
Najštevilčnejše društvo v občini
Telesna kultura
Težko dosegljiv cilj: višje, hitreje, močneje
Odbojka
Uspešne le Topolščanke
Na gostovanju pri drugouvrščeni ekipi so se Topolčani izkazali z dobro in srčno igro, zmagali pa so vseeno domačini s 3:1 (15, —11,2, 14). Gostje so torej prvi in četrti niz izgubili na razliko, drugega dobili in bili le v tretjem slabši. V prihodnjem kolu bodo znova gostovali, tokrat v Brezovici.
Triglav:TopoIšica Kajuh 2:3
Precej so presenetile igralke Topolšice Kajuha, ki so se z gostovanja v Kranju vrnile s točkama. Zmagale so s 3:2 (— 13, — 12, 9, 12, 8). Domače so torej vodile že z 2:0, nato pa so se razigrale gostje in zanesljivo dobile naslednje tri nize.
Partizan Tabor:Ljubno 3:0
Odbojkarice Ljubnega se vodilni ekipi na lestvici na gostovanju v Ljubljani niso resneje upirale in so gladko izgubile z 0:3 ( — 8, —8, -14).
Namizni tenis
Odprto občinsko prvenstvo
Na sobotnem odprtem občinskem prvenstvu je nastopilo preko 60 ljubiteljev namiznega tenisa. V posameznih kategorijah so bili najboljši — pionirji: B. Nakov, čas. Majetič: mladinci: P. Nakov, Hasič, Sablatnik: člani: Tešanovič, Hribernik, Zera; veterani B: Zadravec, Pavšek, Lazar; veterani C: Novak, Ka-stelic. Centrih.
Velenje:Podravka 28:23
Velika srčnost
Vsem finančnim težavam navkljub in ukrepom, ki jih dobivajo izvajalci na področju družbenih dejavnosti po birokratski poti, je občinska telesnokulturna skupnost lani zagotovila sredstva za izvajanje predvsem osnovnih programov. Zaradi tega pa je manj pozornosti namenila izgradnji oziroma vzdrževanju telesnokulturnih objektov v naši občini. »Na področju vrhunskega športa smo lani nekako sledili začrtanim ciljem. Vendar moramo biti tudi kritični in k temu dodati, da člani te skupine niso povsem dosegli ciljev, ki bi jih morali. Treba bo več narediti, da bi atletika, ženski rokometni klub, smučarsko-skakalni in smučarski klub delali bolje in kakovostneje«. To je bila ocena opravljenega dela na področju telesne kulture v naši občini v preteklem letu. Dali pa so jo delegati skupščine tega sisa na torkovem zasedanju.
Ob še vedno veljavnih interventnih ukrepih, ob nerednem dotoku sredstev za to dejavnost bodo v klubih, društvih, sekcijah na telesnokulturnem področju cilj višje, hitreje, močneje težko zasledovali. Že tako zdesetkan program bodo ti lahko povsem uresničili le ob dogovorjeni prispevni stopnji, to je 0,52 odstotkov iz bruto osebnih dohodkov, ki naj bi jo združeno delo sproti namenjalo za to dejavnost.
Tako kot lani bodo glavnino zbranega denarja pri tem sisu namenili osnovnim programom. Kar pa bo ostalo, bo za vzdrževanje in obnovo telesnokulturnih objektov. Ničkaj razveseljive niso napovedi o drugačnem financiranju telesne kulture. Denar zanjo naj bi v prihodnje izdvajale le tiste delovne organizacije, ki poslujejo s presežki. Kaj pomeni ta ukrep zvezne vlade? Ukinitev
O rekreaciji, ki je za zdravo življenje, še posebej v današnjem hitrem tempu, zelo pomembna, je veliko napisanega. Večina ljudi ve, kako zelo potrebna je, pa vendar se je zanjo tako težko odločiti. Kar naprej se izgovarjamo, da nimamo časa in iščemo zase številna druga opravičila.
Povsem drugače je, ko se človek za rekreacijo odloči. Ko se vključi v skupino, ki ga pritegne. Takrat postane rekreacija nekaj nujnega, nekaj brez česar ni mogoče živeti.
To vsekakor velja za skupino Škalčank, ki redno rekreirajo že od jeseni. Vsak torek so se dobivale v prostorih gasilskega doma, kjer so se celo uro »potile« pod vodstvom Tinice Holchnec-her. Prišle so mlade in malo sta-zejše. Najmlajša udeleženka je
vrste programov na tem področju, še temeljitejše iskanje odgovorov na vprašanje, kako kar najbolje zapolniti mladim prosti čas, kako skrbeti za njihov in naš zdrav način življenja,... Ob i takšnem razmišljanju oziroma ukinitvi sredstev za telesno kul- ' turo se vprašanje, ali nismo morda malo egoistični do mladih, ali [ smo jim res vsi pripravljeni omogočiti aktivnosti tudi iz svojega žepa, vsiljuje samo po sebi. Kdo bo nosil posledice takšne nepremišljene odločitve? Prav zaradi takšne negotovosti, kako in kaj, se bodo pri občinski telesnokul-turni skupnosti zavzemali za prilagoditev rekreacije v delovnih organizacijah dejanskim potrebam: delavec bi naj rekreiral na delovnem mestu, preostalo rekreacijo pa naj bi zanj organiziralo ustrezno društvo, klub, sekcija v okolju, kjer živi. Tudi soudeležba odraslih za organizirano tovrstno dejavnost naj bi pripomogla k omiljenju stanja na tem področju.
Drugje že povsem uveljavljena, pri nas pa naj bi si počasi utirala pot, je tako imenovana privatna praksa rekreacije za določeno kategorijo občanov. Ob vseh omenjenih nalogah na področju telesne kulture naj zapišemo še vključevanje v republiško akcijo »razgibajmo življenje« ter zagotavljanje osnovnih pogojev mladim za delo.
Za klube in društva vrhunskega razreda ostaja še najprej aktualno pokroviteljstvo posameznih delovnih organizacij. Ti bi si naj letos bolj prizadevali biti resnično nosilci telesnokul-turne dejavnosti v občini in si z neposrednim delom zagotavljali tudi denar.
Cilji programa »telesnokulturni objekti« so v tem letu usmerjeni predvsem v vzdrževanje obstoječega fonda ter v obnovo mestnega stadiona ob jezeru. Na področju organiziranosti se ne obeta pravzaprav nič novega. Omenimo naj, da naj bi tisti, ki že sedaj delajo v telesni kulturi, prevzeli na svoja ramena več nalogo — vse za boljše in kakovostnejše delo. Telesna kultura postaja vse bolj sestavni del življenja. Zato bi moral vsak izmed nas po svojih močeh poskrbeti za uresničevanje gesla: zdrav duh v zdravem telesu.
bila stara 27, najstarejša pa 64 let. Čeprav so trdo delale, so vedno našle čas tudi za kakšno šalo. Tako je bilo tudi ob zaključku rekreacije, prejšnji teden. Ženske so se odločile, da bodo pomladi in poleti s svojo dejavnostjo prenehale. Prav vse imajo namreč vrtove in mnoge tudi njive, zato zdaj časa za rekreacijo zares ne bi našle, še posebej, ko so dnevi vse daljši.
Tudi tokrat so najprej rekrei-rali. Kot vidite na sliki, zares temeljito in odločno. Na koncu so bile prav vse prepotene. Potem pa so še malo posedele, se pove-selile, si povedale vse, kar so v času vadbe lepega in zabavnega doživele. Nasmejale so se na račun tistih članic, ki so na začetku rekreacije, nekatere vaje komajda zmogle, ali pa celo kar oma-
Ko je 26. marca mrak zajel Šentilj in ko so domačini začeli prižigati luči v svojih domovih, so se mnogi odpravili iz zaselkov v dvorano kulturnega doma, kjer je bil za ob 19. uri organiziran ustanovni zbor planinske sekcije.
Kaj hitro so domačini napolnili dvorano, v kateri je pripravljalni odbor z Marjanom Hrustljem na čelu, pripravil priložnostno fotografsko razstavo s preteklih zanimivih planinskih poti, ki so jih nekateri prehodili nemalokrat. Izredno lepa planinska dekoracija ob odru in planinska ter republiška zastava — vse to in še posebej, da so prišli skupaj sosedje, znanci in prijatelji, da se organizirajo kot planinci, je dalo zboru pečat slovesnosti.
Na ustanovni občni zbor so povabili organizatorji tudi predsednika matičnega društva Franca Ojsterška ter dolgoletnega planinskega organizatorja Staneta Jamnikarja, ki je dal pobudo za ustanovitev sekcije. Na ustanovnem sestanku pa so bili navzoči tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij KS. S spodbudnimi besedami je eden izmed njih pozdravil zbrane in zaželel uspešno delo planinski sekciji v Šentilju ter se zahvalil pripravljalnemu odboru za hitro in uspešno opravljeno delo med vaščani. Navzoče je nagovoril Marjan Hrustelj ter izrazil zadovoljstvo nad obiskom. Razložil je nekatere podrobnosti povezane z ustanavljanjem sekcije ter predlagal dnevni red in delovno predsedstvo, ki je vodilo nadalj-ni potek zbora. Demokratično so bili nato predlagani in izvoljeni člani upravnega odbora. V upravnem odboru naj bi bila tudi ena izmed tovarišic učiteljic, ki bi skrbela za planinski podmladek. Upravni odbor šteje 10 članov. Vsak zaselek Šentilja ima v odboru planinskega predstavnika, na katerega se bo članstvo lahko obračalo. Za pftedsednika sekcije je zbor enoglasno in z navdušenjem izvolil Marjana Hrustlja, ki je na aplavz za izvolitev reagiral z obljubo, da sekcija pri njih ne bo najslabša —
gale. Nasmejale so se lahko toliko bolj iz srca, ker jih s tem niso žalile. Te tovarišice, so namreč zdaj že telovadile v koraku z mlajšimi kolegicami. Veselile so se tudi ob številnih drugih šalah, ki jim jih ni in ni zmanjkalo. Naj kot zanimivost zapišemo, da so izračunale, da so bile udeleženke rekreacije skupno stare 1750 let.
Ob zaključku pa so se zahvalile prizadevnemu TVD Partizan ki jim je to rekreacijo omogočil in izrazile željo, da bi bilo jeseni spet tako. Skupno se je rekreacije udeleževalo 48 krajank, povprečno pa se jih je vadbe udeleževalo 27. Vsem tistim, ki so bile najbolj prizadevne in najbolj redne, so podelili priznanja.
(mz)
morda je na tiho mislil na tekmovanje z ostalimi šestimi, ki so še: Gaberke, Gorenje, Rudnik, Vegrad, Vekos in Šmartno ob Paki. Verjamemo, da bo tako, zlasti še, ker vemo, da je Marjan prehodil mnoge transverzale in vrhove. In ker so bili v dvorani zbrani predvsem mladi ljudje. Ti pa imajo dovolj energije in volje, zlasti če gre za uresničevanje njihovih želja in interesov. Na zboru so sprejeli tudi program za letošnje leto. Šli bodo organizirano na Mozirske planine in na Smreko-vec, obiskali bodo Peco, organizirali izlet v neznano, morda planinski ples ter uredili planinsko sobo, ki jo je seveda najprej treba imeti.
Poskrbeli bodo, da bo v njihove vrste vstopilo čim več »Šentiljanov« in pionirjev. O izletih bodo pisali, fotografirali ... Skratka, idej je bilo izrečenih mnogo, zato upamo, da bo delo potekalo v zadovoljstvo vseh in uspešno.
Predstavnika matičnega društva PD Titovo Velenje Ojsteršek in Jam-nikar sta pojasnjevala zbranim nekatere bistvene zadeve povezane s članstvom oz. organizacijo izletov in drugih dejavnosti planincev. Za varno hojo po hribih in zahtevnejših vrhovih je potrebna planinska oprema in predvsem planinsko znanje, ki si ga mladi lahko nabirajo v planinskih šo-j lah, taborih oz. vodniških in drugih tečajih, je dejal predsednik društva in izrazil željo po plodnem sodelovanju in obljubil strokovno ter finančno pomoč sekciji. Povabil je planince na letni planinski občni zbor v skupščinsko dvorano, ki bo 22. aprila ob 18. uri. Zaželel je vsem srečno hojo po vrhovih naše lepe Slovenije in še kje ter izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi (več 100) izleti planincev, ki so doslej minili brez večjih nezgod. Naj bo hoja vsem v užitek in rekreacijo po vsakodnevnem napornem delu, je še dodal.
Po končanih volitvah in plodni razpravi ob predlaganem programu ter pojasnilih o delovanju sekcije, je popeljal novoizvoljeni predsednik ustanovljene planinske sekcije v Šentilju, z izredno zanimivimi in lepimi diapozitivi (s spremljavo glasbe), navzoče po planinah Slovenije. Njegovi diapozitivi in spremno besedilo sta zbrane gotovo prepričala, da je v naravi najlepše, še posebej pa v hribih, od koder se odpro nepregledni razgledi.
Solarki-planinki, od nog do glave v planinski opravi, sta za konec zbranim zapeli slovensko-planinsko-na-rodno. Dvorana se je počasi izpraznila. Zbrani so se razšli, po domovih s prijetnimi vtisi, z željo, da gredo čimprej na prvi skupni izlet in veseli, da so se pridružili 2200 članom v Titovem Velenju.
Julijana Hočevar
Dopisujte v
naše glasilo
Karate
Dvakrat bron
Na republiškem prvenstvu v Krškem za člane so Velenjčani nastopili v okrnjeni postavi, zato je tudi izkupiček bolj skromen. Tretji mesti sta osvojila republiški reprezentant v srednji kategoriji Pejkunovič in Čutuk v težki. Oba sta si tako priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v Titogradu.
Golte
Slovo od zime
Delavci tega našega smučarskega središča vabijo vse ljubitelje smučanja v nedeljo na Golte na skupno slovo od zime. Pripravili bodo zelo zanimiv in pester program, med drugim finale paralelnega slaloma, ki se ga lahko udeležijo vsi rekreativni smučarji, od 12. ure dalje bo na terasi hotela igral ansambel VIA Song. O morebitnem slabem vremenu pa v hotelu.
Vsem obiskovalcem, ki boste odšli v nedeljo na Golte, pa bo kolektiv podaril brezplačno vozovnico za ta dan. Skratka, v nedeljo na Golte, brezplačno smučanje, veliko zabave kot se spodobi za slovo od zime.
Po dveh tednih »počitka« so rokometašice Velenja znova zaigrale za prvenstvene točke. Seveda pa to ni bil pravi počitek, saj so vmes pridno trenirale in se pripravljale za nadaljnje prvenstvo. Velenjske rokometašice so se znova našle v zelo težavnem položaju, saj so na dnu prvenstvene lestvice in bo pred njimi ves spomladanski del igre za obstanek v ligi. Če bodo igrale tako kot so proti gostjam iz Koprivi-ce, se jim ni treba bati izpada. Zaradi pomembnosti srečanja, ker je nenadoma zbolela dobra strelka Čefarinova, so na začetku igrale zelo živčno. Približno 20. minut je bila tekma enakovredna, domače igralke pa nikakor niso našle orožja proti odlični Pajski In Latinovi, ki je v tem delu igre neusmiljeno polnila mrežo domačih vratark. Ti se v tem obdobju nista izkazali. Ko pa so
velenjska dekleta zaigrala bolj trdo, podjetno in zavzeto v obrambi, je bilo tudi zadetkov od daleč konec in ob polčasu so že vodile s 17:13. Zavzeto in srčno igro so nadaljevale tudi v drugem delu ter pomembni točki sta ostali doma. Če pozabimo na nervoznih prvih 20. minut, si njihova igra zasluži najlepšo oceno. Za zmago so bile seveda zaslužene vse. Posebej pa moramo pohvaliti ka-petanko ekipe Slavo Golič, ki je kljub poškodbi igrala nadvse požrtvovalno. Z zelo lepimi zadetki pa se je izkazala tudi Zidarjeva.
Tudi v soboto bodo velenjska dekleta igrala doma. Ob 16. uri se bodo sestala v Rdeči dvorani z odlično ekipo Splita.
Velenje: Lakič, Misaljevič, Zidar 7, Golič 11, Felle 3, Olič 3, Gnezda, Verzelak, Delič 2, Bud-jinski 2, Kmetič (vos)
Vsak torek so se Škalčanke takole »potile« v prostorih gasilskega doma
Nedelja, 17. aprila ob Velenjskem jezeru
II. spomladanski množično-rekreativni tek v počastitev dneva OF in 1. maja
Med številnimi športno — rekreativnimi aktivnostmi, ki so koristne za posameznikovo počutje in zdravje, je ena od najbolj razširjenih oblik aktivnosti tek, zlasti tek v naravnem okolju. Več tecite in dlje boste živeli je že dolgo znana ugotovitev mnogih strokovnjakov. Tek v naravi, predvsem tek pri katerem premagujemo večje razdalje, je lahko učinkovito zdravilo proti boleznim današnjega časa in je primeren za vse kategorije ne glede na spol in starost.
V nedeljo, 17. aprila, bomo organizirali sedaj že II. spomladanski tek ob velenjskem jezeru v počastitev dneva OF in prvega maja. Tek bo potekal okoli velenjskega jezera po valovitem makadam-sko-travnatem terenu, s startom in ciljem na mestnem stadionu Titovo Velenje.
URNIK TEKMOVANJA: 10,20 OTVORITEV TEKA
10.30 TEK: ml. pionirke, letnik 75 in ml. 1000 m — mali krog 10,45	ml. pionirji, letnik 75 in ml. 1000 m — mali krog
11,00 st. pionirke, letnik 73-74	2000 m - 2 mala kr.
11,15 st. pionirji, letnik 73—74	3000 m — 1 vel. kr. 11,30 množični tek s skupnim startom
za vse ostale kategorije	12000 m — 4 vel. kr.
mladinke	letnik 70—72
mladinci	letnik 70—72
članice	do 30 let
člani	do 30 let
ml. veteranke	od 31 —40 let
ml. veterani	od 31 —40 let
st veteranke	od 41 in več let
st. veterani	od 41 in več let
— PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD
Tekmovanje bo v skladu s pravili in določili odbora za tekmovanja pri AZS Tekmuje se samo v posamični konkurenci. PRIJAVE sprejemamo po izdaji razpisa na naslov: ZTKO občine Velenje, Foitova 2, p. p. 28, 63320 Titovo Velenje do 12. 4. 1988 (poštni žig) in eno uro pred pričetkom tekmovanja. Informacije na tel. 063 854-824.
ŠTARTNINE:
a)	za učence in dijake osnovnih šol in usmerjenega izobraževanja startnine ni
b)	vsi ostali plačajo startnino:
—	če se prijavijo do zgoraj navedenega roka 1.000 — din
—	če se prijavijo na dan tekmovanja pa 2.000 — din. Startnino je možno plačati na žiro račun 52800-678-56117 ali na dan tekmovanja ob dvigu startne številke.
PRIZNANJA IN NAGRADE:
Prvi trije uvrščeni v posameznih kategorijah prejmejo spominska priznanja, podeljene pa bodo tudi praktične nagrade.
VABLJENI!
AK VELENJE
Rekreacija v krajevnih skupnostih
Škalčanke telovadijo
10. stran it
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *
7. aprila 1988
Program aktivnosti ZTKO občine Velenje — april
REKREACIJA - TRIM VADBE
2. april I988 — odprto prvenstvo občine Velenje v namiznem tenisu v osnovni šoli v Pesju;
4.—15. april 1988 — plavalni tečaj za odrasle v zimskem bazenu Titovo Velenje — tečaji se pričnejo ob 20,00 uri;
11. —13. april 1988 — Občinsko in sindikalno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem v prostorih SD »MROŽ« Velenje;
17. april 1988 — ob 10,30 uri 2. rekreacijski tek ob dnevu OF. Tek ob velenjskem jezeru primeren za vse starostne strukture;
19.—22. 4. 1988 — s pričetkom ob 17,00 uri TEDEN TRIM STEZE -vadba pod strokovnim vodstvom. Po vadbi na trim stezi brezplačno kopanje v bazenu.
23. in 24. april 1988 — Turnir v malem nogometu na kotalkališču Titovo Velenje.
cencsr srednjih šol
Center srednjih šol Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje
Na podlagi sklepa sveta TOZD EKŠ z dne 29. 3. 1988 oglašamo javno prodajo osnovnih sredstev
Zap. Naziv Oš
št.
Inv. št. Izklicna št. enot cena din/enoto
Opomba
1.	Stroj za obdelavo lesa	4085
2.	Zračna puška	3 kom.
3.	Miza za namizni tenis	5 kom.
80.000,— potreben popravila
18.000,— netočne, potrebne večjega popravila 6.000,— zelo poškodovane, potrebne večjega popravila
in prodajo materiala 1. Termopan šipa
27 kom. 8.000,-din/enoto
dimenzija 160 x 150
Javna prodaja OS in prodaja materiala bo v petek, 8. 4. 1988 ob 10. uri v prostorih rumene šolske stavbe, in sicer po sistemu »videno-kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
V izklicni ceni ni zajet prometni davek (30,9%), ki ga je dolžan plačati kupec. OZD so oproščene prometnega davka s predložitvijo izjave. Ogled osnovnih sredstev je eno uro pred začetkom javne prodaje. Interesenti morajo 1/2 ure pred začetkom javne prodaje vplačati v blagajni TOZD EKŠ 10% varščino od izklicne cene. Uspelim kupcem na javni prodaji se znesek varščine obračuna pri kupnini, neuspelim pa se varščina vrne.
f Rudarsko elektroenergetski li Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje
i kombinat
^gfSSS
Delavski svet na osnovi sklepa 9. redne seje delavskega sveta sestavljene organizacije z dne 30. 3. 1988, razpisuje dela in naloge;
VODJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVANJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	najmanj višja ali srednja strokovna izobrazba s področja notranjih zadev oziroma organizacijske, pravne ali ekonomske smeri;
2.	5 let delovnih izkušenj;
3.	moralnopolitična primernost.
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka, Titovo Velenje, Rudarska 6, z oznako: »za razpisno komisijo«.
Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV MOZIRJE
Na osnovi sklepa Upravnega odbora
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
VOZNIKA INŠTRUKTORJA »B« KATEGORIJE
Pogoji:
—	da ima ustrezno izobrazbo in inštruktorski izpit »B« kategorije
—	da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo poleg »B« tudi inštruktorsko dovoljenje »C« kategorije, in so usposobljeni za teoretično predavanje iz CPP.
Vloge pošljite na naslov »ZŠAM MOZIRJE GASILSKI DOM« v 15 dneh po razpisu, s pripisom VLOGA NA RAZPIS.
Kandidati bodo obveščeni v roku 30 dni.
— V drugi polovici aprila — dvodnevni Cooperjev test na stadionu ob jezeru Titovo Velenje.
ŠOLSKI ŠPORT
15. april 1988 — občinsko prven-
stvo v nogometu — predtekmovanje;
22. april 1988 — občinsko prvenstvo v nogometu — finale;
4,—14. april 1988 — preizkus plovnosti za male šole na bazenu Titovo Velenje od 8,30 do 10,30 ure.
r
gorenjeg©sp©
n.so/.o., 63320 Tito oo Ve/en/e, PamzansKa cesta 12 Delovna sk ipnost skupnih služb
Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, komisija za delovna razmerja
PONOVNO RAZPISUJE dela in naloge
VODJA SEKTORJA PRODAJE
(dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
Za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o uresničevanju kadrovske politike in izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. oec., dipl. ing., dipl. organizator dela) oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost
—	aktivno znanje tujega jezika
—	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih nalogah
Kandidati morajo k vlogi pisno priložiti svoj pogled na plan razvoja DO in opredeliti vlogo sektorja prodaje v tem. Za navedena dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 leta in je lahko po poteku mandata ponovno izbran.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Gorenje Gospodinjski aparati
Kadrovski sektor
Partizanska 12
63320 Titovo Velenje
z oznako na kuverti »RAZPIS«
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku.
( Rudarsko elektroenergetski kombinat htz Franc Leskošek-Luka r.o
Titovo Velenje
i kombinat
Delavski svet sestavljene organizacije razpisuje na osnovi sklepa 9. redne seje z dne 30. 3. 1988, naslednja dela in naloge:
1.	predsednik poslovodnega odbora
2.	član poslovodnega odbora za gospodar-sko-finančno področje
3.	član poslovodnega odbora za kadrovsko-splošno področje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
—	visoka strokovna izobrazba
—	5 let delovnih izkušenj
—	znanje enega tujega jezika
—	sposobnost dela z ljudmi, sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja delovnega procesa
—	moralnopolitična primernost Pod 2:
—	visoka strokovna izobrazba
—	5 let delovnih izkušenj
—	znanje enega tujega jezika
—	moralnopolitična primernost
Pod 3:
—	visoka strokovna izobrazba
—	5 let delovnih izkušenj
—	znanje enega tujega jezika
—	moralnopolitična primernost
Mandat predsednika in obeh članov poslovodnega odbora sestavljene organizacije traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje, DSSS SOZD, Kadrovska služba, Rudarska 6, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po imenovanju na delavskem svetu SOZD.
Program
RADIO VELENJE 0 RADIO
kontaktno oddajo Od vrat do vrat, v kateri bomo iskali odgovore na vaša vprašanja, seveda takšna na katera jih sami niste uspeli dobiti. To nedeljo bodo svoje odgovore dobili poslušalci, ki so že postavili vprašanja, ob 12.30 pa bomo začeli sprejemati vprašanja za naslednjo oddajo - naš telefon 855-963). 12.30 Konec opoldanskega oddajanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 11. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od. Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kam; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 13. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kam; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo — govorili bomo o vsem kar je povezano z gradnjo kabelsko distribucijskega sistema v občini Velenje. V naš studio bomo povabili strokovnjake, ki bodo po kratkem uvodu odgovarjali na vaša vprašanja — telefon 855-963) — oddaja traja do 18.55 ure, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Ple-šivec).
Naročila za Vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od II. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu (063) 855-450.
PETEK, 8. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kam; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate mi vrtimo.
NEDELJA, 10. aprila: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kam; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (Zadnjo nedeljo smo spet uvedli
terme topolšica
Hotel Vesna Topolšica vabi v soboto, 9. aprila, ob 20. uri na
PLES z ansamblom Candy
v soboto, 16. aprila, ob 20. uri na
COUNTRY PLES s skupino Pohorje Expres
Vsak večer, razen sobote in nedelje, od 18.30 do 22.30 ure
ANIMIR. GLASBA — klaviature Goraz Kozmus
Rezervacije in ostale informacije: recepcija hotela Vesna 891-120, 991-113
VABLJENI!
Delovna organizacija montažna gradnja SMREKA Gornji grad, p. o.
Delavski svet delovne organizacije razpisuje na podlagi 22. člena statuta in 13. člena pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta z dne 30. 3. 1988 dela in naloge
VODENJE ORGANIZACIJSKO PLANSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	višja izobrazba (VI. stopnja ekonomske, organizacijske smeri)
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
—	delavski svet bo izjemoma upošteval tudi znanja z delom pridobljenih usposobljenosti kandidata
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«, Gornji grad, 63342 GORNJI GRAD
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
GORENJE EŠP	dipl. ing. elektrotehnike	— ing. kakovosti in zanesljivosti					
	elektronike		3	nč	30	700.000	1
SOZD REK FRANC LESKOŠEK L.	gradbeni tehnik ali gradbeni	— reševanje stanovanjskih vprašanj					
	delovodja		2	nč	8	390.000	1
IZLETNIK TOZD POTNIŠKI P.	voznik avtobusa	— voznik avtobusa	2	nč	8	532.200	2
DO ERA/TOZD VINO ŠMARTNO	transportni delavec	— transportni delavec	6 m	nč	8	315.000	VEČ
OBČINA MOZIRJE							
MG SMREKA GORNJI GRAD	ekonomist	— vodja organizacijsko planskega					
		sektorja	3	nč	8	500.000	1
SKUPŠČINA OBČINE	tehnični risar-administrator	— tehnični risar-administrator (znanje					
		strojepisja)	9 m	nč	8	405.000	1
LEGENDA. Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
7.'aprila 1988 ★ titovo velenje__IMAŠ OBVEŠČEVALEC	_HaS C8S ★ stran
Koledar
ČETRTEK, 7. aprila - HERMAN
PETEK, 8. aprila — ALBERT SOBOTA, 9. aprila — ČRTOMIR
NEDELJA, 10. aprila - ALENKA
PONEDELJEK, 11. aprila -STANISLAV
TOREK, 12. aprila — LAZAR SREDA, 13. aprila — IDA
A/lali oglasi
MLAD ZAKONSKI PAR BREZ OTROK, išče sobo s souporabo kopalnice. Telefon 853-321, interna 407.
ZASTAVO 101 GTL 55, staro 3 leta, prodam. Gruber, Jankova 25, Titovo Velenje. VGRADNO, RJAVO, KUHAL-NO PLOŠČO, staro 2 leti, prodam za 15 SM. Telefon 854-729. KOMPLET DNEVNO SOBO IN SPALNICO PRODAM. Ju-suf Salkič, Veljka Vlahoviča 39/15, Titovo Velenje. PRODAM NOV TOMOS-IO in oddam v najem delavnico. Naslov v upravi lista. MESARJA ALI PRODAJALKO ZAPOSLIMO TAKOJ. Mesarija Tatjana Prekošek, Titovo Velenje. Informacije po telefonu 772-034.
KRAVO MOLZNICO (1 tele) prodam. Telefon 855-079.
IŠČEMO POMOČ ZA GOSPODINJSKA DELA enkrat tedensko. Savinek, Efenkova 33, Titovo Velenje.
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V MISLINJI PRODAM.
Možnost male obrti. Vprašati pri Založnik, Mislinja 65 B. VIKEND »KUNTA KINTE« PRODAM. Vinko Sermek, Kersnikova i/21, Titovo Velenje, telefon 855-615.
MLADO DEKLE NUJNO IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU.
Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »NUJNO!« UGODNO PRODAM 4 nove gume Tiger 615 155/70/13. Informacije po telefonu 854-383, popoldne.
SPODNJO ETAŽO STANOVANJSKE HIŠE, primerno za stanovanje ali vikend, v Ljubnem ob Savinji, prodam. Telefon 856-560.
UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Informacije popoldne po telefonu 856-600. KARAMBOLIRAN P-126 PRODAM. Telefon 854-252. TEŽKO KRAVO, ZA ZAKOL, prodam ali zamenjam za brejo. Telefon 882-885. SENO PRODAM. Jože Steblov-nik. Rečica 22, Šmartno ob Paki. Telefon 884-190. SKRINJO, 210 litrsko, novo, še zapakirano, WV letnik 1969, cena 150 SM, in kotel za kuhanje žganja s hladilnikom, prodam. Stane Kovač, Hrastovec 45, Titovo Velenje, Telefon 857-163. 210 LITRSKO ZMRZOVALNO SKRINJO PRODAM. Telefon 853-124.
MENJAM DRUŽBENO STANOVANJE, garsonjero v centru mesta Maribor, za enako v Titovem Velenju. Informacije pri Rupreht, Veljka Vlahoviča 40, Titovo Velenje.
ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. HIŠO STAREJŠO IN NOVO (V GRADNJI) PRODAM ALI ZAMENJAM. Telefon 701-680. WV-1200 PRODAM. Prva registracija 1977, v. odličnem stanju, dodatno opremljen. Informacije po telefonu 881-396. MONO KORDER 1560 NORD-MENDE, star 2 leti, prodam. Telefon 888-167, popoldan. FRIZERSKI SALON VIKTORIJA obvešča cenjene stranke da bo od 18. aprila dalje spremenjen delovni čas in sicer: ponedeljek in sreda popoldan od 12.30 do 19.30, torek in četrtek dopoldan od 7. do 14. ure, petek neprekinjeno od 7. do 19.30 in soboto od 7. do 13. ure. Hvala za razumevanje in se priporočamo! ZARADI SELITVE PRODAM: spalnico, otroško sobo, dnevno sobo, kuhinjo z vso belo tehniko. Telefon 857-457 ves dan. VISO SUPER E, december 1982, z notranjo opremo, prodam. Telefon 855-352.
CITRE, koncertne, primerne tudi za otroke, z vso opremo, prodam. Telefon 855-052. VESPO PX 200 E, rdeče barve, z dodatno opremo, letnik 1985, prodam. Bojan Gabrič, Aškerčeva 3 B, Šoštanj. MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče v Titovem Velenju ali okolici stanovanje ali sobo s' souporabo sanitarij za 6 mesecev. Plačamo v devizah. Telefon 857-682.
POCENI PRODAM RJAVO SEDEŽNO GARNITURO. Kos, Kardeljev trg I, Titovo Velenje, telefon 856-605. VIKEND OB BLEVELOVEM JEZERU PRODAM. Telefon 853-930 kličite v večernih urah. NOVO USNJENO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Telefon 858-472 od 18. do 20. ure. MOPED TOMOS APN-4, dodatno opremljen prodam za 50 SM, harmoniko 80 basno za 30 SM, mandolino za 8 SM, žensko kolo za 7 SM in kavč za 5 SM. Telefon 854-967. DOBRO OHRANJEN GOLF JGL PRODAM. Prevoženih 30.000 km, v račun vzamem Jugo 45. Jezernik, Špe-glova 34, Pesje.
OPREMO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Visok regal, raztegljiv tro-sed in dva fotelja, mizico, starejši BTV Gorenje in šivalni stroj Ruža Step Electronic, nov še v garanciji. Telefon 858-216.
BARVNI TV GORENJE, star 4 leta in centralno peč Radiator Zrenjanin 37.000 kalorij prodam. Informacije po telefonu 857-158.
MOPED TOMOS CROSS 50 Junior odlično ohranjen ugodno prodam. Telefon 855-800 zvečer.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 7. aprila dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dr. Žu-ber
Petek, 8. aprila dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dr. Grošelj
Sobota, 9. aprila, glavni dežur-
ni dr. Renko Oskar, notranji dr. Smonkar
Nedelja, 10. aprila, glavni dežurni dr. Renko Oskar, notranji dr. Smonkar
Ponedeljek, 11. aprila, dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dr. Vrabič Draško.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
9. aprila in 10. aprila dr. Majda Budna, Tomšičeva 29, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 8. aprila do 15. aprila dr. Matko Milan, Topolšica 15, Telefon 891-166.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama, babica in sestra
Elizabeta Svarc
iz Družmirja 85 pri Šoštanju nazadnje stanujoča v Ljubiji 57 a	--V
Mozirje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje. Posebna zahvala velja dr. Menihu, za požrtvovalno zdravljenje, dobrim sosedom, pevcem iz Šoštanja, govornikom in duhovnikom za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam in DU Šoštanj.
Žalujoči: sin Valter, hčerki Anica in Albina z družinami 8 vnukov in 10 pravnukov ter brat Franc
z družino.
V SPOMIN
Prezgodaj se je poslovil naš dolgoletni sodelavec
Rado Ramšak
Družini in vsem njegovim izrekamo sožalje! Delavci delovne organizacije Gorenje-Servis

Smrt se je zlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in sestre
Marije Ocvirk
iz Šoštanja 1909—1988
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje, jo v tako velikem številu pospremili na
zadnji poti.
Prav posebej se zahvaljujemo VIDI OCVIRK za dolgoletno požrtvovalno delo in postrežbo, ki jo je nudila bolni mami. Zahvaljujemo se dr. Menihu, dr. Grošlju, dr. Kočevarju, osebju Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju, DO Veplas, Gorenju Procesna oprema, gasilskemu društvu Šoštanj, družini Raihberger, gospodu župniku za opravljen obred in govornici Lojzki Zaleznik za poslovilne besede.
Žalujoča sinova Lojze, Tone in sestra Anka z družinami.
V SPOMIN
Danes, 7. aprila, mineva leto dni, kar te ni več med nami, dragi mož in
oče
Srečko Chromy
Za teboj je ostala velika praznina, ki je ne more nihče zapolniti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu darujete cvetje in prižigate sveče.
Titovo Velenje, 7. april 1988
Žena Marija in sin Samo.
Trpel si, za nas skrbel, prerano si od nas odšel.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata
Edvarda Pergovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, nam stali ob strani in našega dragega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč dr. Menihu, sodelavcem TEŠ, godbi Zarja, pevcem, GD Topolšica, delavcem bolnice Topolšica, govorniku Vikiju Zagerju, duhovnikom za opravljen obred ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Marica, sinova Edo in Uroš, hčerka Bojana, bratje in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob smrti mojega ljubega moža
Fenca dr. Rajka
se iskreno zahvaljujem primariju dr. Fijavžu, ki mu je lajšal bolečine v težki bolezni, osebju zdravstvenega doma Velenje, občinskemu odboru RK Titovo Velenje, vsem prijateljem, sosedom in krajanom Pesja za sočustvovanje in počastitev njegovega spomina. Pokojnik je želel, da njegov pepel tiho položim v grob k njegovim staršem v Dolnji zeleni pri
Zagrebu.
Prisrčna hvala vsem, ki so mesto besed ob zadnjem slovesu prižgali lučke v njegov spomin in dokazali, da so ga spoštovali in imeli radi.
Prisrčna hvala!
Žalujoča žena
UTRGATI ZADNJI LIST s koledarja ni kar tako. . .
Fritz
ODŠEL JE
Darko Lesničar
Od njega smo se poslovili v krogu družine in prijateljev.
Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh stali ob strani, nam poskušali pomagati ali nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo njegovim nekdanjim sodelavcem, dr. Bogdanu Menihu za dolgoletno zdravljenje, dr. Tomažu Smonkarju in Tei De-
vič za besede slovesa.
Titovo Velenje, 29. 3. 1988
Majda in Tanja z družino.
Turistično olepševalno društvo Šoštanj
Vso skrb urejanju okolja!
Turistično olepševalno društvo Šoštanj ima že dolgoletno tradicijo. Lani so beležili 85-le-tnico delovanja in si ob tej priložnosti prislužili naslov enega najuspešnejših tovrstnih društev na celjskem področju.
V tem času so oči članov društva uprte v urejenost in čistočo v neposrednem bivalnem okolju in na ostalih javnih površinah. Prizadevajo si, da bi bil Šoštanj kar najlepši.
»Zavedamo se, da brez sodelovanja vseh krajanov od najmlajšega, pa do najstarejšega, tega ne bomo uspeli doseči, saj je pri tem človek odločilni dejav-
nik,« meni predsednica društva Milojka Plamberger.
Člani društva poudarjajo, da je stalna dolžnost slehernega Šo-štanjčana, da redno skrbi za svoje okolje (vrtove, zelene površine, ograje, žive meje, cvetlične grede ...). »Če nam bo uspelo doseči, da bo res tako,« pravi predsednica, »bo opravljeno zelo veliko delo.«
Urejenost okolja pa ni edina naloga tega društva. Pripravljajo še kulturne in zabavne prireditve, skrbijo za turistični propagandni material .. .
Vključili so se tudi v ureditev avtobusnega postajališča, radi pa bi uredili še dostop do Pustega
gradu. Seveda pa se bo moralo v to akcijo vključiti kar največ krajanov.
Turistično dejavnost nameravajo krepiti z večjim sodelovanjem med pobratenimi krajevnimi skupnostmi. Menijo, da bi morali biti mladi na tem področju aktivnejši. Za razvoj gostinske in turistične dejavnosti pa morajo več narediti tudi gostinci, ki morajo poskrbeti, da bodo njihovi lokali kar najbolj privlačni.
Pred člani turistično olepševalnega društva Šoštanj je torej veliko nalog, še več pa želja. Prav gotovo jih bodo, vsaj večino, tudi tokrat uresničili.
(bz)
Na tržnici spet živahno
S pomladjo postane živahnejša tudi velenjska tržnica. Ljudje se še posebno radi napotijo tja v soboto dopoldan. Čeprav so cene, kot pravijo potrošniki, skorajda brez izjeme višje kot v bližnjih trgovinah, pa je blago na tržnici vsaj za »petdeset jurjev lepše«. Tako se je slikovito izrazil eden od tistih, ki smo ga povprašali za mnenje o cenah.
Miklavž:Elektra 80:77
Razpoloženi domačini
Na gostovanju v Mariboru so nogometaši Rudarja naleteli na izjemno razpoloženega gostitelja in poraz je bil neizbežen.
Seveda velja poudariti, da so se gostje dobro borili in so v začetku drugega polčasa zadeli vra-tnico, kaj več pa jim ni uspelo. Prva dva zadetka so prejeli v 33. in 36. minuti, tretjega pa v 62. Poročila pravijo, da je bilo srečanje izredno športno, sodnik pa je nekaj rumenih kartonov pokazal zaradi predolgih jezikov.
V nedeljo bo na igrišču ob Jezeru gostovala zadnjeuvrščena ekipa Steklarja.
Pomembna točka
Nogometaši Elkroja so se z gostovanja v Domžalah vrnili s točko, (1:1), ki jim bo še kako potrebna v boju za obstanek, zlasti če upoštevamo še dejstvo, da v nedeljo v Mozirju gostuje ekipa Maribora, ki se niti slučajno še ni odrekla prvega mesta. Ob tem so se mozirski nogometaši vsaj delno oddolžili Domžalča-nom za jesenski poraz v Mozirju. V prvem polčasu so bili boljši gostitelji, vendar so povedli šele tik pred odmorom z enajstmetrovko. V nadaljevanju so bili gostje boljši, izenačil pa je Ma-rinček v 64. minuti, ko je spretno prestregel vratarju podano žogo in ga premagal. Na igrišču v Mo-
zirju bo torej v nedeljo gostoval Maribor.
ERA Šmartno: Partizan 0:1
Znova razočaranje
Nogometaši ERE Šmartnega se na domačem igrišču niso proslavili v srečanju s Partizanom iz Žalca. V obojestransko zelo slabi igri so imeli nekaj več sreče gostje, ki so vodilni zadetek dosegli v drugem polčasu iz prostega strela. S tem porazom so se Smarča-ni že približali dnu prvenstvene razpredelnice.
Na obisku pri lovcu Jaku. Prazniku
Steklina tudi Lokovice ni zaobšla
Na koncu tretji
V zadnjem kolu so košarkarji Elektre v gosteh izgubili z Miklavžem z 77:80. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, v drugem pa so domači ušli za 14 točk. Gostje so z minute v minuto rezultat zniževali in bi prav lahko zmagali, zaradi nezbranosti pa so v zadnji minuti zapravili dva napada zapored. Igralci Elektre so tako osvojili tretje mesto, kar vseeno lep uspeh in spodbuda za prihodnjo sezono, saj moramo vedeti, da je trenutno pri vojakih skoraj celotna lanska ekipa.
Igrali so: Mrzel 19, Kugonič 20, Bogataj 6, Mackovšek 4, Breznik 17 in Brešar 11.
Atletske novice
S tretjim zimskim klubskim krosom so mladi atleti sklenili serijo tekmovanj, ki so služila za poživitev zimskega pripravljalnega obdobja. Velenjski atletski klub je jeseni organiziral delo v sekcijah in krožkih, ki so delovali po osnovnih šolah. Rezultati prekaljenih klubskih tekmovalcev so letos že bili vidni, med najmlajšimi pa znova raste veliko talentov.
Najboljše v posameznih kategorijah so tokrat čakale medalje in praktične nagrade. Tekmovanje je bilo tudi izbirno za republiško prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole, ki bo 16. aprila v ljubljanskem Tivoliju. Organizacija je bila tudi tokrat na ravni prireditev, ki so bile organizirane na stezi za kros ob Jezeru — odlična.
Najboljši po posameznih kategorijah so bili — pionirji 77 in mlajši (600 metrov): Mitja Bračič (MPT), Daniel Travančič, Boštjan Avberšek (oba VV); pionirke 76 in mlajše (600): Jolanda Ste-blovnik, Mateja Moravec (obe GŠ), Klavdija žnidar (BM); pionirji 75—76 (1.000): Boštjan Laz-nik (MPT), Sergej Šalamon, Aleš Škoberne (oba VV); pionirke 75 (1.000): Biljana Petkovič (W), Nina Šalej, Tina Ahtik (obe MPT); pionirji 73—74 (1.500); Robi Kožar, Dušan Roš (oba W), Robi Podpečan (GŠ); pionirke 73 — 74: Valentina Josič (BM), Badema Džedovič (MPT), Melita Rant (BM); mladinci: Miha Pohar, Jože Gorjup, Gašper Suhadolnik (vsi AK); mladinke: Natalija Mraz (AK).
B. Šalamon
Na vrhu Klanca, kjer se cesta prevesi v majhno, a lepo dolino spodnje Lokovice, stoji domačija Jakoba Praznika, po domače Drajevega Jaka. Da je Drajev rod tukaj že dolgo, priča tudi tablica na hiši, kjer piše Lokovica št. I. Tu se je rodil 14. aprila 1923 Jakec. Te dni bo praznoval 65. življenjski jubilej. Je član lovske družine Smrekovec in to od leta 1945. V njej je bil Jaka deset let gospodar, lovski čuvaj pa več kot petnajst let. Vnet lovec je bil tudi njegov oče, star 84 let, ki je bil član zelene bratovščine kar 40 let, kar ni mačji kašelj.
Jaka je trideset let delal v šo-štanjski Termoelektrarni, dokler mu leta 1971 ni padel na roko kar dve toni težak kos železa in mu roko precej poškodoval. Odkar je upokojen se še bolj posveča lovu in varstvu divjadi, ki je še zlasti potrebna pomoči pozimi.
V pogovoru, v katerega sva se zapletla pred dnevi, mi je precej vznemirjen zaupal, da se je pred kakšnim mesecem steklina pojavila tudi na lokoviškem območju. Že 16. marca gaje rudar Jože Golob opozoril, da mu je na poti na delo blizu doma nenadoma skočila na prsi lisica. Verjetno je bila stekla, saj se lisica navadno ljudi izogiba.
Jaka jo je takoj odšel iskat, jo našel, ustrelil in oddal na Veterinarski postaji v Šoštanju. Kmalu nato mu je tudi pismonoša Zdravko Turinek povedal, da je videl lisico pod senikom Jožeta
Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica
Pot skozi Pekel
Člani Šaleškega jamarskega kluba že nekaj let zapovrstjo prirejamo, v času, ko se zima poslavlja in v deželo prihaja pomlad, privlačne in razgibane izlete v lažje dostopne in že raziskane kraške jame. Ti izleti običajno pomenijo pričetek aktivne jamarske sezone za tekoče leto oziroma pripravo na bližajočo naporno raziskovalno sezono. Ob takšnih priložnostih se tudi pokaže kondicij-ska, tehnična, pa tudi psihološka pripravljenost vsakega posameznika, ki je sicer potrebna za uspešno in varno raziskovanje jam.
V	preteklih letih je bila najpogosteje cilj naših tovrstnih pohodov preko 1000 metrov dolga vodna »Tajna jama« pri Polzeli, medtem ko smo se letos odločili, da na povabilo jamarskih kolegov iz Prebolda, skupaj z njimi, obiščemo jamo »Pekel« v Savinjski dolini, sicer eno izmed dveh turistično urejenih kraških jam na Štajerskem, ki je prav tako vodnega tipa in dolga preko 1000 metrov. Obiska jame »Pekel« se je poleg 10 naših članov, od katerih jih je bila dobra polovica t. i. podmladek (jamarčki mlajši od 12 let) udeležilo tudi 5 jamarjev iz jamarskega kluba Le-tuš, ter seveda gostitelj — jamarski klub Prebold. Domenjeno je bilo, da si bomo ogledali spodnjo — vodno etažo te jame v celotni dolžini,, to je okoli 700 metrov. Ob tem je treba dodati, da jama »Pekel« premore tudi suho — zgornjo etažo, ki je bogata s kapniki in po kateri je speljana lepa turistična pot.
V	soboto, 26. marca, smo se zgodaj popoldne torej napotili proti Peklu, katerega zunanja okolica je kljub lepemu vremenu še samevala. Jamo namreč odprejo za turiste šele prvega aprila. Pred vhodom v jamo, ki se
odpira pod mogočno apnenčevo steno, se nas je zbralo 16 jamarjev, med katerimi smo bili, kot sem že omenil, najštevilnejši prav Topolščani. Hitro smo zamenjali »civilna« oblačila z jamskimi, prižgali svetilke, ter postorili vse potrebno za varnost v jami. Neposredno pred vstopom v temačno notranjost jame je sledilo še skupno poziranje za potrebe klubske fotodokumentacije, zatem pa se je naš izlet pričel.
Pot nas je najprej vodila po turistično urejenem delu vodne etaže, kjer se nahajajo, kot smo kasneje lahko ugotovili, pravzaprav največji prostori te jame. Po približno 200 metrih smo prispeli do mesta, kjer se turistična pot po vodni etaži konča in se po neštetih stopnicah nadaljuje visoko pod strop dvorane, kjer se pričenja zgornja — suha etaža. Tukaj je bilo prijetne hoje konec, začelo pa se je tisto značilno premagovanje neštetih preprek v obliki globoke vode, ozkih mest, skalnih sten in še česa, čemur bi se lahko v dveh besedah reklo boj z naravo. Zaradi tega jamarji prav-
zaprav zahajamo v jame. V teh »bojih« je človek — jamar običajno zmagovalec, nič kaj prijetna pa ni misel, da je kaj hitro lahko tudi drugače. Sledilo je nekajminutno brodenje po do 1 meter globoki vodi, ki nas je privedlo do vznožja 8 metrov visokega slapu, padajočega čez prav toliko visok skalni previs, ki ga je nekoč v davni preteklosti ustvaril tektonski prelom — vidna posledica sproščanja neslute-nih kolosalnih energij, kopičenih v notranjosti zemlje zaradi epiro-genetskih premikov njenih plasti.. .
... Previs je nekaterim manj izkušenim jamarjem povzročil nemalo preglavic, toda ob asistenci »starih mačkov«, ki jim je bilo plezanje čez previs v razvedrilo, je bila kmalu tudi ta ovira premagana. Za slapom se morfološki izgled rova ni bistveno spremenil. Še vedno je rov potekal dalje v obliki bolj ali manj ozke podolgovate špranje z obilo globoke vode na dnu, ki je pomenila dejansko glavno oviro pri našem napredovanju. Marsikdo med nami si je namreč na vse
kriplje prizadeval, da bi si pri hoji po vodi kar najmanj zmočil noge, pri tem pa je na trenutke postajala situacija prav komična. Naposled smo vsi srečno prispeli do sifona, to je do mesta, od koder za nas »navadne jamarje« pot naprej ni bila več mogoča. Sifon pomeni v jamarski terminologiji rov, katerega volumen je v celoti zapolnjen z vodo . . . Pred leti se je menda v ta sifon potopil naš znani jamski potapljač iz Ljubljane in ga tudi preplaval. Na drugi strani je opazil, da se jama tam spet normalno nadaljuje neznano kam. Tukaj se je torej naša pot končala. Privoščili smo si kratek počitek, ki so ga nekateri izkoristili za cigareto, drugi za fotografiranje, tretji so stikali po stranskih rovih itd. Naposled je prišel čas za vrnitev. Pot proti izhodu je potekala podobno, kot prej pot do sifona. Zgodilo se ni nič pretresljivega, če seveda odmislimo plezanje navzdol ob slapu, kjer so si naši mladi nadobudneži nabirali dragocene izkušnje s področja prostega plezanja, ki občasno tudi v jamah pride prav. Po približno dveh urah, prebitih v »Peklu«, smo naposled stopili iz jame, sicer nekoliko utrujeni, zato pa polni lepih vtisov.
Naš skupni izlet smo nazadnje zaključili v »najlepši hiši« na Ponikvi. Tam smo ob čaju, kavi, kokti, pivu in drugih pijačah naše mladosti opravili najprej analizo pravkar končanega izleta, v nadaljevanju pa smo si bili edini, da je treba tovrstne oblike sodelovanja gojiti naprej, sodelovanje med klubi pa v bodoče razširiti tudi na druga področja. Na koncu smo se še dogovorili za naslednjo skupno akcijo in sicer v Neskončno brezno na Dobro-vljah, ki ga bo organiziral jamarski klub iz Letuša.
Slavko Hostnik
Konovška. Tudi to je ustrelil in jo oddal veterinarjem. Jaka pa je že februarja v bližini bifeja Kom-prej videl v gospodarskem poslopju lisico, ki se je družila s psom. Lisico je ustrelil, psa pa so cepili proti steklini.
V zadnjem času se po Lokovi-ci klati precej potepuških psov in mačk, je povedal lovec, ki je pred dnevi v bližini Špehove farme ustrelil velikega psa volčjaka. Ponj je prišel veterinarski inšpektor, ki je Jaku kasneje povedal, da so bile vse tri lisice stekle. Prav tako kot tudi pes.
Jaka meni, da bi morali sedaj, pa čeprav je lovopust, na obhod po loviščih tudi drugi lovci.
Drajev Jaka je v vseh letih odkar je lovec, uplenil več kot sto
lisic, pet divjih prašičev, pet jelenov, dve košuti, šestdeset srnjakov in več kot sto srn. Vsa ta divjad je bila zaradi ravnovesja v naravi v lovski družini določena za odstrel. Vse pa je Jaka oddal v zbiralnico v Titovem Velenju, sam si je obdržal le trofeje. Doma v lovski sobi jih ima preko sto dvajset.
Lovska družina Smrekovec ima, kot je povedal Jaka, na skrbi pet krmišč, 250 šolnikov, lovsko kočo pa še kaj. Lovci morajo skrbeti, da se divjad v lovišču obdrži. Ob Jakovi 65-letnici mu želimo še veliko lovske sreče, da bi tudi v bodoče skrbel za divjad, ki je najlepši okras naših (ne več zdravih) gozdov.
Viktor Kojc
Jaka Praznik z lisicama.
Akademski ples spet trka na vrata
Po letih premora se ljubiteljem plesa, dobre zabave in obujanja spominov na šolske dni zopet obeta tradicionalni Akademski ples. V organizaciji šaleškega študentskega kluba bo potekal v restavraciji Name v soboto, 16. aprila, s pričetkom ob 20. uri.
Novo vodstvo ŠŠK, ki obljublja zabavo »na nivoju«, se v komaj nekaj mesecih dela že lahko pohvali z več kot deset uspešno organiziranimi akcijami. Le teh so se udeležili študentje, ki trenutno še gulijo šolske klopi, »stari mački« pa se vabilom praviloma niso odzivali. Tokrat je klic »na zabavo« najprej name-
njen vsem, ki so se od vloge študenta že poslovili, lepi spomini na te čase pa so jim ostali. Nato vabijo vse študente in vse, ki jim je blizu mladina, ter dajo kaj na tradicijo in dobro zabavo. Naj omenimo, da so ob tej priložnosti študentje izdali glasilo RIT (racionalno izbrane teme), v katerem predstavljajo svoje poglede na širšo družbeno problematiko, v humorju pa zanimivosti iz svojega »delovnega« dne.
Študentje še sporočajo, da je število vstopnic omejeno, zato je organizirana predprodaja v Nami. Na dan prireditve bo na razpolago le minimalno število kart.
ao
isa
radio velenie
Lestvica
Ponedeljek, 11. aprila
1.	BALLA . . . BALLA II — F. Napoli
2.	GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR (re-mix) — Billy Ocean
3.	I SKOULD BE SO LUCKY - Kyilie Minogue
4.	I NEED YOU - B. V. S. M. P.
5.	O. K. - Okay
6.	TOGETHER FOREVER (house of love mix) - Rick Ast-
ley
7.	O. K. DISCO ITALIA — Roby and Brina
8.	HEART — Pet shop boys
. 9. STAY ON THESE ROADS - A-HA 10. I GET WEEK — Belinda Carlisle
Moj predlog Moj naslov _