—- 191 ----- O goriški gimnazii. Na Dunaji 23. maja. T-i. Pod naslovom: „0 učnem jeziku na goriški gimnazii44 pretresa gosp. Vineenci Videz v 20. listu letošnjih ^Novic" moj načert zastran učnega jezika na goriški gimnazii, ki sem ga bil razodel v 18. listu. Treba je odgovora na to. Najprej pa moram gosp. pisatelju, ki terdi, da nisem sin goriškega okrožja, povedati, da slovenska mati me je rodila in čeravno uukraj Soče vendar v goriškem okrožji, Gorica pa je izredila in izgojila unetega Slovenca. Gospod pisatelj pravi, da moj načert bi ne utegnil po volji biti Furlanom kratko malo ne. V tej reči sem tudi jez popolnoma njegovih misel, ker goriški laškoni (italianissimi) bi uajraji šole iu vse popolnoma polaščili; da jim pa tega goriški Slovenci ne bodo pripustili, je jasno kot beli dan. Zavernil me je gosp. pisatelj pod št. 1 v omenjenem spisu s prašanjem: ,.kako bi pa Furlanu enaka pravica došla, če bi se v zgornji gimnazii le slovenski kot učni jezik rabil.u Na to mu odgovorim, da sem tirjal in tirjam, naj se vpelje v zgornji gimnazii v Gorici slovenski kot učni jezik po poti narodne ra v n op ravnosti v šolah z ozirom na ces. razglas od 8. avgusta 1859, ki pravi: ...... v zgornjih gimnazijah v krajih različnih narodov se ima učni jezik ravnati po večini naroda ...". Res je sicer, da ta postava se žalibog! dozdaj še ni izpeljala na Slovenskem, iz tega pa ne sledi, da ni veljavna, saj ni bila preklicana, in postave obderže tako dolgo popolnoma veljavo, dokler niso naravnost preklicane. Glede slovenskega jezika za naše laške in furlanske sosede in zastran težav, ki jih gosp. pisatelj omenja v 2. številu omenjenega spisa, naj to reč bolj obširno in natanko pretreseni. Da so bili dozdaj naši sosedje Lahi in Furlani popolnoma zanemarili naš jezik, ni čuda, ako pomislimo, da slovenski jezik ni imel dozdaj v javnem življenji ne samo nobene pravice in veljave, ampak da je bil poverh še popolnoma zauičevan. Psovali so naš jezik v šolah, čertili ga v družbah omikanih ljudi, zasmehovali v uradnijah; zatoraj so bili grozni nasledki, da slovenske družine v Gorici nizkega in omikanega stanu so se svojega jezika sramovale, ga zatajile in svoje otroke v laškem ali nemškem jeziku in duhu izgojevale. Ostal je tedaj naš mili jezik samo na kmetih in sicer tudi tam le med kmeti in v cerkvi , ker spodrinil ga je bil nemški jezik celo iz ljudskih šol — kodarkoli so bile! Lahko je tedaj razumljivo, kako da se je zgodilo, da so naši slovenski šolarčki, komaj v Gorico pridši, morali se kmali odpovedati svojemu milemu mater-nemu in lotiti se nehote okornega furlanskega jezika, da jih niso Furlani neprenehoma zasmehovali. Naj pa dokažem, da Lahi in Furlani niso tako terde buče, kakor nekteri mislijo, da bi se ne mogli naučiti našega jezika ravno tako gladko, kakor se Slovenci uaučijo laškega jezika, in to mnenje opiram 1) na snut laškega in slovenskega jezika, in 2) na djavne izglede. 1. Primerimo snut laškega in slovenskega jezika a) O izgovarjanji. Naj začnem pri abcedi in omenim le take čerke, ktere bi utegnile biti različne v slovenskem in laškem jeziku. v •* Cerke pca ne nahajam ne v laškem ne v čistem furlanskem jeziku, ker Lah rabi povsod čerko „z" (~ ds), kjer mi „c" rabimo; postavimo Iš. (laško): „1« zechino" (izgovori: „dsekinou), si. (slovensko}: „cekin"; Furlan pa izgovarja ravno uno čerko ?)zu kakor Francoz svoj „ccc pred: e in i, in „cCi pred a, o, u, ali kakor Slovenec svoj „sa; postavimo f. (furlansko): „il zechin" (izg» ?,sekinu), si. „cekin". Ker pa naših Furlanov, ki v Gorici in tik Soče prebivajo, ne moremo šteti k čistim Furlanom, ker na-nje je že slovenski jezik stegnil nekako svoj upljiv, oni izgovarjajo laški „z" popolnoma kakor mi svoj 5)cu; v Gorici so se ukoreninile nektere besede celo v furlanski jezik, postavimo, f. „la mlekarza" (izg. mlekarca), „la periza" (izg. perica), si. „mlekarca, perica". Cerko „c", tedaj se bodo kakor goriški naučili brez težave tudi drugi Lahi in Furlaui. Slovenski „č" nahajamo ravno tako čisto tudi v laškem jeziku, ki je laški „c" pred e in i, in „citt pred a, o, u; postavimo lš. „la cenere", „la citta", „ciarlare, cio, ciufFo" izgovori: „čenere, čitta, čarlare, čo, čuffo". Furlani sploh pa te čerke nimajo, samo Karnieli — furlanski prebivavci na južni strani karuioljskih gora (alpes carnicae), ki jih Furlani imenujejo „i chiarnjej izg. čarnjej, — rabijo namesti laškega 55z" povsod slovenski ncci; postavimo „če vežu co-pari" (izg. ?5kopariu)? si. „kaj imate boter?u Slovenski „za se nahaja v laškem iu furlanskem jeziku, to je laški „sa med dvema samoglasnikoma; postavimo, Iš. Rosalia, f. Rosalie, si. Rozalija. Slovenski „z" se sicer ne dobi v čistem (toskanskem) laškem jeziku, naši sosedje Furlani pa in Lahi v Monfal- * ----- 192 ----- konu in Terstu ga kaj pogostoma rabijo; postavimo f. „če vežu"; „dula lajžu?" si. „kaj imate", „kam greste?" Is. v Munfalkonu: „sono cose da ridcre" (izg. „šono kože"), si. „ta je smešua"; tukaj je tedaj laski vs" med dvema samoglasnikoma enak našemu „ž". Slovenski „s" in „š" sta tudi v laškem in furlanskem jeziku, namreč: laški „s" se izgovarja pred samoglasnikom kakor slovenski ?,s"; postavimo, „sapere^, „stringere" (izg. strindjere), 5Jdenso, rimorso." Za naš „š" pa rabijo Lahi 5)sc" pred e in i, in „scia pred a, o, u; postavimo, „sce-lerato, scirocco, sciagurato, sciocco, sciupinio", izgovori ^selerato, širokko, šagurato, šokko, šupinijo". Naš „lj" in „nj" namestujeta Lahom wglia in „gnr'; postavimo lš. „figlio, gagliardo, pugno, gnangnera", izg. ifiljo, galjardo, punjo, njanjerar