Marija Jamar
DIAFILM IN FILM PRI POUKU SLOVENŠČINE
v zadnjem času je film emo izmed najuspešnejših učnih pripomočkov tudi za pouik materinščine. Z njim najhitreje in -tudi najuspešneje pre&topimo stene razreda, preskočimo čascvna razdobja in se preselimo v sredo življenja in dogajanja. Pri pouiku liiteirarne zgodovine, pri literarnem branju in ob spo'znavamju literarnih osebnosibi ter obdobij s pridom uporabljamo biografske filme ali filme, ki prikazujejo olkolje, v katerem je umetnik živel ali ustvarjal oz. kjer se je dejanje literarnega dela dogajalo.
177
Diafiilimii dm fiiilmii, ki so posneiti po literarnem delu, pa lahko breiz načrtnega uciiteQjevega vodstva odvračajo giledalce oid branja in vodijo do površnega vrednotenja literarniih del.
Uöiteilj miora pripraviti načrt za svoje delo, prodreti mora v bistvo literarnega dela in spoiznaifci, kakšna zamisel je vodila avtorja, režiserja, igralce. Z dijaki mora najprej osvojdti tekst, idejno vselbino, obdobje dogajanja in motivacijo dejanj pri posamezoih likih in šele nato preiti k prdmerjanju, kako je avtor izrazdl idejo dela, kalko režiser, kako so liki priJkazanii v delu, kako v filmu, kako igralci z miimitoo, kretnjami, intonacijo izražajio notranje življenje, kalko je podal avtor z besedami in kako je režiser uporahill literarni tökst, katere epizode je izpustil, kaj podčrtal, kakšna je raziporediitev graidiva v teikstu, kakšna v filmu. Ob talki nadrotoi primerjavi bomo prodrli v bistvo literarnega dela, spoanali pa tudi zakone filmskega ustvarjanja in cenili napore, ki so jih avtor, režiser, igralci in Sitotine nevidnih scKdelavcev vlložill v delo.
Na učiteljiščiu v Ljoilbljanii ismo pmi poglobljenem študiju slovenščine pripravili obravnavo Selišfcarjeve zgoidlbe Liščki z diafilmom, ki ga je naslikal Jakob Bazelj, scenarij pa pnipravil Emil Weis.
Berilo ismo probrali in razčlenili, ainaliairali Tinčkov značaj, poiskali iz dejanj otroške po!teze kakor tudi v preživetem trpljenju pogojene poteze prezgodnje zreloisti. Pomenili ismo se, kako pisatelj riše partizane, kako iz njihovega odnosa ido Timčka odseva skrita misel na dom in družimo, kako jih pisatelj prikaže oh vsaikdanjem delu in v boju ter nam jih človeško približa.
Poisikali smo gla^vno misel, ki jo je pisatelj izrazil s celotno zgodbo: svoboda je največja vrednota, ki je ne smemo nikomur kratiti.
Ob opisu Kolpe v cvetoči pomladi pa smo se pogloibili v pisateljev slog, ki prehaja iz treznega realizma v h-udomušne subjektivne pripombe in rahlo romaintičmo poibarvane opise.
Sele ko so dijaki berilo resnično dojeli, smo si ogledali diafilm. Dija)ki so si delo razdelili po skupinah:
1. Primerjava likov v berilu in filmn.
2. Kako ije slikarjiu usipelo upodobiti glavno misel. Prispodobe.
3. Narava v filmu in v berilu.
4. Slog v filmu in v berilu.
5. Glasba in vsebina.
Dijaki so oh slikah na diafiknu ugotavljali, kako se v Tinčkovih potezah kaže otroškost, hudomušnost pa tudi odločnost dn junaštvo, kako prav te zadnje poteze postajajo hkrati z dogajanijem vse bolj jasne.
Glavno misel, ki jo pisatelj prikaže v dejanju, je slikaT upodobil s prispodobo staršev za ireišetJkami ječe. Podoiba se ponavlja in tvori nasprotje z idealiziranim prikazom svoboidne cvetoče narave. Dijakii so ob tem dojeli pomen metafore v besedi in podobi.
Ob primerjavi sloga v berilu in diafiimu smo ugotoviili, da sta pisatelj in slikar med realistično prikazovanje s hudomušnimi odtenki vnašala rahlo idealizirano hrepenenje po svobodi in miru.
Diafilm spremlja ddbeseidno besedilo iz berila. Izpuščeni so zgolj popisi in pisateljeve Siulbjektivne pripombe, kii niso bistvene za razvoj glavnega dejanja. Popise duševnega razpoloženja pa je slikar upodabü z barvami in nakazal s slogom.
178
Skupina, ki je analiziraila glasbeno sipremiljavo, je ugotavljala, da partizan- -j ske pesmi in odmevi ströljanja pa speit miirne melodije s ptičjim petjem podčr- j tavajo vsebino in sugestivno vplivajo na razpoloženje gledalcev. i
Končna ugotovitev je bila, da telkst, podobe in glasbena spremljava tvorijo ; harmonično celo'to in se med seboj dopolnjujejo. j
Po tej nadrotomii analizi je imela naša dijakinja nastop v VI. razredu \ osnovne šole. Uiporalbiia je vse elemente, na katere smo jo opozorili, mi pa smo j ugoitavljali, kalko so učenci dojeli samo berilo, kalko so bile po branju skope j njihove obnove in zunanji opisi likov, kako malo so prodrli v bistvo značajev in | kako se je pio oigiledu Kima oboigatil njihov besedni zaklad. Bistvo berila — spo- ] štovanje svobode in boj zanjo — je izstopilo tako jasno, da opisi Tinčka, par- ; tizanov, Nemcev miso bili več zgolj fraze, ampak so prodirali v bistvo duševmih i analiz. Učenci so sami ugotavljaili, da je nujno, da slog in oblika odgovarjata i vsebini in tvoriita celolo. Kandidabinja ni dosegla zgolj učnega smotra, učenci : so tudi dojeli ebični pomen partizanskega boja za svobodo. j
Filmska sekcija na zavodn pa je organizirala obisk filma Balada o trobenti j in oblaku ter razgovor z režiserjem Štiglicem in prof. Judito Podgornikovo.        |
Še pred ogtledom filma smo slavisti pripravili dijake na literarno vredno- j tenje filma in izkoristili splošno zanimanje za literarno obravnavo Kosmačeve j novele. Po analizi vsebine in svojevrstnega sloga, ki se preliva iz sedanjosti i v preteklost in priihodnost, smo napravili logično zigradbo novele. ;
Osnovo zgodbe tvori prikaz pisateljevega umetniškega ustvarjanja, ob ka- i terem se pred nami razvijeta dve zgoidibi: Teimunikarjeva in Crnilogarjeva. i
Oba kmeta stojita preid podolbno nailogo: Temnikar zve, da bodo belogar- j disitd pioibili ranjene partizane, skrite v votlini za Carnijevo skalo, Crnilogar pa, : da bodo zažgali Blažičevo domačijo s sinovi vred. Oba stojita pred življenjsko ; odločitvijo. i
Temnikar se odloči za junaško pot. Ve, da bo propadel, vendar zmaga i v njem odgovornoist za človeška življenja. Ko po uspelem boju umira v dolini, S kamor se je zagnal z belogardistom v železnem objemu, je miren in zadovoljen, j zaveda se, da je delo poišteno in pravičnio opravil.
Cmilogar pa si je ž moteom rešil življenje, ki pa mu postaja vsak dan bolj j nadležno ob srečavanju z ljudmi, ki ga spominjajo na njegovo strahopebnast pa] tudi na poisredno odgovornost za zločin, ki so ga napravili okupatorji njegovemu i sosedu. Višek doseže njegov duševni razkroj, ko zve za Temnikarjevo pot in , spozrna, da je njegov iizbod zgolj v samomoru. '
Iz analize značajev smo spoiznali pisateljev namen, ob obeh likih prikazati i naše ljudi v odlioičilnem obdoibju narodnoosvobodilnega boja: rast pozitivnih \ borcev, ki so vstajali iz vrst preprostih ljudi, pa tudi psihološko iskanje vzrokov j za dejanja izdajalcev, ki so nastajaia v veliki večini iz bojazni za življenje in i pohlepa po lastnimi. i
Po ogledu filma smo se lotili primerjave. j
Režiser Stiglic je za film vzel zgolj Te^mmikarjevo zgodbo, ki jo je zgostil] s tem, da je izpustil idilo s Tilčko. Ob Temnikarjevi poti spoznamo junafcovo'i življenje, njegov strah in končno njegovo zmago. Dejanje je zgoščeno, število j oseb je zmanjšano, simbolika je poudarjena. . i
Z božičnim razpoloženjem v Tenmikarjevi hiši, ki ga porušijo trije kralji j — belogardisti — po ljudskem iaroičilu napovedovalci smrti •— je poudarjena i dvojna morala belogandastov. ^
179i
Trobenta, ki je v noveli realistično prikazana z Blažičevim igranjem v vinogradu, kjer Cmilogarja neprestano spominja na njegovo krivdo, je v filmu postala klic k revoluciji, ki Temnikarja neprestano vzpodbuja in opominja, ko omahuje na poti. Olblak nad jaslicamii in v mirni, idilični pokrajini Temnikar-jevega privida je sinibiol družinske sreiče, mirnega življenja.
Režiser je ohranil pisateljevo tehniko prikazovanja — pretrgano pripovedovanje — ki pa ga je zgostil ob enem samem baladno klenem dogoidku. Zaplet raste ob Temnikarjevi poti, spominih in prividih do vrha ob boju in do naglega razpleta oib Temnikarjevem padcu v globino.
Večina dijakov je gledala film že pred obravnavo literarnega dela, vsi pa so ga gledali še enkrat po obravnavi.
Zanimiva je bila ugotovitev, da jim prvi ogled ni dal tistega dokončnega umetniškega užitka, kot so ga doživeli ob drugem ogledu. Sedaj so zrelo presojali posamezne posege režiserja, umetniško ustvarjalnost glavnih igralcev in zlasti do konca dojeli veliko humano in zgodovinsko poslanstvo filma Balada o trobenti in oblaku.
180