Naslo y — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) -M ssiss::: (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J, S. K. Jednote URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION s K- ■ Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0„ Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. I 5 f. 45. UJ ^iin ŠTEV. 45 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 7TH 1928 — SREDA, 7. NOVEMBRA 1928 VOL. IV » LETNIK IV. HERBERT HOOVER IZVOLJEN Bodeči predsednik Zedinjenih držav je Herbert Clark ioover, republikanec. Njegov protikandidat demokrat Alfred E. Smith je | Ni daleč v manjšini. § Po poročilih zjutraj 7. novembra je Hoover zmagal v | ®*avah, ki imajo 386 elektoralnih glasov, Smith pa ima go-| Mh 76 glasov; 69 glasov je v negotovosti. | Vseh elektoralnih glasov je 531, za izvolitev je potrebna | ivadna večina, to je 266 glasov. Hoover je torej dobil veji to večino. J* DROBNE VESTI M CLEVELANDA Gospa Pavla Lovšetova, od-operna in koncertna pev liz Ljubljane, priredi v sobo-10. novembra koncert za kdino. Koncert se bo vršil v ^enskem Narodnem Domu ‘St. Clair Ave. in se prične ob eh popoldne. Vstopnina za f°ke je samo 10 centov, za asle 50 centov. Spored je 'javljen na drugem mestu. k Slovenski Sokol v Clevelandu 'leti v nedeljo 18. novembra pollinwood. Popoldne bo te-^dba, zvečer ples. ^ avtomobilski tovarni Jor-1,1 Motor Co. na E. 152. St. se v petek 3. novembra zvečer ’’Petila velika eksplozija, v ‘teri je bil en delavec ubit, pa močno opečenih. Med !sfto opečenimi je tudi znani |'lni narodni delavec Andrew |‘žmančič, dolgoletni knjižni-F Slovenske' Narbdne čital-k ki ima svoje prostore v °venskem Narodnem Domu St. Clair Ave. Hčerka, Misp ary Križmančič, marljiva in ^Ha pomožna knjižničarka N. čitalnice, je izjavila, da °če sicer hudo opečen po f^zu in rokah, vendar vid ni %>dovan in upati je, da tudi dobil notranjih poškodb. TEDENSKI PREGLED 'l S VRTNARSKI NASVETI Slovensko dram. društvo Tri-vprizori v nedeljo 11. no-J^bra zanimivo tridejankc Slednji mož,” v Sloven-fn Domu. Začetek ob osmi zvečer. .Veseloigra “Pri belem ko llSku,” katero je pretečene .^eljo vprizorilo dram. druš-Adrija v S. N. Domu, se je °l'n0 posrečila. Adrija ima aj zelo dobrih igralskih mo-Udeležba je bila bolj maj-‘l 'n občinstvo včasi nekoliko več nemirno. * . Sevnik “The Cleveland JV’ ki izhaja v blizu četrt : 'jona iztisih, je beležil dne J Novembra 50-letnico svojega ,^anka. Izhajati je pričel 2 ernbra 1878 pod imenom enny press.” List je neod-len. last Scripps-Howard sin-ki izdaja 26 dnevnikov Sličnih mestih te dežele. * * ohranitev bivolov. i.jj ted nekaj desetletji se je h bati, da bodo ponosni ame-\ ’ bivoli popolnoma izginili. Ik^či so jih nekaj parov >J^ili v različnih parkih, in e so se zadovoljivo množiti] O priliki velikega pobijanj, bivolov v Montani je neki 'L ael Pablo rešil štiri teleta. 0 *907 je čredo, ki je natis.*1 fta 700 glav, prodal ca- vladi. V Canadi je zdaj ^ *3,000 bivolov v velikih rezervacijah. Največ-\ ^da bivolov se nahaja v 01 ^ Buffalo Parku; šteje 1 6000 glav. ROBERT LANSING, bivši državni tajnik v Wilsonovem kabinetu, je umrl dne 30. oktobra, v starosti G8 let. Državni tajnik je postal 8. junija 1915, ko je odstopil William J. Bryan, in je ostal v isti poziciji do 13. februarja 1920. Za časa vojne je bil predsedniku Wilsonu velika pomoč in je bil tudi član ameriške mirovne, komisije v Parizu, v letih 1918 in 1919. ZVIŠANJE PLAČ za šest in pol procenta železniškim uslužbencem zapadnih železnic je priporočal po predsedniku 'Coolidge-u nastavljeni odbor. Ta odbor je bil imenovan, da reši spor med železniškimi uslužbenci in lastniki železnic na zapadu. ALANSON B. HOUGHTON, bivši ameriški poslanik v Angliji, ki se je v tej kampanji potegoval za mesto zveznega senatorja v državi New York, priporoča k ustavi amendment, ki naj bi odvzel pravico napovedi vojne zveznemu kongresu. Po njegovem mnenju bo trajni mir najhitreje zasiguran, če bodo narodi potom splošnega glasovanja odločali, da-li naj prizadeta dežela prične z vojno ali ne. ZRAČNA LADJA Graf Zeppelin se je pretečeni teden srečno povrnila iz Lakehursta, New Jersey, v Friedrichshafen v Nemčiji. Polet se je izvršil v 71 urah. ČEIIOSLOVAVŠKA republika je v nedeljo 29. oktobra slovesno praznovala desetletnico svoje neodvisnosti. Praška garnizija je oddala 100 topovskih strelov, medtem ko so visoki državni uradniki položili sveže vence na spomenik Woodrowa Wilsona, ki je bil avtor zahteve za samoodloče-vanje narodov. V ANGLIJI je te dni neslavno preminula takozvana Stevensova postava, ki je skušala dati Anglijo skoro popoln monopol na gumij. Ker se je večino gumija pridobivalo v angleških kolonijah, je vlada pridobivanje omejila in tako vzdignila ceno gumija na $1.21 funt. Prizadeti so bili najbolj Američani, ki imajo največ avtomobilov. Pomagali so si deloma s predelovanjem starega gumija, deloma z lastnimi nasadi različnih rastlin, ki vsebujejo gumij, deloma z nakupom iz kolonij, katere lastuje Holandska. To je spravilo ceno gumija na 19 centov funt in izsiljevalni angleški poskus se je izjalovil. -------o------- V zmerno gorkih državah je zdaj zadnji čas, da se spravi v kleti ali hladne grede pod steklo jesenska endivija za zimsko porabo. Izrujejo naj se samo zdrave rastline, očistijo morebitnih gnijočih peres in v kleti prav na gosto posadijo na plitvo gredico zemlje ali peska. Za zimo naj se sprav lja endivija v suhem vremenu, sicer rada gnije. V kleti se sme endivija včasi malo zaliti, toda samo h koreninam, da se ne zmoči listje. Endivija, ki je bila že povezana na vrtu, se ne bo obdržala v kleti. V klet naj se zdaj spravi tudi peteržilj za zimsko porabo. Ako hočemo imeti spomladi na vrtu cveteče hiacinte, nar-cize, tulipane in podobne pomladne cvetlice, moramo njih čebulice posaditi v jeseni, to je tik pred nastopom močnih slan. Grede je treba globoko prerahljati in prirediti kot za pomladno setev. Nato se posadijo čebulice cvetlic, toda ne pregloboko. Nekako najbolj pravo je pravilo, da sme biti seme ali čebulica pokrita z zemljo največ za trikratno svo jo debelost. Najbolj znane cvetlice, ki pridejo pri tem vpo-štev so narcize in dafodili. hiacinte in tulipani. Med naj bolj zgodnje pomladne cvetli ce spada raznobarvna nunka (crocus) in je baš vsled tega jako priljubljena. Poleg omenjenih imajo vrtnarske tvrdke na razpolago čebulice še raznih drugih pomladnih cvetlic. Med te spadajo tudi znani zvončki (snowdrops — galan-thus), katere je možno posaditi na gredico s tulipani, tako, da dobimo najprej cvetje zvončkov, nato pa tulipanov. Grede, katere smo obsadili s čebulicami pomladnih cvetlic, naj se ob pričetku močnih slan pokrijejo z listjem, suhim gnojem ali slamo. Vse omenjene čebulaste rastline navadno dobro uspevajo četudi se jih pusti dolgo vrsto let na istem mestu. V kakšnem delu vrta, kjer se ni bati, da bi voda zastajala, se zamorejo zdaj v pozni jeseni posejati enoletne cvetlice, da se začnejo pomladi prej razvijati in prično prej cvesti. Za jesensko posetev se priporoča semena sledečih cvetlic: Age-ratum, antirrhinum, calendula, centaurea, clarkia, cosmos, di-anthus, escholtzia, larkspur, lupinus, nicotiana (vrtni tobak), nigella, pansy (mačehe), petuia, phlox, poppy (mak), sanvitalia, sweet peas. DENAR V NOGAVICAH VREMENSKI PREROKI Vzrok zimskega mraza. Večina ljudi misli, da so zi me hladnejše od poletja iz vzroka, ker je zemlja v tem času bolj oddaljena od solnca. To pa ni resnica. Poletja so gorka, ker takrat sije solnce na zemljo bolj navpično, zime pa so hladne, ker je v tistem času zemlja obsevana od solnca bolj od strani ali poševno. Koliko čaja popijemo. V Zedinjenih državah se letno popije do trideset tisoč milijonov čaš čaja, ki stane 75 milijonov dolarjev. S čajem, ki se v enem letu porabi v tej deželi, bi naložili 25 povprečnih tovornih parnikov. Za lov roparjev. Neki John E. Seebold v Los Angelesu je izgotovil malo kamero za filme premičnih slik, ki je videti kot navadna telefonska škatljica. V kameri je 16 čevljev filma in je namenjena za bančne prostore. V slučaju roparskega napada, se z neznatnim skritim pritiskom spravi kamero v tek, ki potem vzame jasne slike roparjev in njih početja. To utegne biti v veliko pomoč pri zasledovanju roparjev. Brata Leavin v New Yorku sta nedavno našla ogromno denarja v raztrganih nogavicah. Pa ne na način kot si navadno predstavljamo. Res se mnogo denarja hrani v nogavicah, toda to ni zanimalo bratov Leavin. Denar jima bo prihajal iz raztrganih nogavic potom posebnega stroja, katerega sta izumila. Brata Sam in William Leavin imela sta v New Yqrku nekako malo krojačnico, kjer sta se bavila z vezenjem nogavic za tovarnarje. Pri teni sta se bavila z idejo, kako bi bilo mogoče svileno nogavico, ki se jt malo strgala ali ji je nit “iztekla,” zašiti na način, da se nogavici ne bi nič poznalo. Prišla sta na pravo idejo in porabila sta večino svojih prihrankov za izdelavo tozadevnih modelov. Za izgotovljenje praktičnega stroja seveda nista imela dovolj denarja, torej sta se obrnila na uradnike neke velike newyorške nogavičje tvrdke, ki so jima takqj zasigurali 60 tisoč dolarjev v to svrho. Nedavno sta se pojavila pred uradniki omenjene tvrdke z izgotovljenim strojem. Posjku-sili so stroj in deloval je imenitno. Strgane nogavice avtomatično zašije tako, da se niti malo ne pozna, da so bile popravljene. Dnevno lahko en delavec popravi 250 do 300 nogavic. Uradniki firme, ki so dali bratoma Leavin na razpolago potrebni denar za izgoto-vitev stroja, so bili silno navdušeni, ter so takoj ponudili za odkup patenta dva milijona dolarjev. Vsaki obeh bratov bi dobil na roke okrogel milijon, Iznajditelja pa sta to velikansko svoto odklonila in se pogodila s tvrdko le za gotove odstotke čistega dobička, katerega bodo ti stroji prinašali. Industrija nogavic je v Zedinjenih državah velikanska. Vsako leto se proda več kot sto milijonov ducatov nogavic (parov seveda). Od teh je več kot tretjina svilenih nogavic. Preračunano je, da če bi mogli vse pokvarjene ženske nogavice popraviti, prihranilo bi se na tem 80 milijonov dolarjev letno. Stroje za popravo nogavic bo novosestavljena korporacija razdelila po vseh večjih trgovinah, kjer se prodajajo nogavice. To ne samo v Ameriki, ampak tudi po drugih delih sveta. Stroji pojdejo na svoja določena mesta z naglico, s katero jih bo mogoče izgotav-ljati. Tako ni več daleč čas, ko bo nevoljna flaperica, kateri se je nogavica strgala, stopila v najbližjo trgovino, kjer ji jo bo stroj v par minutah popravil, da bo kot nova, morda za 25 centov ali malo več. — o — Velika ekplozija. Blizu mesta Hazeltown, Pa., so nedavno razstrelili stotisoč funtov dinamita. Razstrelba je razrahljala več kot dvestotisoč kubičnih jardov zemlje. To razrahljano zemljo zdaj odmetavajo parne lopate, da na ta način odkrijejo bogato žilo premoga. Ptičje oči. Profesor Arthur Thomson na Oxford univerzi je pronašel, da imajo ptiči, ki se večinoma drže na tleh, opremljene oči z nekakimi periskopi. To jim omogoča, da zapazijo sovražnika, če se jim bliža od zadaj. Vsaki dan lahko čitamo že v jutranjih listih napoved vremena za dotični dan in za en dan vnaprej. V splošnem so te vremenske napovedi pravilne za večja okrožja. Včasi seveda lokalne vremenske izpremem-be povzročijo, da napoved ne drži. Osrednji zvezni vremenski urad sestavlja napove'.i vremena iz poročil vremenskih opazovalnic, ki so raztresene nele širom te republike, ampak tudi po njenih zunanjih posestvih in teritorijih. Poleg osrednjega vremenskega urada imamo v tej deželi večje število podrejenih vremenskih uradov, ki izdajajo vremenske napovedi za manjša okrožja. Napovedi mrzlega vremena in snežnih viharjev so velikega pomena za farmerje, vrtnarje, sadjarje, za razpošiljanje svežega sadja in zelenjave, za plovbo po Velikih jezerih, za letalstvo itd. Mrzli val, ki se rodi kje na daljnem severu ali severozapadu, se nam sicer precej hitro približuje, vendar nam ga brzojavna ali radio poročila naznanijo že par dni naprej. Pravočasne vremenske napovedi obvarujejo večkrat deželo škode, ki bi segale v milijone dolarjev. Pred kratkim so listi poročali o ustanovitvi nove vremenske opazovalnice, ki se nahaja 450 milj bolj severno kot katera si bodi dosedanjih. Ta vremenska opazovalnica je v Point Barrow, Alaska, kjer je pov prečna “gorkota” zimskih mesecev 19 stopinj pod zero, toda zgodi se celo večkrat, da pade živo srebro 55 stopinj pod zero Zanimivo je. da bo to vremensko opazovalnico vodila ženska — Mrs. Beverly A. Morgan, soproga radio operatorja armadnega signalnega oddelka v Point Barrow. Vremenska poročila bodo od tam prihajala dvakrat na dan potom radio osrednjemu vremenskemu uradu v Zedinjenih državah. Vremenske opazovalnice so bile dozdaj že v desetih krajih Alaske, toda nobena ni pomaknjena tako daleč na severoza-pad. Charles L. Mitchell, vodja osrednjega vremenskega urada, je prepričan, da bo s pomočjo dnevnih vremenskih poročil iz Point Barrowa mogoče napovedovati vremenske iz-premembe z večjo gotovostjo in več dni bolj zgodaj kot dozdaj. Point Barrow je najbližje točki, kjer se porajajo zimski viharji in druge vremen ske izpremembe, katere pridejo na obisk v Zedinjene države. Osrednji vremenski urad se bavi z načrtom, potom katerega bi bilo mogoče ustanoviti nadaljne vremenske opazovalnice celo v Sibiriji in na otokih Severnega ledenega morja. Point Barrow je mala naselbina, ki je svetu znana večinoma le vsled trgovine s kužuho-vino. Zdaj biva tam šest belih oseb in nekaj Eskimov. Par ducatov jih je raztresenih v okrožju stoterih milj. Parnik z živežem in drugimi potrebščinami pristane tam le po enkrat ali dvakrat na leto. Včasi je pa tudi močan ledolomilec zadržan po več mesecev. Zgodilo se je že, da so morali prebivalci tistega kraja zelo varčevati s hrano in drugimi potrebščinami, če so hoteli vsaj za silo izhajati do prihoda par nika. o----------- Ali ste v vaši naselbini že ustanovili angleško poslujoče GLASOVI Z RODNE GRUDE Dne 17. oktobra se je pripeljal iz Splita preko Zagreba v Ljubljano maršal francoske armade Franchet ’d Esperey. znan po svojih uspehih na balkanski fronti za časa svetovne vojne. Na kolodvoru so civilno oblečenega maršala, ki je pri svojih 72 letih še vidno pri najboljšem zdravju, sprejeli številni predstavniki ljubljanskih vojaških in civilnih oblasti, društev in korporacij in velike množice ljudstva. Vse mesto je bilo v zastavah. Marša) se je za lepi sprejem iskreno zahvalil in pripomnil, da je po zaključku svetovne vojne bil že petkrat v Jugoslaviji, toda nobenkrat ni utegnil posetiti Slovenije. To pot mu je celo jugoslovanski kralj Aleksander priporočil naj si ogleda Slovenijo, ki je najlepši kraj Jugoslavije. Nedavno je iz kavarne “Zvezda” v Ljubljani neznan tat odnesel enemu uredniku “Jutra” 1400 dinarjev vredno zimsko suknjo. Prizadeti urednik je tatvino prijavil policiji Drugi dan so našli pod skednjem posestnika Kmetiča na Ježici nepoznanega moža nevarno poškodovanega ležati na tleh. Ponoči je bil padel s skednja, kjer je nameraval prenočiti, pri padcu si je zlomi! hrbtenico in se tudi drugače poškodoval. Orožništvo je odredilo prevoz ponesrečenca v ljubljansko bolnico, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam Še prej pa so našli pri njem legitimacijo okradenega urednika, nakar se je tudi dognalo, da je oblečen v ukradeno suknjo. Pri zasliševanju je pove dal, da je delavec Edvard Pogačnik iz Celja, rojen v Krop; na Gorenjskem. VSAK PO SVOJE Orožniki v Novem mestu sr že več let zasledovali 30 letnega Franca Rataja zaradi raznih deliktov. Ko je bila te dni na obhodu blizu Rateža orožniška patrulja, je ugledala v gozdu cigansko taborišče in se napotila proti njemu. Orožniku Gregorinčiču se je zdel neki cigan zelo sumljiv. Priče) mu je izprašati vest ter je dognal, da je cigan že dolgo zasledovani — Rataj. Orožnik ga je takoj odvedel v zapore okrožnega sodišča. Rataj se je čisto pociganil. Vzel si je ciganko za ženo, priučil se ciganskega jezika ter se navzel ci ganskih šeg in navad, da ga je imel vsakdo za cigana. Po odobrenem pomorskem programu zgradi Jadranska plovitba tekom prihodnjih deset let še 18 parobrodov raznih tipov, počenši od tipa “Kara-giorgje” in brzine 16 milj do manjših tipov in brzine 10 milj v eni uri. Vse to pa je seveda odvisno od ureditve vprašanja državne subvencije. Tozade vna pogajanja so v glavnem že povoljno rešena in se pričakuje še odobrenje prometnega ministra. Tako, zdaj se pa zopet lahko pošteno oddahnemo, kajti burna volilna borba je končana in premirje je podpisano. Natančno število žrtev in uspehov bomo videli šele čez par dni, ko se dim razkadi. * Volilna kampanja je sicer zanimiva in včasi prav prijetno razburljiva, toda marsikdo se je naveliča, če le predolgo traja. In letos je trajala polnih deset mesecev. Takoj po Novem letu so nam začeli časopisi servirati politično kašo, vedno več jo je bilo in zabeljena je bila z vedno večjimi ocvirki. * Na bojnem polju ležijo dolge vrste političnih mrličev. Nekateri še malo brcajo, nekateri upajo na vstajenje čez štiri leta, nekateri pa so neoporečno izgubljeni za vedno. Naj počivajo v miru in lahka jim bodi odeja kampanjskih plakatov. * Zmagovalci so odšli na oddih v gorke kraje Floride in Cali-fornije ali pa so se zaprli v gorke domače wigwame, kjer bodo skušali pozabiti volilcem dane obljube. To jim bo naj-brže uspelo, kakor po navadi. * Mi volilci, ki smo bili tituli-rani z inteligentno, nezavedno ali zapeljano maso (od katere strani je pač padel kompliment,) pa smo že zakopali naše bojne sekire in se bomo z vcerajšnimi sovražniki prijateljsko pogovarjali o vremenu. ♦ Za izpremembo, ki smo jo tako krvavo potrebni, je celo pogovor o vremenu zaželjiv in dobrodošel. Pa tudi ni tako neslan kot bi kdo sodil. Vreme je vsaj včasi lepo, volilne cam panj e pa skoro nikoli. * Dosti, zelo dosti so je govorilo v tej kampanji. Ako so nas prebivalci Marsa poslušali, so nas nedvomno obsodili, da smo velike klepetulje ali pa malo “tako.” Sicer pa za šest milijonov dolarjev more že biti nekaj govorjenja. Pisano je, da sta obe večji stranki izdali za kampanjo po tri milijone dolarjev vsaka. In znano dejstvo je, da “denar govori.” * Jaz že po naravi nisem posebno jokave vrste, torej mi tudi izid volitev ni izvabil nobene solze, še največje usmiljenje in pomilovanje imam za slike poraženih kandidatov, ki se bodo še tedne in mesece dolgočasile po plotovih, drvarnicah in hišnih stenah. Marsikatera teh papirnih žrtev za domovino bo še o Božiču prezebala na mrzlih plankah. * Z zaključenimi volitvami je zaloga narodnih praznikov skoro izčrpana za letos, še dvakrat bo “luštno,” na Zahvalni dan in na Božič. društvo J. S. K. Jednote? V Split je prispel dr. Ernst Momsen, šef uredništva dunajske “Neue Freie Presse.” V Splitu ostane teden dni, pozneje pa poseti tudi Dubrovnik in Boko Kotorsko. Dr. Momsen je v glavnem prišel v Dalmacijo, da se informira, kaki pogoji se nudijo tamkaj tujcem ir turistom ter da se pouči o poli ličnem položaju v Jugoslaviji. O pa skoro bi bil pozabil na našega cenjenega sobrata svetega Martina/ katerega si ne moreš predstavljati brez majo- ke vina. To pa vsak ve, da \ takih reči v slavnih uredništvih ni. Prihodnja nedelja bo Martinova in naša, seveda, če smo se dostojno pripravili na njegov sprejem. * Da so Clevelandski Slovenci veliki prijatelji in častilci svetega Martina se vidi iz dejstva, da so se že več tednov vneto (Dalje na 2. strani) jNo^Ja Doha" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kur se tiče lista: NOVA DOBA, 6J17 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 33 NO. 45 O naših zabavah. Vsak normalen človek potrebuje včasi nekoliko zabave in razvedrila. Kakšne so te zabave, je največkrat odvisno od razmer, ki nas obdajajo. Za iskanje zabav in razvedrila leži vzrok v tem, da se želimo potom istih vsaj začasno odtegniti enolični vsakdanjosti. Naj bo naše delo še tako prijetno, naj ga opravljamo še s takim veseljem, včasi si zaželimo izpremembe, katere iščemo v zabavi ene ali druge vrste. Nimamo vsi enakih okusov za zabave, zato se mnogokrat pripeti, da enega zabava, kar druzega dolgočasi. Prvi pogoj zabave in razvedrila je, da nas odtegne vsakdanjosti. Videti hočemo druge kraje in obraze in slišati drugačne pogovore. Najbogatejši banket med tovarniškimi stroji in obrazi, katere mora delavec gledati šest dni v tednu, bi mu prinesel prej muko kot užitek. Najlepša godba bi se mu v takih prostorih zdela podobna brnenju mrkih strojev. V pozni jeseni in pozimi smo vsled vremena in kratkih dni navezani večinoma na svoja stanovanja in na naše delavnice, pa naj bodo iste že v tovarnah, rovih, trgovinah, uradih ali kjerkoli. To je vzrok, da se baš v tem času prireja največ raznovrstnih zabav. Nekatere veseli ples, druge veselijo gledališke predstave, godba, petje ali raznovrstne igre. Skoro vsakega tudi veseli se sniti z družbo dobrih prijateljev, da se neženirano razgovorijo o vsem, kar kateremu pride na jezik. In razne veselice in podobne prireditve nudijo najlepše prilike, da se prijatelji sestanejo in rečejo to in ono. Saj ni tak'<5 važno o čem se govori, glavno je, da človek v prijateljski družbi nekoliko pozabi vsakdanje skrbi in nadloge, brez katerih ni nihče. Čudovito je, kako res dobra in zabavna družba poživi človeka, koliko novih moči mu vlije za nadaljne življenske napore. Malo je ljudi, ki ne bi bili voljni marsikaj žrtvovati za dobro zabavo, pa naj bodo te žrtve finančne ali pa v obliki zamujenega spanja. Na tem dejstvu sloni navada društev, ki prirejajo veselice v svrho izboljšanja svojih blagajn Marsikateremu društveniku, ki bi bil nevoljen radi par desetic društvenega asesmenta, ne bo nič žal za par dolarjev, če jih zapravi na društveni veselcii. To kaže, da si želi razvedrila in da je pripravljen za isto pošteno plačati. V sezoni, ki se je pravkar pričela, bodo prirejala veselice tudi mnoga društva j. S. K. Jednote. Take veselice, če so prav aranžirane, piinesejo lahko vsestranske uspehe. Poleg razvedrila, ki ga bodo nudile udeležencem, in pcleg finančne pomoči, katero zamorejo prinesti društvenim blagajnam, bodo medsebojno seznanile in zbližale tudi društvene člane. Privajpile bodo tudi nečlane, in če jim bo zabava ugajala, povzdignilo bo to ugled društva in skupne organizacije. Posledica tega bodo boljši uspehi pri pridobivanju novih članov. Naša društva naj bi pri prirejanju veselic vedno pomnila, da je finančna stran prireditve sicer važna, toda za napredek društva so potrebni še drugi pogoji. Veselice naj bodo po možnostih v vseh ozirih vredne svojega imena in naj širijo ugled in priljubljenost naše organizacije. IZ URADA GL TAJNIKA RAZPIS IZREDNEGA ASESMENTA Po sklepu konvencije se razpisuje izredni asesment v stroškovni sklad. V stroškovnem skladu namreč ni bilo dovolj denarja za kritje konvenčnib stroškov. Nova pravila stanejo precej denarja, poleg tega je treba naročati nove tiskovine, da soglašajo s sklepi konvencije. V stroškovni sklad se torej razpisuje izredni asesment kot sledi: ENAKOPRAVNI ČLANI, to so člani in članice, ki so poleg smrtnine zavarovani tudi za bolniško podporo, plačajo v stroškovni sklad izredni asesment, po $1.00, in sicer v dveh obrokih: v mesecu NOVEMBRU 50 cejntov in v DECEMBRU 50 centov. NEENAKOPRAVNI ČLANI, tc so člani in članice, ki so zavarovani samo za posmrtnino in podporo za onemogle, plačajo v stroškovni sklad po 50 centov, in sicer v dveh obrokih: v mesecu NOVEMBRU 25 centov in v DECEMBRU 25 centov. Z bratskim pozdravom JOSEPH PISHLER, glavni tajnik. DOPISI MARTINOVA NOČ Polna je, polna gospodarjeva klet, saj jutri je sveti Martin ;— polna je vina kipečega — jaz pa nimam niti tropin. Kot stari očaki sodovi ob črnem zidu stoje, šepeče v njih mlado vino, in sokovi iskri kipe. In v zlatih slapovih preliva se v grlo mi rezna pijača — o, sveti Martin, ogrni z usmiljenja plaščem berača! Pijte vsi, ki ste kopali, gnojili in krvave žulje nosili, pijte, oča in mati in sin, nocoj je tvoja noč, sveti Martin! (Cvetko Golar). VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) pripravljali za njegov sprejem. Lahko trdim, da bo na Martinovo krst skoro v vsaki slovenski družini in marsikje celo pri pečlarjih. * Nemirni in žlobudrajoči pagan že težko čaka v podzemeljskih katakombah, da ga obišče krščevalna ekspedicija z Martinom na čelu in mu da ime, ki se spodobi za sina plemenite vinske trte. Prišla bo Martinova sobota “in Martinova nedelja, ko bodo kot srebrni zvonovi zazvonile rdečelične čaše in oznanile svetu veličastni praznik krščevanja. Med zvonenjem pa se bo slišala tista lepa Župančičeva himna: “še ga dajmo tistega, tistega od zida! Svet je malo prida — sanjajmo si čistega.” A. J. T. GA. PAVLA LOVŠETOVA POJE SLOVENSKI MLADINI. V soboto 10. noyembra, ob tretji uri popoldne, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju, bo zopet koncert in to pot za našo mladino, za naše matere in za vse one, ki še niso slišali naše umetnice in tudi za one, ki bi jo še radi slišali Gospa Lovšetova bo izbrala poseben program za naše malčke, za naše šolarčke, za deklice in fante, ki že silijo v višje šole, program bo tako izbran, da bo čutila otroška duša, a vsak Slovenec ali Slovenka občutil še bolj,, kot bf peTd oWrastlim ljudem. Ona je baš umetnica, ko doprinaša otroška pesmi. Saj smo jo slišali v pesmi: “Cici- ban-Cicifuj,” pa nas je pesem zbudila in prerodila ter šla preko srca kot veliki spomini otroške dobe. Ona pozna materinsko ljubezen, zato jo tudi lahko tolmači; ona pozna otroško dušo, zato ji tudi lahko poje, da jo razume sleherni otročiček. Matere in očetje, učitelji in učiteljice, ne pozabite ta dan. Napolnite avditorij Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., do zadnjega sedeža. Vstopnina za vsakega otroka je esamo 10 centov do 16. leta, od-ra s tli plačajo po 50 centov To je prilika, katero naj ne prezre nobena mati in oče Koncert se je napravilo namenoma na soboto popoldne, ko so vsi otroci prosti šole, ko pridejo očetje iz dela, ko ima mati c. as, da stopi z otrokom k koncertu. SPORED koncerta za slovensko mladino v Clevelandu, katerega priredi ga. Pavla Lovšetova. I. 1. Pavčič: “Mehurčki.” 2. Pavčič: “Uspavanka.” 3. Nedved: “Pogled v ne- dolžno oko.” 4. Dev: “Mak.” 5. Nedved: “Na tujih tleh.” 6. Zorman: “Brezi.” II. 7. Foerster: Minkina arija iz opere “Gorenjski Slavček.” 8. Sattner: “Ave Maria” iz oratorija “Marijino Vnebovzetje.” 9. Sattner: “Aleluja,” iz oratorija “Marijino Vnebovzetje."” III. NARODNE: 10. “Tam kjer beli so snežni-ki.” 11. “Tiha luna.” 12. “Kukavica.” 13. “Lipa zelenela je.” 14. “Po jezeru.” 15. “Bosansko kolo.” 16. “V dolinci prijetni . . Vstopnina za otroke je 10 Denver, Colo, Kot skoraj vsak dopisnik, začnem tudi jaz pri društvenih zadevah. Najprej se obračam na člane društva sv. Jožefa št. 21 JSKJ s prošnjo, da bi se malo bolj zanimali za društvene posle, da bi redno plačevali društvene prispevke in se bolj številno udeleževali naših me-ečnih sej. Pravkar je bil pri meni društveni tajnik in se pritoževal, da ne ve kaj bi storil: ali naj plača za svojo gro-oerijo ali naj založi asesment sa tiste člane, ki ne plačajo pravočasno. Dragi mi bratje in sestre, vpoštevajte pravila in bodite točni v izvrševanju svojih dolžnosti napram društvu. Jaz se bojim, da bo za bodoče leto ležko dobiti , dobrega tajnika, ker mu nekateri člani tako otežujejo njegov posel. Ako 51an ne plača asesmenta pravočasno in je suspendiran, je jaza in zamera; ako tajnik založi zanj, je pa sam udarjen, Društvene blagajne pa mu ni lovoljeno rabiti v to svrho. Naše redne društvene seje se vrše vsaki drugi četrtek v mesecu točno ob sedmi uri zvečer. Tajnik je v društveni dvorani pol ure prej, da pred sejo jobere društveni asesment. Prilite enkrat vsi na sejo in vsi takrat plačajte svoj asesment, !e, •le] th V/j Uk: dr* tu- malčkom, da se v resnici za štvo zanimamo.' Imamo Pa di prerešetati na tej seji važno zadevo, namreč, ^°jav-mo in kako bomo priredil1 nost 20-letnega obstanka ^ štva sv. Jožefa, št. 89 J- ' va, Jednote. To je važna za zato, da se ne bo potem k ^ rilo, da sem se jaz sam a ^ par to zmislilo, ampak želJa ej ja je, da odloči večina. ^ 0. pridite kar največ mo£°cC’ sebno članice nam bodo došle. t 8jn Vsem sobratom in sose3 bratski pozdrav! . .. Karl Strnisb-j tajnik društva št. 89 J- b *8 Dl %rd, 0 Girar-.s oper»eg Koncert odličnega j t»* pevca Anton Šublja je uS^1j(e^ ko sijajno, da nismo kaj (Dalje na 3. stri a»i)- DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) tavali. Imeli smo pravi •>k naše slovenske pesmi. po šesti uri so se pričeli ti v dvorani rojaki iz Gi-in okolice. Ob osmi uri f je bila dvorana tako pol-« ni bilo nobenega prosto-To kljub temu, da je an deževalo. S tem je naš pokazal, kako ljubi našo 11 in pevca, ki je prinese) to narodno pesem iz domo-toed nas. Tako kot g. Žu- li med nami zapel še nihče »jim. s prvo pesmijo “Kje je Ulili dom” si je pridobi) lrca. Neki rojak, ki je pri-'v'al Šubljevima koncerto-v Canonsburgu in Pitts- V mi je osebno povedal, ftiu je omenjena pesem ta-[fijela srca, da ne more po-našega slavca. ^certa se je udeležilo tudi Wricanov, med njimi tu-estni župan, ki je žele) |° govoriti z umetnikom. A se je, da je sam pevec, da še ni nikdar slišal tako tesmi kot je naša. Iz te-razvidi, da naša pesem ne samo nam, ampak tudi Američanom, ki vedo lepota, tega naj naši rojaki po-Šubljeve koncerte, kjer-kadarkoli se jim nudi kajti vsak bo z dušev-Užitkom stotero poplačan 'alo vstopnino. l?nim naj, da nisem vide) ,0v še nikdar tako navdu->ii zadovoljnih kot ome-večer. Pa tudi naš umet-; odhajal zadovoljen in dene bo nikdar pozabil naselbine. 6dno zaključim, .se hočem ^valiti rojakom za obilo *0 pri koncertu, in jim 'r°čam, da tudi v prihod-zamudijo nobene podob-'filike, če se jim ponudi, feu umetniku pa želim naj-uspehov v vseh krajih, bo ponesel našo lepo slo-pesem. John Dolcic. to Pittsburgh, Pa. 5 “Pittsburgher” is back e air, so please tune in. boys, the tickets for the will be ready soon, so ^Ustle and make our first tation a success. The next Months will be very busy the “Pittsburgher” lodge ^ U. We have a “50 new N campaign” and we make it a success, you ever stop to realize jtood points in getting a ^ for S. S. C. U.V You Piping out yourself by re-j1^ $2 per member and you piping the campaign. A " ^eed you cannot do for . friend, helping him ,e lodge, and most of all, /'il be showing the spirit, every member of the S. Sheboygan, Wis. Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 J. S. K. Jedno-te ponovno prosim, da bi se bolj redno udeleževali društvenih sej. Že večkrat sem jih opominjal, pa vse nič ne izda. Nekateri kar pozabijo plačati ases-ment. V pokritje konvenčnih stroškov imamo za mesec november in december razpisan izredni asesment. Člani, ki so zavarovani za smrtnino in bolniško podporo, plačajo $1.00 v dveh obrokih, namreč 50 centov v novembru in toliko v decembru Člani, ki so zavarovani le za smrtnino in podporo za onemogle, plačajo 50 centov izrednega asesmenta tudi v dveh obrokih, namreč po 25 centov v novembru in decembru. Prosim člane, Ja vzamejo včasi v roke naše glasilo in pogledajo, če je razpisan izredni asesment in zakaj je razpisan. Tisti, ki pošiljajo svoj asesment po otrocih, naj iim dajo dovolj no svoto, da bo zadostovala za pokritje rednega n izrednega asesmenta. Prihodnja društvena seja se vrši !S. novembra, in upam, da nas jo pri tisti priliki navzočih več kot po navadi. Se nekaj glede naše mladine. V društvu imamo samo devet ’lanov mladinskega oddelka, za-o apeliram na stariše, naj dajo /pisati svoje mladoletne sinove n hčere, da moremo vsaj na en lačin napredovati. V odrasli iddelek ne moremo sprejemati •lanov, torej zapišimo vsaj nase otroke v mladinski oddelek. 3amo nekoliko zanimanja je reba, pa pojde. — In še en-trat: ne pozabite seje 18. no-/embra! Tem potom sporočam tudi žalostno vest, da smo dne 13, iktobra izgubili iz naših vrst lobrega člana Franka Strupe-ca. Bolan je bil samo 11 dni Pokojnik je bil ustanovnik na-;ega društva, zvest član ir splošno priljubljen med tukaj-.nimi rojaki. Doma je bil iz asi Selo, fara Trebelno. V \meriki je bival 25 let. Zapu-;ča žalujočo soprogo in šest >trok. Naj bo pokojniku lahka 'meriška gruda, žalujočim osta-im pa naj bo izrečeno iskreno sožalje. Z bratskim pozdravom John Mervar, ;ajnik društva št. 82 J. S. K. J. U *lk • should have. about surprise, Sun-J'OVember 21st was full of |L first, we were attend-,G meeting of the mother Stephen, No. 26, but due to a bigger sur-were smothered by a 1 ® donation. Now folks, k * is not a surprise, why fish never will have °nes. Hr> officer of the lodge >ghers No. 196 S. S. C. li& this opportunity in 5 y°u to attend our meet-j November 8th, at 8:00 -^t our last lodge meet-were honored by the of our beloved Mr ^bašnik, Supreme Prešlih the 8. S. C. U. I am ^ you boys a tip: our do-G closely followed by our ^ fiends. Hoping to see it) °l,i' next meeting, I re-\ ,^°Urs, till they let the J°l* the lodge The Official Sampler, (W. J. Antloger) Ely, Minn. Zadnjih sedem let je kmetoval na Balkanu poleg Chisholma, kjer je okoli 60 slovenskih farmer jev. Nit življenja mu je pretrgala sušica dne 26. oktobra. Tu zapušča vdovo, osem otrok, sestro, omoženo Centa na Chisholmu in brata Antona, ki se tudi bavi s kmetovanjem. V rodnem kraju v Dolenji vasi zapušča brata Janeza. Pogreba se je udeležilo lepo število članov J. S. K. Jednote in mnogo drugih rojakov iz Chisholma in okolice. Preostalim iskreno sožalje, pokojniku pa sladek počitek! Matija Pogorelc. Salida Colo. Članom društva sv. Alojzija, št. 78 J. S. K. Jednote naznanjam tem potom, da se bo prihodnja mesečna seja vršila 18. novembra ob dveh popoldne. Prosim člane, da se te seje polnoštevilno udeležijo, ker imamo mnogo važnih zadev za urediti. Nadalje prosim člane, da bi bolj redno plačevali svoje ases-mente, kot to delajo dozdaj. S tem bo tajnikovo delo mnogo olajšano in tudi do suspendacij ne bo prišlo. Včasi sam ne vem pri čem da sem, čakam in čakam, da bi člani prišli plačati, in ker jih ni, jih moram končno suspendirati. Pri štirih članih smo zdaj v kratkem izgubili $19.91. Ako pojde tako naprej, bo naša blagajna kmalu prazna. Omenim naj še, da delavske razmere so tukaj slabe, plače pa še bolj, tako, da nam pač ni z rožicami postlano. Zdaj je pa čas, da preneham z mojimi kljukami, sicer mi jih urednik pošlje morda kar v lačni uredniški koš. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Frank Botz, tajnik društva št. 78, J.S.K.J. Trinidad, Colo Dne 14. oktobra je praznova- o društvo sv. Andreja, št. 84 f. S. K. Jednote 20-letnico svo-iega obstanka. Te proslave se e udeležil tudi naš glavni taj-lik, sobrat Joseph Pishler, ki e nastopil z lepim in pomen-jivim govorom. Najlepša hva-a mu za njegov trud in naklonjenost. Zahvalim se tem po-,om tudi vsem drugim iz našega mesta, kakor tudi iz bližnje n daljne okolice, ki so na ka-corsen koli način pripomogli, la se je proslava tako lepo obnesla. Kljub slabim delavskim razmeram je bila prireditev tudi finančno prilično uspešna, kar je pripomoglo do boljšega /dravja naši društveni blagajni. Iz mesta Pueblo sta prišla la našo prireditev tudi sobrata Mehle in John Merhar Jr., s katerima' je potem sobrat Pishler odšel, da se pozdravi s sobrati v “Pittsburghu zapada,” to je v Pueblo. Hvala tudi tem oddaljenim udeležencem za po-set. Tu v našem goratem Colora-du nismo dozdaj imeli še prehude zime; malo snega smo že videli po nekaterih krajih, toda v splošnem ni bilo še preveč mraza. Z bratskim pozdravom Joe Smith. Chicago, lil. Tem potom poživljam vse članice društva Zvezda, št. 170 •J. S. K. Jednote, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje na 8. novembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, med temi tudi ukrepanje o naši prihodnji veselici, ki se bo vršila 17. novembra. Dolžnost n^s vseh je, da se redno udeležujemo mesečnih sej in ukrenemo kaj koristnega za društvo in Jednoto. Agitirajte tudi med svojimi prijateljicami, pridobite kaj novih kandidatinj in jih predlagajte na prihodnji seji. Ako bomo vse skupaj združeno in složno delale, dosegle bomo večje uspehe kot moremo kot posamezne članice. Na svidenje na prihodnji seji in sestrski pozdrav! Agnes Jurečič. tega društva, pa naj živi blizu ali oddaljen, kajti to je za pokritje društvenih stroškov za leto 1928. Zatorej so prošeni tisti, ki se te veselice ne bodo mogli udeležiti, da plačajo v novembru tudi to vstopnino. Obveščam tudi člane, da se seje v bodoče ne bodo več vršile dopoldne, ampak POPOLDNE in sicer v običajnih prostorih. Na gori omenjeno veselico vljudno vabimo cenjena društva in posamezne rojake iz vse tukaj šne okolice. Igrala bo mladinska godba iz Girarda in tudi pevci iz Girarda so nam obljubili zapeti nekaj lepih pesmi za Martinovo. Razume se, da bo za lačne in žejne v polni meri skrbijeno. Drugi dan bo Martinova nedelja in spodobi se, da se primerno pripravimo nanjo in jo dostojno sprejmemo. Na svidenje na Martinovo so boto! Anton Nagode, tajnik društva št. 108 J.S.K.J, Denver, Colo. Tem potom se uradno naznanja članom društva sv. Jožefa, št. 21 J. S. K. Jednote, da je za november in december razpisan izredni asesment, in sicer sledeče: Člani in članice, ki so zavarovani poleg smrtnine tudi za en ali dva dolarja dnevne bolniške podpore, plačajo po 50 centov izrednega asesmenta v novembru in toliko v decembru. Skupaj torej en dolar. Neenakopravni člani in članice, to je tisti, ki so zavarovani samo za smrtnino, plačajo v novembru 25 centov izrednega asesmenta in v decembru istotako 25 centov. Prosim članstvo, da to vpošteva. — Z bratskim pozdravom John Schutte, tajnik. S pota Dne 30. oktobra smo položil: k večnemu počitku rojaka Alojziju Pogorelca, člana društva št. 30 J. S. K. Jednote v Chisholmu Minn. Pokojni je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, po domače pri Krenčkovih. Star je bil šele 45 let, v Ameriki je bival 28 let, od tega 21 let v Farrell, Pa, Obveščeni smo bili, da nas na 24. novembra poseti sloveča operna pevka, gospa Pavla Lov-šetova iz Ljubljane., Njen koncert se bo pričel ob osmi uri zvečer 24. novembra, in sicer v Slovenskem Delavskem Domu na French in Baldwin cesti. Apelirani tem potom na rojake v okoliških naselbinah, da ne prirejajo svojih veselic in podobnih zabav za dotični večer, in da v kar največjem številu posetijo koncert gospe Pavle Lovšetove. Svoj prvi nastop v Ameriki je imela v Clevelandu in bil je sijajen uspeh v vseh ozirih. Za enkrat še nimamo v rokah programa, toda kakor hitro ga dobimo, ga objavimo v slovenskih listih. Torej pazite! Frank Kramar. Pittsburgh, Pa, Člane društva sv. Jožefa, št 12 J. S. K. Jednote poživljam, da bi se bolj številno udeleževali društvenih sej. V mesecu novembru in decembru imamo naklado v stroškovni sklad, Enakopravni člani in članice plačajo $1.00 v dveh obrokih, namreč 50 centov v novembru in 50 centov v decembru. Neenakopravni pa plačajo 50 centov tudi v dveh obrokih, namreč po 25 centov v novembru in decembru. V novembru se bo pobiralo tudi 10 centov naklade za venec. — Dne 28. oktobra je umrla članica Christina Prosto-vic, stanujoča na Bessemer, Pa, Naj ji bo lahka ameriška zemlja. — Z bratskim pozdravom Frank Alič, tajnik društva št. 12 J. S. K. J. nar. Tudi več drugih članov se hoče podobno odzvati. Torej sme biti vsak uverjen, da bo zopet nekaj zabavnega na veselici društva Zvon. Slovenska godba vas bo to pot gotovo očarala. V imenu odbora vas še enkrat vabim, da se te prireditve na 10. novembra zvečer gotovo udeležite. John Zvezich, tajnik Ely, Minn, Vsem članicam društva Marija čistega Spočetja, št. 120 JSKJ se tem potom naznanja, da se bodo v bodoče naše seje vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu o polu dveh popoldne v Community Center. Prihodnja seja se vrši v nedeljo 18. novembra. Vse članice so prošene, da se te seje gotovo udeležijo, ker imamo več važnih zadev za rešiti. S sestrskim pozdravom Rose Svetich, tajnica Barberton, O Well folks, here I am again, with a surprise of all surprises. Happy-Go-Lucky Lodge is going to hold its first dance on Saturday Evening, November 24, 1928 and we hope to make it a real success, with plenty of music and refreshments and other fun for all who attend. Now members our next meeting will be held on Tuesday evening November 13th and we want all members present as we have quite a few important subjects to discuss, and also don’t forget your duef are to be paid promptly. Don’t forget November 24th as we want everyone to be there and I am sure you wil) not be sorry. A Happy-Go-Lucky member M. Hiti. Girard, O, Članom društva sv. Antona, št. 108 J. S. K. Jednote se naznanja, da priredi društvo veselico na večer 10. novembra v Slovenskem Domu v Girardu, O. Začetek ob šesti uri zvečer; vstopnina za moške 50, za ženske 25 centov. Na društveni seji je bilo sklenjeno, da mora vstopnico kupiti vsak član Pittsburgh, Pa. All members of the Pittsburgher No. 196 S. S. C. U. are hereby notified that the next regular meeting is to be held in the Slovenian Auditorium, 57th St. on November 8th, 1928 at 7:30 P. M. You are also urged to be governed by the Supreme Secretary notice in the Nova Doba the week of October 31st, about the extra assessments. These assessments will be collected at this meeting. All dues must be paid before the 24th of each month. John Golobich Jr., Secretary, 5730 Butler St. o i-------------- Chicago, Hi. Kot že znano, priredi društvo Zvon št. 70 JSKJ veliko plesno veselico na večer 10, novembra, in sicer v šolski dvorani na Lincoln in 22. cesti. Začetek ob sedmi uri zvečer. Bratje in sestre, pokažite ta večer, da ste člani društva, pridite tudi tisti, ki se niste udeležiti nobene zabave že več let. Pripeljite tudi svoje prijatelje seboj in napolnite prostorno dvorano. Odbor je izvoljen in se trudi, da vas po najboljši možnosti postreže. Ker se bo vršila fca prireditev baš na Martinovo soboto, se je član Martin (I) na zadnji seji izrazil, da bo za isto prispeval par gosi, katere naj se spravi v de< Lorain, O. Kaj enakega kot v nedeljo 28. okt. še nismo v Lorainu Slovenci imeli, ,4a l)i bil v naši sredi pevec iz domovine, kot je bil v nedeljo baritonist g. A. Subelj. Njegove domače znane pesmi so vsem ugajale, ki jih je s svojim lepim glasom v naša srca vlival. Videl si sol ze čuta in izraz veselja ter razposajenost v njegovem petju in ljudstvo je čutilo žnjim. Po sebno pri pesmi “Gor čez jezero,” pri spominu kako nas je rodna mati zibala in pela. “Slepec” ob spominu trpljenja brez vida in prošnja po luči, svetlobi, za katero je bil vsak navzoč hvaležen, ter želel, da mu ne bi bila odvzeta. Kaj pa narodne te jim bodo ostale še dolgo v spominu ker slišiš tu-intam odstavke iz njih, kot: Daj, daj, možička nazaj, En šušter me je vprašu, ne, ne s Šuštarjem pa ne, itd. Spremljevanje J. Kogoja na klavir je bilo izvrstno brez napake in z istim čutom kot petje g. šublja; to je pripomoglo do popolnega užitka. Igranje na harmoniko g. M. Resnika je po koncertu razveselilo navzoče in potem še v družbi harmonike Babe Justin in piane Ela Justin. Nato je sledila domača zabava ter so se vsi veseli razšli isti večer v upanju, da čez pet let dočakajo desetletnico S. N. Doma ? istim ali boljšim vspehom. Da se pa vsak razveseli v tem času se pripravljajo veselice, koncerti, operete itd. Prvo na vrsti je novo dr. “Crusaders” in staro dr. Bled S. N. P. Jed., ki skupaj prirede velik plesni večer na 17. nov v S. N. Domu; pričakuje se veliko vdeležbo tudi iz Clevelanda. Kdo je pa za njimi? Naši mladi C. & M. baseball kluba, ki prirede v nedeljo 18. nov. zvečer nekaj posebnega; ker kakor veste, oni se že kaj zmi-slijo, da vse zadovoljijo. Tudi se pokažejo v svojih novih “sweeters”, torej ne pozabite ta večer biti navzoč v S. N. D. Da pa ženske ne izostanejo so se potrudile pokazati kaj znajo. Zato bo nekaj posebnega na veselici 1. dec., katero priredi novo dr. “Jutranja zarja” št. 46 S. D. Zveze, ki je bilo ustanovljeno ob priliki VI. red. konvencije S. D. Z., kar bo vse razveselilo in vsacega spominjalo na otroška leta. Ker je ista sobota zadnja pred adventom, je zadnja dobra prilika, da se zavrtite v S. N. Domu. Pridite in ne zamudite teh prireditev, « Pozdrav! Vida Kumse. Waukegan, 111. MATCH GAME Waukegan Recreation, Saturday, October 28, 1928. COMRADES, 193 S. S. C. U.— L. Petrovič ........142 179 119 440 I. Repp ............143 172 154 469 F. Penca ..........183 174 191 548 F. Repp ...........,170 148 173 491 J. Kolenc ..........177 174 220 571 Totals ........815 847 857 2,519 J. Samish ..........113 173 182 468 E. Turk ............153 202 177 532 R. Kudnich ..........160 173 160 493 W. Tubek ...........190 166 176 532 E. Gilley ........138 213 172 523 Totals ........754 927 867 2,548 SLOVENE BUSINESS MEN LEAGUE At Mother of God School Alleys Waukegan, 111. Week Ending October 27, 1928 DRASSLER GROCERY— T. Merlock .......123 138 126 387 A. Mozina .......159 173 140 472 J. Drassler ......165 165 168 498 F. Drassler ......128 152 155 435 J. Jansa .........122 133 153 408 Totals ........697 761 742 2,100 CEPON BUTCHERS— E. Adler ...........172 144 137 453 A. Cepon ...........156 163 114 433 M. Gargas ..........183 166 120 469 L. Zalar ..........146 172 185 503 F. Merlock ........167 135 181 483 | Totals ........824 780 737 2,341 I COMRADES No. . 193 S. S. C. U.— L. Petrovič 168 145 162 475 I. Repp 153 200 142 495 F. Repp 186 164 155 505 J. Kolenc 15?, 190 187 529 F. Penca 154 154 154 462 Totals 813 853 800 2,466 OGRIN’S GROCERY- Joe Mesec 164 158 116 437 L. Zupančič 140 167 159 466 N. Nelson ?()7 167 182 556 John Mesec 132 138 148 418 F. Bailey 173 147 146 466 Totals 816 777 750 2,343 OPEKA’S CLOTHIERS— T. Root 161 142 160 463 F. Pustavrh 157 147 133 437 M. Opeka 151 152 149 452 T. Barle 133 180 152 465 F. Novak 159 144 154 457 Totals 761 765 748 2,274 NORTH SHORE BLDG. and LOAN— F. Brence ...j 1?9 168 187 484 G. Drašler 135 134 204 473 F. Remzgar \??. 134 169 425 J. Korenin 183 163 176 522 M. Suhadolnik ... .158 179 150 487 Totals 727 778 886 2,391 SVETE’S COLTS -1 V. Jereb 1.50 172 157 479 I. Mesec 150 161 171 482 E. Nelson 135 135 135 405 J. Hladnik 143 146 172 461 F. Moran 1??, 123 104 349 Totals 700 737 739 2,176 MOZINA'S BEARS— F. Mesec 1 ?7 135 120 382 I. Kovack 98 136 140 374 J. Mozina 123 146 147 416 M. Mozina 107 191 175 473 J. Zorc .167 156 148 461 Totals 623 754 730 2,116 TEAM STANDINGS Team W. L. Mozina’s ..4 2 Svetes ...... 4 2 Cepon’s .... 3 3 N. S. B.-L. 3 3 Comrades.. 3 3 Ogrin’s ...... 3 3 Opeka’s .... 3 3 Drassler’s.. 1 5 Pet .666 .666 .500 .500 4,738 .500 4,734 .500 Total Ave. 4,724 785.04 4,638 773.00 4,803 800.03 789.04 789.00 4,599 766.03 .500 4,591 765.01 .166 4,406 734.02 John Kolenc. REPORTS OF OFFICERS TO THE 13TH REGULAR OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION HELD AT ELY, MINN., JULY 30 TO AUGUST 4 1928 REPORT OF THE SUPREME TREASURER OF THE S.S.C.U. Esteemed brothers supreme officers and delegates of the 13th regular convention of the S. S. C. Union. As it is customary and in accordance with the constitution and By-Laws of the S. S. C. Union, I am submitting the report of my office for the last four years. I have tried to make my report as short as possible, since the details are shown so plain in the report of the supreme secretary. The work of this office, like of all others, has increased much more than some members might possibly imagine, but 1 have worked with increasing joy when I saw the satisfactory progress of the Union. A still greater progress was unquestionably retarted by the poor working conditions in many places where are our local lodges. In all my work I have tried to be punctual as much as possible. I have received no direct complaints about my work neither from the supreme or lodge officers nor from the membership. I have received some letters inquiring about delayed sick benefits and death benefits, and having explained the matters to the concerned immediately by letters, I have not heard from them again. This, of course, means, that the parties were satisfied with the answer received. Should, however, any of the members of the convention have any complaint to make, they will please bring it forward and 1 shall endeavor to explain if possible. Regarding official activity between the supreme officers, I can boldly state that it was very satisfactory. In my office I have to deal mostly with the supreme president, supreme secretary and with the supreme trustees. The supreme president, brother Anton Zbasnik, was in all cases accurate and efficient and so were the supreme secretary and the trustees. I have had not much correspondence with other supreme officers, but insofar as I had to deal with them, everyone was prompt in answers. One of the most important matters is the investing of our money, because there are many unreliable bonds 011 the market which offer high interest rates, but are of doubtful value and not to be recommended to us. I11 buying good and reliable bonds, however, which bear from five to six per cent interest, one must pay high prices or high premium for them. I have, therefore, in all case tried to recommend only such bonds which appeared to me the most secure for the Union. All bonds which we possess are good and reliable, and we are receiving the interest regularly from practically all. RESOURCES DIVIDED BY FUNDS (ADULT DIVISION) Resources as of July 1, 1924. Mortuary Fund, Class ‘A” .............. $217,492.28 Sick and Accident Fund ................. 8,867.32 Disability Fund T 12,944.37 Expense Fund ....................... 17,523.01 Reserve Fund ........................ 350,245.34 $ 607,072.32 Income during four years Mortuary P'und, Class “A” ..............$567,695.35 Mortuary Fund, Class “B” ............ 3,105.04 Sick and Accident Fund ............... 539,603.65 Disability Fund ...................... 10,873.27 Expense Fund _____________________ 147,634.16 Reserve Fund .......................... 197,063.60 $1,465,975.07 ?2,073,047.39 Disbursement during four years. Mortuary Fund ............................ $397,600.17 Sick and Accident Fund ...................... 548,011.64 Disability Fund ........................... 9,667.51 Expense Fund ............................. 144,313.23 Reserve Fund ...................... ... . 5,410.64 $1,103,033.19 Balance and hand June 30, 1928 970,014.20 $2,073,047.39 A*> it is evident from the figures of the sick Fund, we have (Continued on page 4) :: Jr OTOK ZAKLADOV Angleško spisal K. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevan]«) “No,” je začel Silver, “stvar je taka. Vi nam daste zemljevid, da moremo najti zaklad in opustite streljanje ubogih mornarjev in razbijanje njihovih glav, kadar spe; storite take in mi vam damo prosto na izbero: ali pojdete z nami na ladjo, potem ko se že nahaja zaklad na njej, in mi vam damo zapriseženo izjavo, na mojo častno besedo, da vam dovolimo iti na suho, kjer boste hoteli. Ali pa, ako vam to ne ugaja, ker so nekateri izmed mojih mornarjev surovi in imajo radi prejšnjih neprilik poravnati stare račune z vami, lahko ostanete tukaj, ako vam drago. Razdeliti si hočemo zalogo živil, mož za možem, in dam vam svojo zapriseženo izjavo kakor poprej, da nagovorimo prvo ladjo, ki jo zagledamo, ter jo pošljemo semkaj, da vas vzame na krov. Priznati morate, da je to moška beseda. Boljšega se ne morete nadejati, nikakor ne. In jaz upam, povzdignil je svoj glas—“da bodo vsi tukaj v koči slišali moj glas, kajti .kar sem govoril z enim, velja za vse!” Kapitan Smolett je vstal in iztrkal pepel pipe v svojo levo roko. “Ali je to vse?” je vprašal. “Moja poslednja beseda, grom in strela!” je odgovoril John. ‘Ako ne storite tega, baste videli od nas samo še naše kroglje.” “Zelo dobro,” je dejal kapitan. “Sedaj pa čujte mene. Ako pridete vi vsi, kolikor vas je, mož za možem, neoboroženi sem, se zavežem ukovati vas v železje ter vas peljati domov na Angleško pred sodišče. Ako pa nočete, je moje ime Aleksander Smolett; razvil sem zastavo svojega vladarja in vas vse pošljem k vragu. Zaklada ne morete najti. Ne znate voditi ladje — niti enega ni med vami, ki bi bil zmožen voditi ladjo. Ne morete se niti bojevati z nami; Gray, vidite, je prišel iz srede petorice vas. Ladja leži na suhem, gospod Silver, in noben veter jo ne premakne z mesta, to veste. Jaz sem tukaj in vam povem, da so to moje poslednje besede, ki jih slišite od mene: kajti kadar vas srečam zopet, vam poženem krogi jo v glavo Sedaj pa se poberi, lopov. Poberi se od tod, prosim, kar naglo in dvakrat hitro!” Silver je debelo gledal; njegove oči so bile izbuljene od jeze. Iztresel je ogenj iz svoje pipe. “Pomagajte mi vstati!” je zavpil. “Jaz ne,” je odvrnil kapitan. Nikdo izmed nas se ni ganil. Ostudno preklinjajoč se je plazil po pesku, da je dospel do podbojev veže in se tam dvignil na svoje berglje. Nato je pljunil v studenec. “Tu imate,” je kričal, “to je vse, kar mislim o vas. Pred-no poteče ura, bomo zažgali vašo staro bajto kakor sod ruma. Le smejajte se, strela, le smejajte se! Predno poteče ura, se boste smejali na drugem svetu. In oni, ki bodo mrtvi, bodo srečni!” In s strašno kletvino je odkrevljal dalje, razrival pesek in po štirih ali petih nesrečnih poskusih mu je mož, ki je nosi) zastavo premirja, pomagal preko ograje, potem pa sta v trenutku izginila med drevjem. XXI. POGLAVJE Napad. Kakor hitro je izginil Silver, se je kapitan, ki* ga je pazljivo opazoval, obrnil notri v hišo ter ni našel nikogar drugega na odkazanem mestu kot Graya. Bilo je prvikrat, da smo ga videli razlj učenega. “Na svoje prostore!” je zagrmel. In potem ko smo planili na svoja mesta, je rekel: “Gray, vaše ime zapišem v ladjino knjigo; ostali ste na svojem mestu kot pravi mornar. Gospod Trelawney, zelo sem iznenaden glede vas. Zdravnik, mislil sem, da ste kedaj nosili kraljevo suknjo! Ako ste se tako obnašali pri Fontenoy, gospod, moram reči, da bi bilo bolje, če bi bili ostali doma v postelji!” Zdravnikova straža je bila zopet pri strelnih linah, druga pa je marljivo basala ostale puške; vsi pa smo bili rdečih lic in osramočeni. Kapitan je nekoliko časa molče gledal. Nato pa je dejal: “Fantje,” je rekel, “dobro sem posvetil Silverju in to namenoma; predno poteče ura, nas bodo napadli. Nas je mnogo manj, tega mi ni treba praviti, vendar mi se bojujemo v zavetju in pred eno minuto bi tudi trdil, v polnem redu. Prav nič ne dvomim, da jih nabijemo; če hočemo.” Nato je hodil okrog po bajti in gledal, če je vse v redu in pripravljeno za obrambo. Na ožjih straneh hiše, na vzhodni in zahodni, sta bili samo dve strelni lini, na južni, kjer se je nahajal hodnik ali pred-veža, zopet dva, na severni strani pa pet. Nam sedmerim je bilo ravno dvajset pušk na razpolago; drva smo bili zložili v štiri kupe, nekake mize, bi se skoro moglo reči, vsakega skoro sredi vsake strani, in na vsaki teh miz je ležalo nekaj streliva in štiri nabasane puške. V sredi pa so bile razložene sablje. “Nesite ogenj na prosto,” je rekel kapitan; “mraz je minul in ni treba, da bi imeli v očeh polno dima.” Sam gospod Trelawney je nesel železni koš za ogenj iz hiše in tresel tleči pepel po pesku. “Hawkins še ni zajutrkoval; Hawkins, posluži se sam in potem zopet na svoje mesto,' je nadaljeval kapitan Smollett. “Le urno fante, potreboval boš, predno boš pojedel. Hawkins, natoči vsakemu kozarec žganja.” Ko se je to zgodilo, je kapitan dovršil načrt obrambe. “Zdravnik, vi vzamete vrata,” je zopet začel. “Pazite dobro in se ne izpostavljajte preveč, ostanite notri in streljajte skozi predvežo. Hunter, vzemite vzhodno stran, Joyce, vi stojte na zapadni strani. Gospod Trelawney, vi ste naboljši strelec — vi in Gray vzameta to severno stran s petimi strelnimi linami; tam je največja nevarnost. Ako se jim posreči priti do tja in streljati na nas skozi naše lastne strelne line, bo nevarno za nas. Hawkins, niti ti niti jaz nisva posebna strelca, radi tega bova stala nastrani, nabijala puške in pomagala, kjer bo treba.” Mraz je minul, kakor je rekel kapitan. Kakor hitro se je vzdignilo solnce nad drevje, ki je obdajalo ostrog, so padli njegovi žarki z vso močjo na posekani del gozda in v trenutku izpili vse sopare. Kmalu je pesek kar žarel in se je mehčala smola lesa v koči. Odvrgli smo jopiče in suknje, odpeli srajce pri vratu in zavihali rokave gor do rame. In tako smo stali tiho vsak REPORTS OF OFFICERS TO THE 13th REGULAR CONVENTION OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION (Continued from page three) had §6,437.99 more disbursements than receipts during the four years although we had several special assessments levied for this fund. Cash Deposits June 30, 1928. Bond investments ........................ —--------$ First State Bank of Ely .................. City Bank Co., Lorain, 0. 4 Allegheny Valley Bank, Pittsburgh, Pa. ...... 4 Millard State Bank, Chicago, 111............—4 North Amer. Bank. & Sav. Co., Cleveland, 0. 4 .2% 912,000.00 36,709.44 10,201.33 10,200.00 10,200.00 10,200.31 Total ....................... ._...__________ $ 989,512.08 Less checks outstanding ................................. 19,497.88 Balance on hand, June 30, 1928 -------------------------- $ 970,014.20 Balances in separate funds June 30, 1928. Mortuary Fund, Class “A” ................................ $ 388,087.40 Mortuary Fund, Class “B” ..................................... 2,605.04 Sick and Accident Fund ..................................... 2,429.33 Disability Fund .............................................. 14,150.13 Expense Fund ...............................—i* ............. 20,843.94 Reserve Fund .................................. 1—_......— - 541,898.30 GLASOVI Z R0DNE GRUDE V Baški Topoli se je nedavno odigrala kurijozna rodbinska tragedija. Seljak Josip Pikaš, ki je s svojo ženo živel v večnem prepiru, je po kratkem prerekanju svojo ženo zabodel z nožem in jo smrtnone varno poškodoval. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Pikaš je potem zažgal svojo hišo in se skušal obesiti. Sosedje so ga rešili. Mož je bi) aretiran in izročen sodišču. Total ................................. JUNIOR ORDER Balance June 30, 1924 ................ ... Income during four years __________________ Totals ........................... i. Disbursements during four years _______________— Balance June 30, 1928 _____________________ Funds invested in bonds First State Bank of Ely, checking account Total _____________ Outstanding checks ... Cash on hand, June 30, 1928 Totals resources of the adult and junior order June 30, 1928 ....................... Total resources of the adult and junior order June 30, 1924 ....................................... Increase of total resources in four years ... 970,014.20 - $ 32,557.05 50,119.87 -f 82,676.92 - - 19,548.49 63,128.43 $ 57,000.00 6.584.4S $ 63,584.43 456.00 $ 63,128.43 $1,033,142.63 639,629.37 . ? 393,513.26 various states as follows: State Texas ......__________ B’lorida ............. West Virginia North Dakota North Carolina Minnesota Amount $ 155,000.00 90.000.00 75.000.00 70.000.00 67.000.00 63.000.00 Iz Beograda poročajo, da je tamkajšnje kasacijsko sodišče potrdilo razsodbo vojaškega sodišča savske divizijske oblasti, ki je 72 nazarencev obsodilo vsakega na 10 let ječe, ker so — ko so vdrugič bili vpoklicani v vojaško službo — odklonili nošnjo orožja. Vsi obsojenci so bili iz istih razlogov že enkrat obsojeni na pet let ječe in so kazen tudi odsedeli. mi, dočim so drugi že pobegnili. Fant se je kakor lev vrgel na hajduka, ga podrl na tla in mu otel nož. Ko je fant ravno hotel razbojnika razparati, so stopili v hišo ostali sosedje, ki so preprečili usmrtitev. O strahovitem razbojništvu je bilo obveščeno orožništvo, ki je še tekom noči spravilo razbojnika v zapor, nato pa se podalo na zasledovanje pobegle tolpe. TXXXXXXXXTXXXXXXXXXXiriTTTT; Cipkarstvo v Idriji je v prvih povojnih letih cvetelo, sedaj se pa pri mnogih vzorcih zasluži na dan komaj par lir. Cipkarstvo so ubili laški spekulantje in režim je tak, da uniči vse, kar bi moglo količkaj koristiti slovenskemu življu. Dekleta silijo v mesta, mladi fantje se potikajo okoli, ker ne dobijo dela, vdove in upokojenci umirajo gladu, strašno je dandanes v Idriji! Joseph lantei, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE fž GLAS NARODA NAJSTAREJftI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. J* najbolj razširjen »lovensk} Ust v Ameriki; donašs nje svetovne novosti, naiDoj izvirna poročilu iz stsie do ‘ vine; mnogo šale in prevode manov najboljših pisateljev- Pošljite $1.09 In pričeli ga bomo pošill***1 Vsa pisma naslovite B*: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, New York, N. No. \% obresti plačuje na denarne vloSe Prudential Bank (Zakrajšek & Cešark) 455 W. 42. St., New York, N'- To je sedaj državna (State^ banka ter ima $175,000 £laV nice in rezerve. O njem ( dvoma. — Poslužujte se J®*j nesljivosti torej ne more U. S. Ohio Liberty Loans ................. 60,000.00 ......................... 50,000.00 Arkansas ....... Illinois ...... South Dakota Indiana ........ Pennsylvania Oklahoma _______ Colorado ....... Idaho .......... . 41,000.00 .............. 40,000.00 ................ 38,000.00 35,000.00 ............... 35,000.00 30,000.00 20,000.00 10,000.00 Michigan .. ... ................... 10,000.00 Wisconsin ..................... ‘ 10,000.00 Louisiana ........................... 10,000.00 Wyoming ..............+__________ 10,000.00 Nev/ Mexico ................ :... 10,000.00 Alabama ........................... 10,000.00 Kentucky .......................... 10,000.00 Arizona ,........................... 10,000.00 California ............................ 5,000.00 Tennessee ............................. 5,000.00 Totals ............................... j........-..... $969,000.00 With this I am closing my report and wish our Union much progress in the future. Respecfully submitted, LOUIS CHAMPA, Supreme Treasurer. (To be continued) na svojem mestu, trepetajoč od vročine in nemira. Pretekla je ura. “Na vislice ž njimi!” je dejal kapitan. “Tako dolgočasno je, kakor na morju, kadar ni vetra. Gray, požvižgajte vetru!” In ravno v tem trenutku smo dobili prvo znamenje, da se napad pričenja. “Ako vam je prav, gospod,” je vprašal Joyce, “če koga zagledam, ali naj vstrelim?” “Vsaj sem že rekel!” je odgovoril kapitan. “Hvala, gospod,” je odvrnil Joyce z isto mirno uljudnostjo. Nekoliko časa se ni prigodilo ničesar posebnega; toda Joycejeve besede so pomnožile našo čuječnost, in z . napetimi očmi in ušesi so stali strelci s puškami v rokah na svojih mestih, kapitan pa sredi koče, s trdo zaprtimi očmi in z nagubanče-nim čelom. Tako je poteklo nekoliko sekund, ko je Joyce naenkrat pomeril in ustrelil. Strel še ni utihnil, ko je začelo na vseh straneh pokati, strel za strelom. Nekoliko krogelj je zadelo kočo, vendar ni nobena predrla; in ko se je razkadil dim, sta se zdela ograja in gozd okoli nje zopet tako mirna in prazna kot poprej. Niti ena vejica se ni ganila, niti eno svetlikanje puškine cevi ni izdajalo navzočnosti naših sovražnikov. “Ali ste zadeli svojega moža?” je vprašal kapitan. “Ne, gospod,” je odgovoril Joyce, “mislim, da ne, gospod.’1 “Najboljša stvar je povedati resnico,” je zamrmral kapitan Smollett. “Nabij njegovo puško, Hawkins. Koliko jih je utegnilo biti na vaši strani, doktor?” “Ne vem natanko,” je rekel dr. Levesey. “Na tej strani so padli trije streli. Videl sem, kako se je trikrat posvetilo — dvakrat čisto blizu skupaj — enkrat pa bolj proti zapadu.” - - - (Dalje prihodnjič) „ V Argentini je sedaj že 14,-000 Slovencev. Poročila trdijo, da jih je izmed vseh teh komaj 500, kateri so v dobrem položaju. Največ je takih, da si zaslužijo toliko, da krijejo s težavo dnevne stroške, mnogi delajo od danes do jutri. Pisma izseljencev odsvetujejo odhod od doma, vendar pa je naval na Argentino vedno večji, ker vstvarj a jo fašisti v Julijski Krajini “allogenom” ved no bolj neznosno življenje. <> ^=====^^^—====^=======^1 > Pred zagrebškim sodnim dvorom je nedavno prvič nastopil ženski zagovornik. Gdč dr. Mira Winter je pri sodni obravnavi zagovarjala služkinjo Dragico Goličevo, ki je bila obtožena tatvine. Državni pravdnik je predlagal za obtoženko dve leti ječe, uspeli obrambi prvega ženskega zagovornika pa se je posrečilo, da je sodni dvor obsodil obtoženko sama na tri mesece zapora. <► O <► o $ <► o o <► <► <► o <► <► <► o <► n <► VABILO NA VELIKO ! <► <► <<: <► <► <► <► <► <► <► o <► < KATERO PRIREDI DRUŠTVO ZVON št. 70 J. S. K. J. V SOBOTO 10. NOV. 1928. k V DVORANI SLOVENSKE ŠOLE, VOGAL LINCOLN IN 22. CESTE, CHICAGO, ILL. Začetek ob sedmi uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 35 centov, pri vhodu 50 centov Izvrstna slovenska godba. ODBOR- Nova razbojniška tolpa se je pojavila v Budjanovcih v Sremu. Neki večer je vdrla v hišo premožnega posestnika Gjo-ke Božiča. Trije maskirani razbojniki so ustrelili gospodarja in sina, nato pa še gospodinjo. Sosedje, ki jih je streljanje prebudilo iz sna, so hiteli pogledat, kaj se dogaja. Neki pogumen mladenič je prvi vstopil v hišo in našel samo še enega razbojnika, ki je brskal za denarjem in dragotina- IMIIIIIItlllMIHIIIIIimillllllllllllimiimiK; M SS | Lepe | I tiskovine I ■a vaSa druStva, za trgovce, =j posameznike, za vn ako vrst- E n* prireditve dobit« vselej r* I po nizkih cenah ▼ prvi slovanski m ni J skl ti*- — karal v ZJed. državah, kj?r s: dobit« ob vsakem času za- E uesljivo in E I točno postrežbo 8« priporočam drufitvon, ro- E Jakom, trgovcem za vso pri- E like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela. E I Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Avo. CLEVELAND, O. 7III1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIR Na j večja In najstarejia slovenska zlatarska trgorioa v Ameriki' ^ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v»*D in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE •0SS St. Clair Av*. in »3« E. 79th St., Clevolan«. O. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok® apadajoče posle. . , 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio- cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx i: Vrši siko lirjt >rec večj moč >rec fan; 00 »i d drži £av; nih Voli tVe< ;E. £ bil ■ [ki ji i^ite\ >nili ie tioo Smi hidi Nin tlel. 0 lien »ta veči Pub »o i Hi s Prei Vsi &bd le % »jih :ko. fia on tfos Hi te. t&. C «81 'or kz Ma '«Š &il 1 < >Hi] ZNIŽANA BRZOJAVNA PRISTOJBINA za nakazila v Jugoslavijo. Za denarna nakazila, bodisi v dinarjih ali dolafj*^ računimo sedaj za nakazila potom direktnega bi' java v Jugoslavijo le $2.50 . mesto kot sedaj po $4. Pristojbina za brzojavna 1 ^ sma kot do sedaj po $1. Pristojbina za izplačil dolarjih znaša po 2%, oziroma najmanje 60 cen za nakazilo. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N* V tov f. CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXXXXXTTTXXXXX ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Satler Street, Pittsburg P* Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge ^notarski posel spadajoče dokumente, bodisi *• atari kraj. PiSite ali pridite oseb'no. mmimmmnnmuummnninimmnmnomtmtmmimimm*