^NA40 din - Leto XXXVIII - Št. 79
KRANJ, torek, 15.10.1985
IgOMlKfcJJglSnGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
^Prejem za nabornike v Kranju
~~ Spremenjena oblika na-Reva^6^ katerim mladinci ob oce-^ sposobnosti za služenje vo-H k    eznosti ne pristopijo več rv'n komisijo, je terjala tudi druga-■ piočih-111 orjvesčanJa nabornikov o wi rodu armade, v katerem bo-
do to obveznost izpolnili. Sedaj mladinci to izvedo ob prejemu vojaške knjižice.
V kranjski občini so se odločili za skupno izročanje vojaških knjižic. Da bi bilo to dejanje kar najbolj slovesno, so povabili k sodelovanju
*zvoz so najbolj povečali v Tržiču
V _ .
mesecm se Je izvoz gorenjskega gospodarstva po-Sk: za 15 odstotkov, od tega konvertibilni za 11 in klirin-SHl za 22 odstotkov
din ^0renJsko gospodarstvo je v osmih mesecih izvozilo za 36 milijard je arJev blaga. Od tega na konvertibilno področje za 22 milijard dinar-H» m na klirinško področje za 13,69 milijarde dinarjev. (Dolar je raču-re" P° enotni vrednosti 185,70 dinarjev.) Konvertibilni izvoz so na Go-stotw v PrimerJavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 11 od-22 qj0v- kar je za 4 odstotke več kot v Sloveniji, klirinškega pa za ren. st°tkov ali za 18 odstotkov več kot v Sloveniji. Skupno je letos go-
V i)ZV0Z vety za ^ odstotkov, slovenski pa za 7 odstotkov. nari   Kranju so izvozili na konvertibilno področje za 11,8 milijarde dihali    *n na kliring za 6,6 milijarde dinarjev. Izvoz na zahod so pove-
2a 13 odstotkov, izvoz na kliring pa za 5 odstotkov.
Proizvodnja večja za 1,8 odstotka
Hja P°datkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvod-d0^.na Gorenjskem v prvih osmih mesecih večja od enakega ob-Na j za f'8 odstotka. V Sloveniji pa je bila večja za odstotek. ka jje??nicah je bila za 2,7 odstotka manjša, v Kranju za 5,6 odstot-Večj e£Jtt' V Radov,J'ci za 3J odstotka in v Tržiču za 11 odstotkov tujj k£4 v enakem lanskem obdobju. Manj kot lani naj bi naredili Pak0V| ''Oki, vendar so že ugotovili, da gre za statistično na-
kei», '^^tošnja proizvodnja v osmih mesecih je enaka lanski v ena-
mladinsko organizacijo. Plod povezave sekretariata za ljudsko obrambo in občinske konference ZSMS v Kranju je bila slovesnost v kranjskem kinu Center, kjer so 5. oktobra letos izročili fantom, rojenim leta 1967, vojaške knjižice.
Zbrani so si po pozdravu predsednika OK ZSMS ogledali film o vojaškem življenju in spremljali kulturni spored, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja. Sledila je slovesna predaja vojaških knjižic, med katero so mlade seznanili z oceno njihove zdravstvene sposobnosti in izborom vrsto usposabljanja v armadi. Predstavili so jim tudi nadaljnji potek sodelovanja s sekretariatom za ljudsko obrambo in jim dali nekatera osnovna navodila o služenju vojaškega roka. Ker bodo v armado odšli prihodnje leto, bo verjetno za njih že veljal skrajšan, enoletni rok.
Med naborniki, ki so ob sprejemu vojaških knjižic postali vojaški obvezniki, je na srečanju vladalo prijetno vzdušje. Slovesnosti so se udeležili poleg delavcev sekretariata za ljudsko obrambo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kranjski občini. g g.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Inovacijske vrzeli
Po številu inovacij smo daleč za razvitim svetom, vendar pa moramo priznati, da smo kar dobro zastavili korak za njimi. Vsako leto ugotavljamo, da se tudi pri nas vse bolj uveljavljata inovacijsko mišljenje in vedenje. Za vrsto drobnih praktičnih inovacij in izboljšav se ideje porajajo ob delu, v delavčevem vsakdanjiku. Inovacije, s katerimi se predstavljajo mojstri, mehaniki, ključavničarji, skratka ljudje, ki so inovacije domislili in jo tudi sami spravili v življenje.
Praznina pa zija navzgor. Veliko redkejše so namreč inovacije tistih, ki so višje na izobrazbeni lestvici. Kdove-koliko idej se poraja v glavah razmišljaj o čih ljudi, koliko predlogov leži po predalih, pa ni ljudi, ki bi jih spravili v življenje. Ko stvari čakajo in se prelagajo, izgubljamo čas, ljudje voljo, zunaj pa nas prehitevajo. Če bi vsaka delovna organizacija, ki ima večje število inovatorjev, imela ljudi, da bi zamislili sproti uresničevali, bi bil naš napredek hitrejši.
To je cokla razvoja, ena ključnih. Druga pa je zavist. Zakaj se dogaja, da ob neki ideji; ko bi moral inovator dobiti večjo vsoto denarja, raje spreminjamo pravilnik, kot pa da bi mu izplačali, kar mu qre?! Saj bi bilo prav to izplačilo spodbuda za druge. Tudi denar prinaša napredek. Zato z inovacijami drugi osvajajo svetovna tržišča. Mi pa v svoji majnosti in ozkosti oklevamo, čakamo, skoparimo in — capljamo za njimi. Ko pa bo predlog, ki ga bo dal naš inovator, zagledal svet pri tujcih, bomo planirali v nakup za druge devize. Takrat nam pa denarja ne bo žal.
Odločnosti, prodornosti in poguma nam manjka, predvsem pa širine. Ali bomo končno spoznali, da bo z vsako inovacijo naša družba samo bogatejša?!
D. Dolenc
Dinar nima cene
Kiro Hadživasilev, član predsedstva CK ZKJ na obisku v jeseniški občini
Jesenice — Minuli teden je bil na obisku v jeseniški občini član predsedstva CK ZK Jugoslavije Kiro Hadživasilev. Ob tej priložnosti so ga na razširjeni seji predsedstva občinskega komiteja ZK Jesenice seznanili s protiinflacijskimi prizadevanji in gospodarskimi rezultati v občini. Gost si je ogledal tudi gradbišče jeklarne 2 in se v Kranjski gori pogovarjal s političnim aktivom občine.
Na Jesenicah ugotavljajo, da fizični obseg proizvodnje v občini ne dosega lanskega in da je tudi izvoz nekaj manjši. Vendar so poudarili, da so prav lani pri fizičnem obsegu proizvodnje (za 3 odstotke) in pri izvozu (za 29 odstotkov) dosegli dobre rezul-
Di
»W- ru^i P° izvozu so v Skofji Loki, ker so letos izvozili za odstotek *M<> l.v lanskih osmih mesecih. Na tržišču s trdo valuto so prodali din aj.rn^iJarde din, kar je toliko kot lani, in na vzhod za 2,4 milijarde
za 5 odstotkov manj.
bii0 )[ radovljiški občini je v osmih mesecih znašal izvoz na konverti
Nute k°t ia
•07 milijarde dinarjev in na kliring 867 milijonov dinarjev. Trde
so iztržili 18 odstotkov več in klirinških dolarjev 4 odstotke več vnLy enakem času. |,85   .^ržiču so izvoz na zahod povečali za 40 odstotkov in iztržili ta j^iijarde dinarjev, izvoz na vzhod pa je bil kar osemkrat večji in
I^ek znašal 2,7 milijarde dinarjev. 8a. Qd rQti Je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 30,4 milijarde din bla-ki-de h-   a z zahoda za 23-7 milijarde dinarjev in z vzhoda za 6,7 mili-2 7n lnarJev. Uvozilo je za 27,39 milijarde dinarjev repromateriala, Šir JniliJaro'e dinarjev opreme in za 0,38 milijarde dinarjev blaga p°«o potrošnjo.
!*o rv ~kritje uvoza z izvozom je na konvertibilnem področju 97-odstot-? 87-oh VeniJi 108-°dstotno), na klirinškem za 204-odstotno (v Sloveni-%0H st°tno). Celotno pokrivanje pa je 121-odstotno, v Sloveniji pa Qstotno. .
id.
škofjeloški četverčki »kupovali« v Lesninl v Kranju — Nina, Jan, Tadej in Rok Logar — škofjeloški četverčki, ki bodo 17. oktobra stari pet mesecev — so minuli teden obiskali Lesnino Pohištvo v Kranju. Bili so povabljeni na obisk in »nakup«. Ob tednu otroka so jih v kranjski Lesnini obdarili z dvemd pogradoma. Štirim zdravim kričačem v spremstvu mamice in očka je darilo izročil direktor Lesnine Pohištvo v Kranju Milan Likozar. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
tate. Zato letošnji, ki so malo pod lanskimi, niso tako slabi. To še posebno velja za Železarno, ki je svojevrstni barometer stanja v občini. Količinsko so v Železarni naredili sicer za 1,5 odstotka manj, vendar pa so kar za 7 odstotkov izboljšali kvaliteto. Povečali so tudi proizvodnjo bolj dodelanih izdelkov.
V Železarni imajo največ težav, ker porabijo preveč energije na proizvod. Upajo, da se bo to izboljšalo, ko bo končana investicija. Vendar jim povzročata precej težav inflacija in visoka obrestna mera; interkalar-ne obresti so že celo večje od posojil.
Član predsedstva CK ZKJ Kiro Hadživasilev se je strinjal, da je trenutno največji problem v državi visoka inflacija. Dokler se tržišče ne bo umirilo in ne bo začel delovati zakon trga, ne moremo računati, da bo manjša. Glede cen pa je rekel, da je precejšen problem pri tem prikazovanje realnih stroškov. Udeleženci so se strinjali s to ugotovitvijo, še posebej v zvezi z izvozom. Izvozni dinar na zahodu nima prave cene, medtem ko je na klirinškem tržišču celo preveč cenjen. To pa je tudi eden glavnih virov nerealnih stroškov, je menil predstavnik Železarne.
• V pogovoru so še posebej poudarili, da se tako na Jesenicah kot na Gorenjskem zavedajo, da akumulacija še nekaj časa ne bo takšna, da bi omogočala večja vlaganja v modernizacijo. Zato se še toliko bolj zavzemajo za vlaganja v tisto proizvodnjo, ki daje največ in s katero je moč doseči dobre izvozne rezultate. Ko pa so razpravljali o osebnih dohodkih, je predstavnik sindikata opozoril, da bi se morali bolj zavzemati za zagotavljanje enakih možnosti za ustvarjanje sredstev za osebne dohodke kot pa za enako delitev sredstev za osebne dohodke.
A. Žalar
sejem stanovanjske opreme kranj, 11.~17.10/8S
Na 18. sejmu stanovanjske opreme samo še
DANES, JUTRI in v ČETRTEK 20 % 20 % 20 % POPUST
Izjemne ugodnosti pri nakupu:
ISKRA električna ročna orodja — 20 % nižje cene
GORENJE bela tehnika ^ 20 % nižje cene, NOVO - prodaja staro.
za novo
Velika izbira volne — 20 % nižje cene
Poleg navedenega še množica drugih ugodnosti in popustov pri na: kupu blaga_
Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov
notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti
prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica
Vstopnina še vedno 100 din^
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO
TOREK. 15. 0KT0BRAJSJ5
Večji poudarek človekovemu okolju
18. sejem stanovanjske opreme ni pomemben samo zaradi razstavljenih izdelkov, ampak tudi zaradi spremljajočih dejavnosti, prodaje in strokovnih posvetovanj
Kranj — 18. sejem stanovanjske opreme v Kranju je v petek, 11. oktobra, odprl sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije Miha Ravnik. Poudaril je, da tudi ta sejem dobiva pomembno vlogo v sedanjih tržnih in družbenih "razmerah. Pomemben pa ni samo zaradi razstavljenih izdelkov, ampak tudi zaradi spremljajočih dejavnosti, prodaje in strokovnih posvetovanj. Prav bi bilo, če bi v prihodnje prav na tem sejmu še bolj poudarili človekovo okolje.
Tokrat na 20 tisoč kvadratnih me-
trih razstavnega prostora v Savskem logu sodeluje 220 domačih in 10 tujih razstavljavcev. Razen različnih dekorativnih izdelkov, notranjega in stavbnega pohištva prikazujejo tudi gradbene in izolacijske materiale, naprave za ogrevanje in podobno. Med razstavljavci in prodajalci je tudi precej zastopnikov male obrti, ki so tudi tokrat popestrili ponudbo.
Med različnimi razstavami na sejmu je še posebno zanimiva letošnja
razstava gob. Kljub suši je članom Gobarske družine Kranj uspelo prikazati okrog 350 različnih gob. Pravzaprav bi si to sejemsko prireditev težko zamišljali brez gobarske razstave, ki precej pripomore k poznavanju gob in tudi k temu, da že nekaj časa na Gorenjskem ni bilo za-strupitve z gobami. Ob 15-letnici delovanja je Gobarska družina Kranj izročila Gorenjskemu sejmu priznanje za sodelovanje.
Privlačnost letošnji jesenski sejemski prireditvi pa poleg prodaje ozimnice, različnih popustov, predavanj in posvetov daje tudi gostinsko-zabavni program. Pripravila sta ga Gostilna Sejem in Pivovarna Laško. V velikem šotoru med obema halama, kjer postrežejo z laškim pivom, piščanci in klobasami, vsako popoldne igra tudi ansambel Triglav, zvečer pa različni popularni ansambli.
Še pred otvoritvijo je direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar rekel, da je v sejemskih prireditvah pri nas še veliko neizkoriščenih možnosti. Na nedavnem sestanku sekcije za sejme pri republiški gospodarski zbornici, so sklenili, da bodo zahtevali znižanje stopnje prometnega davka za prodajo izdelkov na sejmih.
18. sejem stanovanjske opreme v Kranju bodo zaprli v četrtek, 17. oktobra.
A. Žalar
Česa v naših šolah ne bi bilo treba
»Popravni izpit« iz telovadbe
Vzgojnoizobraževalni programi v osnovni in srednjih šolah so sicer p'^ ni za povprečno bistrega slovenskega učenca, vendar pa so tako natrpa*11 vsemi mogočimi vsebinami, da jih lahko pošteno obvlada samo zares pridef;
Prav zaradi obilice snovi pa je toliko pomembnejša učiteljeva PreS°L kaj bo otrok v nadaljnjem šolanju in življenju res rabil in česa ne. Dober telj ne bo vsega trpal v otroške glave; izluščil bo najpotrebnejše, kar mo™ znati in ta znanja v njih tudi utrdil. ' .u
Tako bo naredil dober matematik, slavist, biolog, zgodovinar, tako naL ravnal tudi dober učitelj telesne vzgoje. Če se bo strogo držal prograO)8^ zahteval od učencev domala vrhunske rezultate, bo telesno vzgojo večiai W skutil. Če pa bo svoj predmet prilagodil sposobnostim in željam učenčeve pojmoval bolj kot sprostitvene ure med zahtevno matematiko in angleš^11' na primer, jim bo napravil veselje. Učenci bodo imeli tako telesno vzgoj0 učitelja radi, ob tem pa bodo spoznali tudi koristnost zdrave športne rekre cije za življenje in delo vsakega človeka. ^
A nekateri učitelji telesne vzgoje razlike med zahtevnostjo in pome? nostjo matematike ali angleščine na eni strani in telovadbe na drugi (p°?\ no priznajmo, da je) nikakor nočejo videti. Svojo pomembnost, stopnjuj^ tem, da vztrajajo pri začrtanem programu. Učenec ga mora obvladati, $lC je neocenjen, ne dobiti niti najnižje opisne ocene, manj uspešno, potrebne spričevalo. Učenec iz Iskrinega šolskega centra v Kranju, na primer, & preteče šestih krogov na stadionu v dvanajstih minutah, mora na »pop* izpit«. Fantje tožijo, da so tako zahtevni vsi učitelji telesne vzgoje.
Do podobnih nesmislov včasih prihaja tudi v šoli v naravi. Učiteljic8!J obali v »najlonkah«, učenci pa čofotajo v mrzlem morju, v katerem je V° še na gosto meduz. Program je pač treba izpeljati!
Kje je meja med zahtevami, ki jih postavlja papirnati program, in j% vim razumom, človečnostjo? V tem primeru učitelju manjka bistvena goška kvaliteta. Naj se nikar ne izgovarja, češ da učenec nalašč noče pre^ šestih krogov v dvanajstih minutah. Vsak tega najbrž ne zmore, če P8^ »šprica«, je tu spet vprašanje, zakaj. Če se učitelj strogo drži program8'
Dobro bi bilo, če bi včasih kateri od učiteljev zamenjal učenca na ™ pravnem izpitu. jj Jelovi
Zlate medalje za kakovost — Ob otvoritvi 18. sejma stanovanjske opreme v
Kranju je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep razstavljavcem podelil tudi zlate medalje za kakovost. Dobili so jih: KIV Vransko za kotel za etažno centralno ogrevanje Etaž; Lesnina Kranj za program pohištva Alea, proizvajalec Bor iz Laškega; Pionir iz Novega mesta, tozd Keramika za keramične pečnice; Javor Pivka za sedežno garnituro Kameleon in Mercator Tržič za kaminsko peč, proizvajalca EMO iz Celja. Na sliki podelitev zlate medalje Mercatorju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Kali
nezadovoljstva
delavcev
Kranj — Čeprav se je masa sredstev, razdeljenih za osebne dohodke, v letošnjih 9 mesecih povečala za 85 odstotkov v primerjavi z lansko v tem času, glede na laško povprečje pa za 68 odstotkov, se v teh statističnih povprečjih skrivajo velike razlike. Standard v povprečju resda ni padel, toda med delavci v mnogih kolektivih je kljub temu čutiti nezadovoljstvo. Ponekod so se napetosti izrazile v prekinitvah dela. Na Gorenjskem je bilo letos 12 prekinitev, v njih je sodelovalo 600 ljudi. Najsi so ljudje na ta način opozarjali na globoka, težko rešljiva nasprotja v odnosih v kolektivih ali pa so tako le izsiljevali izenačitev plač, se je treba opredeliti do njih in poiskati rešitve. V sindikatih so ob nekaterih »štraj-kih« poslušali očitke, da niso odi-
grali svoje vloge, saj bi sicer lahko preprečili marsikateri spor. Zato so se pri gorenjskih sindikatih tokrat odločili, da bi od časa do časa ugotavljali, kaj se dogaja v kolektivih: kako gospodarijo, delijo osebne dohodke in kakšno je razpoloženje delavcev.
S tem namenom so se v četrtek zbrali predsedniki nekaterih koordinacijskih odborov sindikata v sozdih in sindikalnih konferenc v večjih tovarnah. Pred vrati so namreč volitve, tudi v sindikalne organe, kongres, razprave in sprejemanje srednjeročnih planov in dobro je vedeti, kakšno vzdušje vlada med delavci, ko se pripravljamo na tako pomembne stvari. V sindikatih sodijo, da prekinitev dela najbrž še ni konec. Ne le zaradi osebnih dohodkov, ki so največkrat le povod za to, da nasprotja v nekem kolektivu dosežejo vrelišče, temveč predvsem zato, ker je delavcem omejeno odločanje. V pla-niškem sindikatu pravijo, da delavec lahko vpliva le na 11 odstotkov družbenega proizvoda. Namesto da bi tega najprej razdelili za enostavno reprodukcijo, gre najprej za davke, dolgove in podobno, tako da slednjič ostane prav malo, s čimer lahko razpolaga delavec. V Žele-
zarni so zaskrbljeni zaradi uravn1 lovke, ki nespodbudno vpliva °. produktivnost. Delavci v Železar so zadovoljni z dohodkom, vsaj °_ avgusta, ko so dosegli izredno a bre rezultate. Tudi delati so še pP pravljeni, celo prek delovnika, I da imajo za delo vse pogoje-Gozdnem gospodarstvu so pri si dikatu prepričani, da je sindiK neučinkovit tudi zato, ker si je n ložil preveč nalog, potem pa ne MR re nobene dobro izpeljati. V v° renjskem zdravstvu, kjer s*e otap jo z izgubo, je že dolgo čutiti nez dovoljstvo delavcev. Nizki dohod so tudi v KŽK razlog, da delav* odhajajo delat drugam. V Savi J najhujša stanovanjska sUska, ^ na stanovanja čaka kar 330 del cev, le 43 pa bodo lahko stanovanj, podelili. Mnogokje je sporna & ozimnica, saj je sindikati niso gotovih v vseh delovnih organiza . j ah. Sicer pa bi se kazalo odloČi^ ali je ozimnica res stvar sindika in ali se ne bi z njo raje ukvarj trgovina. , y
Obilica problemov, o katerih so. četrtek    razpravljali sindi**|| predstavniki največjih g°renJf *V' kolektivov, bi terjala globljo obra navo. Nakopičeni problemi P? 3 tudi dokaz, da bi se morali si? kalni predsedniki večkrat dobiti-D. Z. Žlebja
Zdravstvu niso potrebne palače
V kranjskem zdravstvenem domu so odprli na novo urejene prostore fizikalne medicine, rehabilitacije in ortopedije — Izziv za nadaljnje organiziranje stroke — Pomoč ljudem z različnimi obolenji
Kranj — Večina gorenjskih pacientov, ki jim je zdravnik predpisal fizioterapevtsko zdravljenje, je ponavadi obiskala oddelek fizikalne medicine, rehabilitacije in ortopedije v kranjskem zdravstvenem domu. Ze lani se je tod zbralo vsak dan okoli 250 in več bolnikov in poškodovancev. Zaradi preobremenjenosti in zastarelosti prostorov pa gradbenih pomanjkljivosti iz preteklosti se je pokazala potreba po prenovi kletnega dela kranjskega zdravstvenega doma. Obnovitvena dela so se začela decembra lani, sklenili pa so jih pred dnevi.
»To je po daljšem obdobju prva večja naložba v našem domu,« je na-
glasil direktor ZD Kranj dr. Aleš Pa-ternoster med četrtkovo slovesnostjo ob odprtju preurejenih prostorov. Zbranim, med katerimi so bili poleg zdravstvenega osebja iz gorenjskih zdravstvenih domov in kranjske porodnišnice tudi predstavniki medobčinske in občinske zdravstvene skupnosti ter izvajalci del, je med drugim še dejal: »Številni so pomagali pri njeni uresničitvi. Sedaj je na
vrsti dogovarjanje z delovnimi kolektivi za združevanje denarja, s katerim bomo kupili sodobnejše aparature in opremili preurejene prostore. Zal zaenkrat ni denarja za druga dela, saj ves zdravstveni dom kliče po obnovi.«
Prenova kletnih prostorov je trajala nekoliko dalj od predvidevanj, ker so sproti odkrivali nove slabosti in je primanjkovalo nekaterih materialov. Celotno naložbo, katere vrednost se je povečala na 40 milijonov dinarjev, je financirala občinska zdravstvena skupnost iz Kranja.
»Zdravstvu niso potrebne palače,« je v slavnostnem nagovoru poudarila specialistka-ortopedinja dr. Tatjana Veličkovič, ki je ves čas bedela nad uresničevanjem prenove prostorov, »ampak dobro organizirane službe. V kranjskem zdravstvenem domu, ki od vsega začetka sledi razvojnem toku sodobne medicine, smo se že po 1970. letu lotevali zdravljenja težavnih obolenj pri odraslih in otrocih. Ob spoznanju potrebe po
stalnem spremljanju človekovega razvoja smo postali kos zahtevnim programom. Veliko pozornosti namenjamo vse številnejšim obolenjem hrbtenice, zaradi katerih prihaja do velike stopnje invalidnosti.
Težnja po uveljavitvi sodobnega koncepta terapije je terjala prenovo prostorov. Le-ti pa naj bodo izziv za
nadaljnje organiziranje stroke, ki bo človeku omogočila kvalitetnejše življenje.«
Obnovljene prostore je odprl predsednik delavskega sveta ZD Kranj dr. Miha Gril, ki je zaželel, naj ta adaptacija ne bi ostala osamljen primer v domu. Zatem so si gostje ogledali pridobitev, ki bo koristna tako za paciente kot delavce. Dvanajstim terapevtkam bo v pomoč predvsem ozvočenje v prostoru za hidroterapi-
jo. Lepo so uredili tudi oddel { razvojno nevrološko obra . otrok v sosednji stavbi doma- J
Posodobitev v kranjskem *tvenem domu omogoča, kot J ^ nila dr. Veličkovičeva, priPraY%l be za potrebe po rehabilitaciji^ J zličnejših bolezenskih stanj- J bolnic
bodo tudi nadaljevali zdravljenje, paciente usposablja življenje in delo ter jim sve -kako preprečiti poslabšanje V sodelovanju z delovnimi °to^f cijami si bodo prizadevali za P čevanje obolenj. j)i
Delo v prenovljenih pros*? steklo v začeteku tega tedna-P v uspešnejše kot doslej, pred v" ^ prihodnje leto opremljanje s nimi medicinskimi napravam1 za elektroterapijo. Obenem ^ službo okrepili z delovnimitef in več logopedi. ^
1
Proslava radovlji^ planincev
Radovljica — S proslavo, J1' A petek, 18. oktobra, ob 18. ur» f
osnovne šole Antona TomažjVL harta v  Radovljici,  bodo ?$.\\
GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka In Trii« — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: l^opoldina Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: I.ojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk Z P ljudska pravica Izubijana. Naslov uredniitva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-980  —  Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72  -  Naročnina za II. polletje  1.250 din
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
praznovanje 90-letnice Plani%jj društva Radovljica. Na prirej f\ do podelili priznanja Planin* f« ze Slovenije in postaje Gorsj* d* valne službe, ki slavi 20-letnJSj j vanja. Program bodo popes* ^ ški oktet iz Zasipa, harmom.^ orkester glasbene šole Radov . Linhartov oder KUD RadovU'^ Proslave se bodo udeležili i * ni Planinskega društva R^JLlj1^ iz Varaždina, s katerim r0,^1! društvo plodno sodeluje že d Pred proslavo bodo ob 16. uffl V, v graščinski dvorani razstav'}f posvečena   90-letnici Plan1
vestnika.
i95ik, 15. OKTOBRA 1985
DELEGATSKO ODLOČANJE — TRŽIČ —GOSPODARSTVO
34. SEJA
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
skupščine občine Tržič bo v sredo, 23. oktobra 1985, °b 18. uri v mali sejni sobi
34. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
skupščine občine Tržič bo v četrtek, 24. oktobra 1985, ob 18. uri v veliki sejni sobi
32. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
skupščine občine Tržič bo v četrtek, 24. oktobra 1985, ob 18. uri v mali sejni sobi
Dnevni red
*• Ugotovitev navzočnosti delegatov
2- Potrditev zapisnika prejšnje . !fje
<*• Poročilo o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o družbenopoliti-enem izobraževanju
* Pripombe na osnutek plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, poročilo
8- Osnutek družbenega plana SR Slovenije       za obdobje 1986-1990, mnenje Umik predloga odloka o zašči-tenih kmetijah v občini Tržič
°- Volitve in imenovanja
a- Predlogi in vprašanja delega-
£ tov
Bleda kadrovska slika
Na osnovi sklepov zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič decembra lani je kadrovska služba izdelala poročilo o uresničevanju kadrovske politike v občini. Obdeluje dve glavni poglavji: možnosti za združevanje kadrovskih funkcij ter upadanje izobraževanja ob delu in iz dela.
V tržiški občini je bilo maja letos zaposlenih 6121 delavcev, od tega v gospodarstvu 5626 in v negospodarstvu 495. Anketa je zajela 31 organizacij združenega dela in skupnosti od skupaj 40 ali 93 odstotkov vseh zaposlenih.
Kadrovsko službo imata v Tržiču primerno organizirano le BPT in Peko, glede na velikost pa imajo to službo urejeno še v desetih organizacijah združenega dela. V drugih opravljajo zahtevnejše naloge s tega področja individualni poslovodni organi, manj zahtevna administrativna dela pa tajnice, referenti ali drugi delavci. V manjših organizacijah se kadrovska dejavnost še vedno uresničuje v smislu izpolnjevanja najnujnejših zakonskih zahtev.
Združevanje kadrovskih funkcij ni privlačno
V zaključkih poročila o uresničevanju kadrovske politike v tržiški občini iz leta 1980 piše: »Obstaja možnost, da tiste organizacije združenega dela, ki kadrovskih služb nimajo razvitih, nekatere naloge, predvsem zahtevnejše, rešujejo in izvajajo v okviru skupne strokovne službe za več organizacij skupaj. To bi bilo izvedljivo predvsem za tiste organizacije, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost (šole in podobno). Sicer pa naj se do tako organizirane kadrovske službe opredelijo organizacije same.«
poslej družbeno l*obraževanje?
^žbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju bi djA^ba v naslednjem srednjeročnem obdobju razširiti na zbeno izobraževanje v širšem pomenu
<k, ržiška občina je ena redkih v Sloveniji, ki ima podpisan družbeni °^obje ° druzDenoPoutičnem izobraževanju za iztekajoče se petletno
*braran*k* m°rali za te namene zbrati dobre tri milijone dinarjev; letju \so Jih za več kot pol milijona manj. Tudi v letošnjem prvem polje očitno zaostajanje v nakazilih, ^^.izobraževalnimi oblikami, ki so financirane iz tega dogovora, toriii n?.JVecJi delež odpadel na izobraževanje v družbenopolitičnih or-Mđte^ari" To je bilo lani in v prvem polletju letos nekaj pod planom, 9taS» k° soc^^0 med najuspešnejše oblike predvsem šola za starše, 'lUdcL r^ za pedagoške delavce in izobraževanje za potrebe splošnega us«ega odpora.
(feln° družbenem dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju se (%Pra "nancira tudi Radio Tržič, ki uspešno opravlja svoje poslanstvo, km y, je strogo ločnico med izobraževalnim in informativnim znača-
][ .daj ^ež.ko potegniti. $n0 0k^   nJe iz preteklih let narekujejo, da bi za naslednje srednjeročni..    °je obnovili družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraže-
,/>.v občini Tržič, seveda primerno spremenjen in dopolnjen, ^žb      n^ uS°t°vitve Delavske univerze Tržič kot glavne izvajalke ^Političnega izobraževanja bi kazalo družbeni dogovor razširi-
Proti združevanju kadrovskih funkcij se je opredelilo osemnajst organizacij; gre za manjše, prav tiste zaradi katerih je bila anketa ponovno opravljena. Navajajo bojaze, da bi se v tem primeru delo podvajalo, da bi morala novo ustanovljena strokovna kadrovska služba imeti tudi nove strokovne delavce, vprašujejo o financiranju take ustanove in menijo, da kadrovske skužbe ne more uspešno opravljati nekdo od daleč, ampak le tisti, ki ima stalen stik z delovnim okoljem.
Od trinajst organizacij, ki so se opredelile za delno združevanje kadrovskih funkcij, so v štirih predlagali večje sodelovanje na področju zaposlovanja, glede pomanjkanja delavcev v tržiški občini. V vseh treh osnovnih šolah so menili, da bi bila združitev kadrovskih funkcij mogoča z združevanjem vseh treh šol. Samo v Peku so predlagali združevanje na področju planiranja kadrov in zaposlovanja ter na področju izobraževanja (usposabljanja, štipendiranja, pripravništva, strokovnega izpopolnjevanja, proizvodnega dela). Druge organizacije so predlagale združevanje na področju varstva in zaščite ter na področju družbenega standarda. Zlasti pa so želele strokovno pravno pomoč pri izvajanju normativne dejavnosti, delovno pravnih razmerij in vrednotenju dela ter sistemu delitve osebnih dohodkov.
V zaključkih in sklepnih razmišljanjih poročilo med drugim pravi, da je stvarna možnost za združevanje kadrovskih funkcij, ki ne bi imela za posledico novih zaposlitev ali večjih stroškov, le v osnovnih šolah. Zanje bi kadrovsko funkcijo lahko opravljala, na primer,- socialni delavec in psiholog iz ene od šol.
Ker zaradi racionalnosti tudi v prihodnje ne bo mogoče zagotoviti v
majhnih organizacijah in skupnostih celovite kadrovske dejavnosti, bi del nalog s kadrovskega področja lahko prevzela strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. Mišljena je predvsem priprava okvirnih kadrovskih bilanc in spremljanje kadrovskih potreb.
Občinska kadrovska služba bo v sodelovanju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja sproti preverjala uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič, na nepravilnosti opozarjala, v hujših primerih kršitve pa dosledno ukrepala. S tem bi spodbudili organizacije, da bi začele resneje razmišljati o pomembnosti kadrovskih funkcij in o primernejši organiziranosti kadrovskih služb.
Izobraževanje ob delu in iz dela upada
Izobrazbena sestava zaposlenih v tržiški občini se iz leta v leto sicer malenkostno zboljšuje, vendar pa podatki kažejo, da izobraževanje ob delu in iz dela pada. Za izobraževanje v srednjih šolah se je v zadnjih treh letih odločilo le 42 tržiških delavcev, za višje 23 in visoke osem. Ker pa so tu šteti le vpisi, je težko verjetno, da'bo toliko tudi diplomantov.
Na upadanje izobraževanja ob delu po mnenju anketiranih najbolj vpliva nagrajevanje po delu, ki je vezano na opravljanje del na nalog in ne na primerno šolsko izobrazbo. Motiviranost za študij ob delu je s tem izničena saj z naknadno pridobljeno šolsko izobrazbo ne bi materialno pridobili ničesar. Razen tega ni zanemarljiva pripomba o zahtevnosti študija ob delu. Študija iz dela pa v organizacijah skorajda ne poznajo.
Sestavljalci poročila menijo, da je dejanski vzrok za upadanje zanimanja za izredno izobraževanje predvsem neprimerna kadrovska politika v prete-
.3. STRAN msSSB&SISM
Hosti pUZDeno izobraževanje v širšem pomenu. Z upoštevanjem dejav-^ativ -Trz*č bi bilo umestno namen dogovora razširiti še na infor-jJ>rogrni °"el- Zato bo tudi treba razčleniti, v kakšni višini in za katere 1 uf1*1-6 bosta dobila denar Delavska univerza in Radio Tržič. Jf^beni dogovor za podpisnice ne sme predstavljati nekih doda-j fy^n evmenitev, potrebna pa je točna predelitev, kaj je osnova za iz-^Di Vl^'ne prispevka posamezne organizacije združenega dela. Za ti^^iee. katerih letni prispevek je določen v absolutnih zneskih, bo določiti tudi primerno letno valorizacijo.
Zaradi sprememb v slovenski kmetijski zakonodaji:
Velja sedanji odlok o zaščitenih kmetijah
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občme Tržič je poleti obravnaval osnutek odloka o zaščitenih kmetijah v občini Tržič, ga sprejel in posredoval v javno razpravo. Osnutek je bil pripravljen na osnovi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki določa, da je kmetija tista kmetijska ali gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživaljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti.
Osnutek je zajel 242 kmetij, za katere se predvsem v primerih dedovanja omejuje prehod kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, preprečuje drobitev kmetij kot gospodarskih enot in omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo.
Julija pa so zbori republiške skupščine v sklopu sprememb kmetijske zakonodaje obravnavali tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).
Po osnutku tega zakona bi bil glavni kriterij za določitev zaščitene kmetije katastrski dohodek, predlagana višina katastrskega dohodka, ki zagotavlja lastniku primerno ekonomsko varnost, pa znaša 50.000 dinarjev. Primerjava osnutka odloka o zaščitenih kmetijah z novim kriterijem višine katastrskega dohodka je pokazala, da kar 52 predlaganih kmetij ne dosega 50.000 dinajev katastrskega dohodka. Obstojajo pa tudi težnje lastnkov nekaterih kmetij, da se ponovno vključijo v odlok, pripombe krajevnih skupnosti, da se nekatere kmetije, ki doslej niso zaščitene, zaščitijo, in želje lastnikov, da se izključijo iz odloka.
Glede na različnost interesov, predvsem pa na spreminjajočo zakonodajo, izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga, da se predlog odloka o zaščitenih kmetijah v občini Tržič umakne. Zaščitene kmetije bodo ohranile ta status, lastnik, kmetijsko zemljiška skupnost ali krajevna skupnost pa bodo lahko predlagali, da pogoje za določitev kmetije kot zaščitene po spremenjenem zakonu v upravnem postopku preveri občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
klosti, ki pa je pogosto posledica pomanjkanja primernih delavcev.
Poročilo o uresničevanju kadrovske politike je obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Poudarja, da mora postati načrtovanje gospodarskega razvoja Tržiča istočasno in tesno povezano z razvojem kadrov. Zato mt ra biti vsaka nova naložba v občini tuc kadrovsko preverjena in podprta. Zal tevne naloge iz planskih dokumente bodo lahko uresničene le z ustreznin i premiki na področju kadrovske polit -ke.
Republiški plan
Nekaj tržiških pripomb upoštevanih
Osnutek dolgoročnega plana Slo-venije do leta 2000 je republiška skupščina sprejela 3. junija letos. V javni razpravi so se na osnutek izoblikovale številne pripombe tudi v tržiški občini.
Velik del pripomb in predlogov Iz javne razprave je upoštevan v predlogu dolgoročnega plana, v katerem so opredeljene le temeljne razvojne usmeritve, ne vsebuje pa konkretni h materialnih obveznosti in odgovornosti. Te sodijo v dogovor o temelj h plana naše republike za obdobje od 1986. do 1990. leta.
Izmed tržiških pripomb na kartografski del osnutka sta bili v predlogu dolgoročnega plana upoštevani naslednji: da je treba v Podljubelju vrisati namesto nezajetega zajet vodni izvir, vrisana je gradnja čistilne naprave do leta 2000.
Glede pripombe o možnostih gradnje železniške proge Podnart— Tržič daje republiški izvršni svet tole pojasnilo: vsi v planu predvideni projekti temeljijo na kompleksnih raziskavah železniškega omrežja Slovenije in med drugim na prič a -kovanem obsegu prometa oziroma stopnji izkoriščenosti in propustnosti posameznih progovnih odsekov do leta 2000, vključno z oceno potencialnih gradenj novih železniških povezav.
Niso upoštevane pripombe glede slabe pokritosti z drugim TV programom, glede števila PTT enot, Dolža-nova soteska je vrisana kot krajinski park in ne kot naravni spomenik. Panoramski cesti Tržič—Begunje in Tržič—Golnik—Preddvor nista vključeni v turistično območje.
Za dve pripombi je bil tržiški delegat v zboru združenega dela rep l-bliške skupščine zadolžen vztrajati, da se vneseta v predlog plana: 110-kV daljnovod Okroglo—Tržič je zaradi regionalnega pomena potrebno vrisati v karto zasnove elektroenergetskega omrežja; občina Tržič bi morala biti v karti zasnove urbanega omrežja ob upoštevanju funh-cije naselij glede na proizvodne d> -javnosti označena kot pomembnej; e industrijsko središče in ne kot nas- -lje z večjimi obrati.
Težave največjega izvoznika
JjjJ1* Ravnik, sekretar CK ZKS, ob otvoritvi sejma stanovanj-* °preme
— Škoda, da se napoveda-
la X
tf^i izgovora s sekretarjem centih Ia komiteja ZK Slovenije $tan° Ravnikom ob otvoritvi sejma °vanjske opreme v Kranju ni-
kijetežili povabljeni predstavni-Po^^'Predelovalne in še posebej naJstvene industrije. Ta panoga ta Bje^ združuje veliko delavcev in
največjih izvoznikov pri
»k
°<iatki
kažejo, da letos proiz-
vodnja v lesni industriji nazaduje; kar za desetino nižja je kot v osmih mesecih lani. Zmanjšala se je produktivnost, hkrati pa so zelo narasle zaloge končnih izdelkov. Med poslovno povezapimi panogami je lesna industrija v najslabšem položaju. Beležijo najnižji dohodek na delavca, nizke osebne dohodke, majhno skupno porabo, nizek povprečni čisti osebni dohodek, najnižjo akumulacijo in največjo izgubo na delavca. Ob tem pa imajo naj-
večji delež izvoza v celotnem prihodku.
Miha Ravnik je menil, da so sicer tudi v lesni industriji svetli primeri, vendar jih je malo. Zaradi slabega položaja nasploh pa bi se morala ta panoga hitreje prilagajati razmeram. Marsikje to pomeni prestrukturiranje — podobno, kot se ga je pred leti lotila tekstilna industrija. Slednja bi bila lahko še v nečem za zgled lesarjem. Čeprav je zelo odvisna od uvoza surovin in različnih materialov, so med tekstilci redke delovne organizacije na spisku poslovanja z motnjami. V sosednji Italiji, na primer, nimajo dosti lesa, a so vendarle med vo-
dilnimi .v Evropi kar zadeva lesno predelavo in pohištvo.
Naša lesna predelovalna industrija se še vedno preveč ukvarja s proizvodnjo izdelkov, ki postajajo za domači trg predragi, v tujini pa nimajo cene, ker so ti programi zastareli in opuščeni. Pri nas še vedno delamo klasične omare, čeprav jih domala povsod že vgrajujejo v stene. Zato ni čudno, da je takšna omara v tujini cenejša od pručke.
Izvoz pa bo nedvomno še nekaj časa edini izhod iz sedanjega težkega položaja lesne industrije. Seveda bo potrebna za to tudi drugačna tečajna politika in spodbujanje za izdelke višje stopnje predelave.
Osnovno pa bo učinkovito prilagajanje potrebam tujega trga. To pa narekuje maloserijsko proizvod njo, izvirno oblikovanje in učinko vitejšo organizacijo. Če bi to ugoto vitev primerjali z razstavljenim pohištvom na sedanjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju, potem je izhod najbrž v iskanju izvedb in oblik, kakršne je predstavila Les-nina Kranj, proizvajalec Bor Laško, za to pohištvo je dobila tudi zlato medaljo.
Ob takšni izvirnosti in poslovno organizacijski povezanosti pa seveda tudi trgovina ne more stati ob strani.
A. Žalar
^Očna vodna skupnost Gorenjske
košnji program bodo ^esničili
n»^Več težav jim povzročajo tisti, ki danes soodločajo o vodi in Pr*vah ob njej
K,
' k? *oII ~~ ^Prejeti program Obmo-t;]Vr°Čju    skuPnosti Gorenjske na
/1 ih'"sUr - r<'f'm> vzdrževalne in tudi deJuvnosti nQ nižinskih
vodotokih je bil za letos
ili^k "Se^en. Ko smo se pozanima Mou 0 Poteka uresničevanji
letos
smo izvedli da so sničili že 70odstotno
N0 ^irama,
S%fp "odo do konca leta popolno 'Sv'?"1' Posebnih težav ni bilo. e^ jim jih povzročujo tisti, ki
danes soodločajo o vodi in o napravah ob njej.
Kar zadeva skrb za varstvo kvalitete voda, je Območna vodna skup nost poravnala svoj del obveznosti za sanacijo hidroelektrarne Moste in prispevala delež za čistilno napra vo Jesenice. Za sanacijo akumuluci je oziroma druge zapornice v Mostah so prispevali 11 milijonov dinarjev, za Čistilno napravo Jesenice pa 57 milijonov. Pomembna in uspešno
opravljena naloga iz varstva voda pa so bile tudi šolske akcije čiščenja vodotokov. Akcije so nagradili s 300 tisoč dinarji. 11 milijonov dinarjev je skupnost prispevala tudi za gradnjo objezerskega kanala na Bledu od Kazine do priključka mimo Toplic. Iz dodatnih sredstev je bilo odobrenih tudi 40 milijonov dinarjev za čistilno napravo in kolektorje v Kranju.
Pomemben je tudi delež skupnosti za uresničevanje zelenega programa. Za hidromelioracije v Srednji vasi v Bohinju, v Gorenji vasi v Poljanski dolini in za sofinanciranje vodnogospodarskih posegov na območju Vipave so namenili 100 milijonov dinarjev. Poravnali so tudi repu bliske obveznosti, suj so 8,5 milijonu namenili tudi za sanacijo reke Reke.
Glede nižinskih vodotokov sta še posebno pomembna dva programa: hidromelioracijski sistem Tenetiše in dola na Sori v Žireh. Iz programa
vzdrževalnih del velja omeniti obnovo Šeširjevega jezu na Sori v Škofji Loki, jaz na Kokri v Preddvoru, obnovo jezu na Mošeniku v Tržiču pa Petruzov jez v naselju Gaberk in jez v naselju Visoko na Poljanski Sori. Kmalu pa bodo končana tudi zavarovalna dela na Savi v Kranju. Od pomembnejših del jih čaka še urejanje Save Bohinjke v Ribnem zaradi zaščite pašnih površin. Delati bodo začeli še ta mesec.
Podobno je tudi z uresničevanjem programa del na višinskih vodotokih. V jeseniški občini še trajajo dela na Belem potoku pred Mojstrano. Končana pa so dela na Močilih pri Erjavčevi koči in na Dovškem potoku, kjer je plaz ogrožal vas Dovje. Saniran je tudi plaz nad letnim gledališčem na Jesenicah, na Jeseniškem rovtu pa hudournik izpod Črnega vrha. V radovljiški občini je Podjetje za urejanje hudournikov
končalo dela na jezu pod Zoisovim gradom v Bohinjski Bistrici in na Koprivniškem potoku v zvezi z obrambo pred poplavami. V tržiški občini so letos v programu redna vzdrževalna dela in bodo prav tako pravočasno končana.
V kranjski občini še vedno poteke jo precej obsežna dela na potoku Bi strica v Preddvoru, ki je pritok jeze ra Črnjava. Na Jezerskem Podjetje za urejanje hudournikov gradi za-plovno pregrado nad Planšarskim jezerom. V škofjeloški občini so letos uredili sotočje Žirovnice in Soro in tako omogočili gradnjo mostu na Brekovicah v Žireh. Na Hotaveljščici je obnovljen Šinkovcev jez, regulacijska dela pa so potekala tudi na Dašnjici v Železnikih. V obrambo pred poplavami pa sodijo tudi regulacijska dela na hudourniku Kršiv ni k v Dolenji vasi. ^
A. Žalar
3®3S@S5JJ©IEIIGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Bohinjski folkloristi navdušili Bavarce
Srednja vas v Bohinju — Folklorna skupina iz Srednje vasi v Bohinju, ki je lani praznovala deseto obletnico nastopanja, je bila 'etos gost svetovno znane prireditve Oktoberfest v Munchnu. Sodelovanje na največjem sejmu piva ali prazniku piva, kot imenujejo1 to prireditev, je bilo za Bohinjce veliko priznanje, obenem pa je terjalo posebne priprave. Vsa organizacija gostovanja je bila v rokah vodje skupine Janeza Iskre.
Folkloristi iz Srednje vasi v Bohinju so bili nastanjeni v študentskem počitniškem domu. Program gostovanja je bil natrpan, tako da je ostalo za ogled čudovitega bavarskega mesta malo časa. Miinc-hen je vsako leto med pivskim praznikom pravo mravljišče. Na poteh do zabaviščnega prostora vlada prava gneča, pa naj se človek odloči za pešačenje ali za vožnjo z mestnim avtobusom, trolejbusom, nadzemsko ah podzemno železni-
co. Mesto se veseli. Za vse je poskrbljeno: za najmlajše in odrasle, samo da človek potroši čim več denarja. Za Jugoslovane je bila vsa ta ponudba predraga. Pivo »superca« v največjem vrčku je veljalo kar 6,60 marke, za 1000 dianrjev pa je bilo mogoče v banki dobiti 6 mark!
Bohinjci so imeli v Munchnu več nastopov. V soboto popoldne so nastopili na glavnem trgu. V začetku nastopa ni bilo ljudi, potem pa jih je bilo z minute v minuto več. Prostor je bil kmalu natrpan. Slovenska pesem, ples in poskočna glasba vžgejo. Folkloristom je bil pri predstavljanju naše domovine v veliko pomoč prospekt Slovenija, moja dežela. Po nastopu na prostem so bili plesalci iz Srednje vasi med nastopajočimi na mednarodnem večeru folklore. Razen njih so nastopili še folkloristi iz Nemčije, Belgije, Francije, Švice, Avstrije in Italije. Program je trajal neprekinjeno skoraj tri ure. Naslednji dan
Ob pivu v največji miinchenski pivnici
Folkloristi Srednje vasi pred začetkom povorke
je bila po munchenskih ulicah parada. Plesalci in godci iz Srednje vasi so predstavili bohinjsko kmečko ohcet. Nevesti in ženinu ter bali so namenili kočijo, svatom pa loj trni voz.
Parada je že dolgo stalni del oktobrskega praznovanja v Munchnu. Povedati velja, da segajo začetki oktoberfesta 175 let nazaj, ko sta kraljevič Ludvvig, kasnejši kralj Ludvvig I, in princesa Theresa s Saškega slavila zaroko. Takrat je bilo vtedanjem Munchnu veliko praznovanje, pravi pivski praznik. V tradicionalnih paradah sodelujejo vsa leta razen narodnih noš še pihalni orkestri, vojaški oddelki v starih uniformah in s starim orožjem, konjenica in, seveda, vozovi, polni pivskih sodčkov. Pivo dobesedno teče in nikjer na svetu se ga ne popije v sorazmerno kratkem času toliko kot med oktobrfestom v Munchnu.
Gostovanje folkloristov iz Srednje vasi v Bohinju je bilo za vse prijetno doživetje, saj se z Miinch-nom in njegovim pivskim praznikom ni mogoče srečati vsak dan!
T. Markič
ČRTOMIR ZOREČ
Popravek
V torek, 8. oktobra, smo v Glasu v poročilu o otvoritvi Doma krajanov v krajevni skupnosti Poženik zapisali, da je k ureditvi telefonskega omrežja prispeval 20.000 dinarjev tudi KŽK. Iz krajevne skupnosti so nas obvestili, da je pri naštevanju tistih, ki so jim pomagali, prišlo do neljube pomote. 20 tisoč dinarjev je namreč prispevala delovna organizacija Živila, ki je pomagala tudi pri opremi prostorov v Domu krajanov. Za napako se v krajevni skupnosti opravičujejo.
Kranj — Na povabilo Gasilske zveze Slovenije se je konec minulega tedna mudila v Sloveniji delegacija gasilskih organizacij iz Burgen-landa v Avstriji. V petek je obiskala tudi Gorenjsko, kjer se je v Kranju seznanila z organiziranostjo in delom gasilcev ter si ogledala tovarno obutve Planika. Predstavili so ji tudi dejavnost gasilskih društev v Begunjah in na Bledu ter jo seznanili z usposabljanjem za potrebe varstva pred požari v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Na sliki: med ogledom proizvodnje v Planiki, kjer so spoznali tudi dejavnost industrijskega gasilskega društva. (S) — Foto: F. Perdan
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
V KRANJU
40. zapis
Ime sibile je splošno ter velja za vse Apolonove svećenice in prerokinje. Najznamenitejša je bila Pitija, ki je v znanem preročišču Delfe stala na nad prepadom štrleči skali in omamljena od zemeljskih sopar in plinov prerokovala. Pač vedno dvoumno, pitij sko ...
Sibile, prerokujoče nimfe, dostikrat kraljeve hčere ali celo polboginje po mitološkem verovanju, so navadno zelo dolgo živele. Posebno eritrejski sibili je bilo namenjeno dolgo življenje. Od samega lepega boga Apolona je men^a prejela toliko dni življenja, kolikor je peščenih zrn na morskem obrežju njene domovine. Toda pod pogojem, da mora zapustiti grško domovino in se nikoli več vrniti v svoj rodni kraj.
Šla je v italske Cume in živela tam neskončno dolgo. Tako dolgo, da si je zaželela smrti. Umreti pa ni mogla. Naposled je dobila pismo, ki je bilo zapečateno z domačo zemljo. Sele ko se je dotaknila pečata, je lahko umrla.
Pa poglejmo še v zgodovino starega kranjskega pokopališča, ki hrani dragocene grobove dveh nesmrtnih slovenskih pesnikov, Franceta Prešerna od leta 1849 in Simona Jenka od leta 1869.
Nekoč, pred več stoletji, je bilo poslednje prebivališče umrlih Kranjčanov v mestu, tik ob sedanji župni cerkvi. Na tem pokopališču je bila postavljena tudi kapelica. V cerkvici je služboval poseben pokopališki kaplan; zaščitnik in pokrovitelj pa ji je bil vsakokratni graščak na Brdu pri Kranju.
Pozneje, v začetku 19. stoletja, je
bilo pokopališče ob farni cerkvi P°P°*n5 ma opuščeno. Novega so določili zuiw mesta, tam, kjer je zdaj Prešernov Leta 1825 so v središču novega
lišča postavili večjo kapelo. 12 m dolg0 in 8 m široko. Posvetil pa jo je šele l • junija 1836 ljubljanski škof Wolf- u'
tarno sliko naslikal Leopold L8^ i Predstavljala je Kristusa na križu, njem pa Marijo, Janeza in Magdale*"; V kripto sredi kapale so leta 1883 po*J pali Jerneja Widmerja, ljubljanskeg škofa, ki pa je življenjsko jesen pre. vel v Kranju. Nanj še danes sponuDJ ima »škofija« za veliko stavbo v *a carjevi ulici in kameniti grb v avli P vega nadstropja bivšega rotovža.
pokrovno ploščo nad kripto so
tedaj
vklesali. »Tu počiva, po mnogem tru^Ul Jernej Widmer, petindvajseti škof lP bljanski, doktor bogoslovja, P0^ kranjskega mesta, gojitelj cer^eV^). umetnosti, visoko škofijsko čast zap° stavljajoč ponižnosti.«
V ogredo okrog starega pokopa^ je bilo vzidanih štirinajst kapelic kri*^ vega pota. Nenavadno zanimivost starost pa sta predstavljala dva zvo» va, pritrjena v kapeličnem stolp1 eden od njiju je bil vlit že leta 1464-Že med drugo svetovno vojno so *» hali pokopavati pokojnike na st^reo8 pokopališču, v prvih povojnih leti Dr je občina naročila svojcem še tam P kopanih, naj prekopljejo in PreneSJj. nagrobnike na novo pokopališče na janskem polju. Le grobova in nag*
nika obeh pesnikov, Prešerna in
Jen-
ka, sta morala ostati nedotaknjen*-
Gorenjski civilni invalidi v Beli Krajini — Medobčinsko društvo civtj' nih invalidov vojne z Gorenjske je pred časom priredilo izlet v Bel° krajino. Izletniki so si ogledali Metliko, se ustavili v Gradcu, kjerK bilo prvo letališče NOB, Črnomelj, središče osvobojenega ozemlja medvojno. K spomeniku na Gričku so gorenjski invalidi položili venec lz~ letov, ki spominjajo na dogodke iz NOB, si gorenjski civilni invalid1 vojne še želijo. — Jože Mrovlje
Koncert Pankrtov vendarle bo
Kranj — Po daljših zapletih glede dovoljenja za koncert ljubljanske glasbene skupine Pankrti je kranjska mladina vedarle dosegla, da koncert bo. Pankrti bodo igrali v četrtek, 17. oktobra, ob 18. uri na Titovem trgu.
Ker je Kranj vse od 10. decemfc-a 1977 Pankrte redno predstavljal na začetku njihovih turnej, so se organizatorji (center za prosti čas pri Občinski konferenci ZSMS v Kranju)
Vandalizem — Zakaj je bila nekomu napoti tabla na avtobusni postaji v Kranju, ki napoveduje odhode avtobusov proti Cer-kljam, Kamniku, Iskri in'Tekstil-indusu? Je bil pijan ali le toliko zloben tisti ponočnjak, ki se je obesil nanjo in jo takole zlomil. Naj bo tako ali drugače, storjena je škoda, ki bo šla iz delavčevega žepa. — Foto: D. Dolenc
tudi letos odločili, da priredijo * j| cert, čeprav Delavski dom v ^jl koncertni dvorani Pankrtov nl pjti pripravljen sprejeti. Ker v }*T^0p trenutno ni drugih primernih ^ certnih prostorov, bodo Pankrti certirali na prostem. Vstopnine k J.^ da ne bo. Če bo dež, bo morala P ditev, žal, odpasti.
Nova knjižnica na Trati
Skofja Loka — Knjižnica AV $ Tavčarja sporoča svojim redni**1' ^ kdanjim in novim bralcem iz * vne skupnosti Trata, da bo od s ^ 16. oktobra, naprej na Trati spe ^ i no sposojala knjige. Knjižnica v kletnih prostorih samskega do*1 ^ Frankovem naselju 74. Odprtflrdl vsako sredo od 17. do 19. ure. * \c cem bo na voljo zanimiva izDl jjtf poslovja in poljudne strokovni rature.
Kranj — Antirabična ambulanta v zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju skrbi za zavarovanje pred nevarnostmi stekline. Posebno veliko je storila v času, ko se je ta nevarna bolezen širila med živalmi po gorenjskih gozdovih. Delavci službe so preventivno cepili osebe, ki bi lahko prišle v stik z okuženimi divjimi živalmi, hitro pa so ukrepali tudi ob nevarnih pojavih stekline v bivalnih okoljih. Zato je Zveza lovskih družin Gorenjske sklenila nagraditi službo s plaketo svoje organizacije. Priznanje je izročil dr. Almi Vadnal podpredsednik ZLD Gorenjske Viljem Tomat, ki je obenem opozoril, da nevarnost stekline še vedno ni minila. (S) — Foto: F. Perdan
PRAVNIK SVETUJE
ODŠKODNINA T. Č. iz Kranja
Razlastitveni postopek za vaše zemljišče še ni končan, vendar vas že sedaj skrbi višina odškodnine. Na zemljišču ste namreč opravili več posegov kot npr. tera-siranje, navoz humusa in zid za preprečevanje udora meteornih voda. Pri pristojni organizaciji so vam povedali, da se bo postopek določanja odškodnine opravil pri pristojnem organu občine. Vseeno pa vas zanima, kaj se bo zgodilo, če se tu ne boste mogli pogoditi o pravični odškodnini.
Odgovor: Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini res določa, da po pravnomočni odločbi o razlastitvi premoženjsko pravni organ na ustni obravnavi skuša doseči sporazumno določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Tam boste podali svojo ponudbo. Seveda bo podala ponudbo tudi druga stranka in če kljub prizadevanju sporazum ne bo dosežen, bo premoženjsko pravni organ odločbo o razlasti-
tvi s spisi poslal sodišču, kjer leži nepremičnina, da °J meri odškodnino. Zato vam predlagamo, da oblikuj ponudbo v okviru realne vrednosti, seveda upoštevaj izboljšave, ki ste jih navedli. Postopek bo namreč hit*^ končan.
ODVOZ SMETI
G. G. iz okolice Kranja
0*
Preselili se boste v novo hišo blizu Kranja Ker v# da je urejen odvoz smeti v smetnjakih, vas zanima, W .g urediti, da boste tudi vi deležni te ugodnosti in kakŠn8J cena za odvoz smeti? . j.
Odgovor: Vprašanje, ki ste ga naslovili na našo ru&j, ko, ni pravnega značaja, vendar vam bomo prav tako ^ govorili. Vašo željo sporočite (osebno se oglasite) jj KOGP — komunalna cona v Kranju, kjer boste & rf-podati osnovne podatek in kvadratne metre stanov* ^ ske površine. V Uradnem vestniku Gorenjske št. 6/. ejr bile objavljene nove cene komunalnih storitev. P*1 ^ kratnem tedenskem odvozu smetnjakov je sprejeta
do 10 km 57,75 din, nad 10 km pa 87,74 din na mesec-veda pa morate sami kupiti tudi smetnjak
JMEK. 15. OKTOBRA 1985
KULTURA
5. stran @®snssJi©isncaAS
Podelili so Zagarjeve plakete
Izobraževalna skupnost radovlji **e občine je lani za izjemne do
la izjemne sezke na področju vzgoje in izobra zevanja začela podeljevati Žagarje-J* Plakete. Letos so jih torej podelili drugič, prav tako sedem kot lajn, čeprav jih pravilnik predvideva le pet.
Slovesnost ob podelitvi letošnjih radovljiških Žagarjevih plaket je Popravila osnovna šola dr. Josipa jlemlja na Bledu, Plakete so preje-
• MARA TROJAR, učiteljica ^rednega pouka v osnovni šoli Bratov Žvan v gorjah.
Je vestna in vsestranska učitelji-Ca. ki redno spremlja nove tokove ^Pedagoški teoriji in praksi. Uspešno vodi tudi delo šolske knjižnice, dejavna pa je pri izvenšolskih ^hvnostih na področju športa in Kulture_ Kot tajnica krajevne organizacije Društva prijateljev mladine organizira letovanja in praznota. Aktivna je tudi v samoupravnih organih krajevne skupno-
EGI GAŠPERŠlC, ravnatelj 5'asbene šole v Radovljici
Priznanje je prejel za dvajsetletno delo pri vzgoji in izobraževanju padine na področju glasbene dednosti. Kot dirigent, skladatelj in Jganizator uspešno vodi nekaj Jaških zborov v občini, z njimi načuje stike z zamejskimi Slovenci Hadišah na Koroškem in v Dolini fnTrstu. Vneto zbira in zapisuje Judske pesmi, zato je pripomogel, * so se mnoge ohranile in jih pre-pevajo naši zbori.
• PETER NUK, ravnatelj osno-JJe šole dr. Josipa Plemlja na Ble-
B V^Pešen je kot ravnatelj, peda-S°ski svetovalec in vodja aktiva ^nateljev radovljiške občine, j.^rbi 2a povezovanje šole z oko-fm, deluje v raznih društvih. koftŠrio usmerJa delo učiteljskega Aktiva, učencem pa se posveča s tyim pedagoškim zanosom in jim J^zgaja čut odgovornosti. V letih ut3°iVega ravnateljevanja je šola
s^upno t^1Cd V kraiU ln V ŠirŠ1 h * yU>A STARE, učitelji K? 8011 dr. Janeza Mene Don»njski Bistrici
ij^ljica je bila na Koprivniku ci v Srednji vasi, sedaj je v Bistriji 2avzeto, vestno, požrtvovalno in vj.elikim posluhom za otroka opra-Pof ^vo?e del°- Usposobila in izpo-, nila je pionirsko knjižnico. Odli-rJe j° posebna skrb za socialne rtio?161"6 nJenih učencev. Kot po-nb ?ica ravnatelja je dobra orga-
^atorica dela, pobudnica števil-ta dlntveresnih dejavnosti in zavze-
aružbenopolitična delavka.
• ZLATKO KAVClC, je kot predsednik odbora za svobodno menjavo dela in planiranje pri občinski izobraževalni skupnosti veliko prispeval k reševanju finančne problematike, njegovi napori so bili usmerjeni k zagotavljanju enake materialne osnove in opremljenosti osnovnih šol, poenotenju prispevkov staršev in k izboljšanju družbenoekonomskega položaja prosvetnih delavcev. Kot predsednik odbora za programsko pripravo investicij v osnovno šolstvo je bil izjemno prizadeven. Analiza šolskih okolišev je postala osnova za dolgoročno načrtovanje naložb, z gibljivimi šolskimi okoliši so opravili probleme s preveliko koncentracijo učencev v nekaterih središčih.
• ZAVOD MATEVŽA LANGU-SA V KAMNI GORICI je priznanje prejel za 33-letno usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok.
Tam se je izšolalo 1.162 otrok, večina se je zaposlila in tako vključila v življenje in delo. Zavod je več priznanj prejel za likovno pa tudi športno udejstvovanje otrok. Leta 1984 pa darilo mednarodne organizacije ORDE DE SAINT FORTU-NAT za uspešno delo z otroki.
• Krajevna skupnost in Turistično društvo LESCE tesno sodelujeta z osnovno šolo F. S. Finžgaf-ja v Lescah, šolske dejavnosti imajo krajevni značaj, krajani in občani turističnega društva so mentorji izvenšolskih dejavnosti. Krajevna skupnost in Turistično društvo pa šolo tudi denarno podpirata, opremila sta jo z računalniško opremo in prispevala sredstva za izbirni pouk računalništva.
I Dovršena umetniška in
sporočilna
Iartikulacija Gledališče kot kritika življe
I
I
lca v os-Janeza Mencigerja v
Izšla je knjižica Od rude do jekla
Jesenice — Tiskarnica Delavske univerze Viktor Stražišar na Jesenicah je natisnila brošurico Tomaža Iskre Od rude do jekla. Gre za poljudno znanstveni prikaz pridobivanje železa in jekla od najstarejših časov do danes, namenjen je predvsem učencem višjih razredov osnovnih šol, utegnil pa bi biti koristen za vse, ki bi si radi pridobili o črni metalurgiji toliko znanja, kolikor ga zahteva splošna izobrazba. Knjižico so natisnili v nakladi 2.500 izvodov, založila jo je republiška izobraževalna, skupnost, opremil jo je Miha Cene, ilustriral Rudolf Arh.
E. T.
Jezikovno razsodišče (223)
»rog ali Goldhorn?
2lat<
kah 2 poljanskih trgovinah prodajajo Birra Laško, pivo v pločevin-registImenom Goldhorn. Ne glede na zakon, ki ureja poimenovanje in in ra2raC^0 8°sP°darskih tvrdk (ime mora biti obvezno v slovenščini Ve^^lJivo), bi se v Pivovarni Laško brez veliko truda zavedali in
V nem'v^a ^e naŠ Zlat°rog (Baumbachova bajka je zapisana v izvirniku
Ašk Z imenom Zlatorog in šele potem prevedena v slovenščino Svetu °' Funtek> Drofelnik) znan v nemšk.o govorečem in pišočem Haj D Sarno kot Zlatorog in ne kot nekakšen hlapčevski Goldhorn, ki preci ri^i° .mozemstvu za nas lovil marke, franke in šilinge. — Ko sem tne j2c^°lgimi leti predaval v Švicarskem Baslu o slovenskih gorah, so tega. občinstva naprosili, naj jim povem pravljico o Zlatorogu. Poleg napj'J*am-SOv rogelj v nemščini ni Horn, temveč Kriicke!«. Tako nam je pl0c a. M.P. iz Ljubljalne. Pa ni edini, ki se je spotaknil ob te sporne sljja sm*e- Dopisnica L.K. iz Ljubljane razmišlja o zadevi takole: »Mi-lašk0em' da gre za Pomotorna poslano pošiljko piva Goldhorna Birra sikje Samo v naši trgovini, toda med počitnicami sem ga videla mar-Jasrjij^0 Ja°-ranu- Pozanimala sem se v Pivovarni Laško, kjer so mi postao,!' da pločevinke s slovenskim imenom ni, ker bi bila predraga. Še ni 0r me ni zadovoljil,.zato sprašujem Jezikovno razsodiše, mar res kratj. UreJeno- da bi bila taka tuja poimenovanja domačih izdelkov
o in malo prepovedana?« tni nj,  k°r nam je znano, podjetja registrirajo nove izdelke v Paten-Patentarni V Ljiljani. Ta pa je samo posrednik Zveznega zavoda za Ve8a   JZ Pograda. Uradu menda nimata pravice zavrniti imena no-dru !zdelka, razen če strokovno ne ustreza ali če je že registrirano za
V tUj:lz.delek. Pivo Goldhorn v pločevniki je bilo prijavljeno za prodajo
K- ^°Jasmli so nam, da o imenu odloča proizvajalec. ^°tvn ^' da lahko problematiko poimenovanj obravnavamo samo Vens?rašanje poslovne morale Proizvajalci se morajo zavedati, da slo-dei^ ernu in Jugoslovanskemu kupcu ne smejo prodajati domačih iz-ljiv0 V.P°d tujim imenom. Nobeno komercialno opravičilo ni sprejem-^sliw1Cer boroo priče jezikovnemu onesnaževanju tudi na način, ki Sl0v Koyito opisuje Miha Potočnik, častni predsednik Planinske zveze žejni »Pločevinke bodo zdaj v nahrbtnikih nosili s seboj številni li povlzletniki, turisti, lovci, gobarji in planinci in jih seveda odmetava-nicjj s°d, tako kot že dolgo odmetavajo plastične vrečke, mlečne škr-Vsak * ~~ ToreJ lahko pričakujemo, da nas bo v slovenskih gorah Goid. as začel izza skal namesto pravljičnega Zlatoroga pozdravljati
oorn.
enj striVovarni Lasko predlagamo,-naj tiska pločevinke tako, da bo na Ha     ani besedilo v slovenščini, na drugi pa pojasnila za tuji trg. Ime-
a*orog pa ni treba prevajati, saj je že sličica dovolj zgovorna. % p orebitne predloge, kritiko in opozorila v zvezi s slovenščino v ja-
n?iPošljite na naslov: Sv i /lKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slove-" ^lobljuna, Komenskega 7.
življenja in družbe je izhodiščno vodilo Matjaža Zupančiča, avtorja uprizoritve Življenje in smrt J. P. Marata, ki jo je v Prešernovem gledališču postavil po dramski predlogi sodobnega nemškega dramatika Petra Weissa. S takšno načelno ontološko odločitvijo za družbenokritično gledališče režiser izraža svoje prepričanje v gledališče kot eno izmed sredstev za spreminjanje sveta, priznava gledališču teleološko funkcijo in s tem znova naj deva smisel gledališča v njegovi dejavni, enkratni in predvsem živi obliki kritičnega izražanja, ki potencialno lahko pomaga zrušiti razpadajoči in v sebi razkrajajoči se svet.
Mislim, da zaradi tega tudi izvede temeljni dramaturški obrat od Weissove predloge in Brookove uprizoritve, ki uprizarjata pravzaprav igro v igri, in s tem, šele po nekem drugotnem mehanizmu, izrazita idejo, ki jo je Zupančič pravzaprav zreduciral na eno samo primarno komponento: spoznanje, da je vsaka revolucija, vsak zavestni ideološki boj posameznika brez koristi; ker je v končnih konsekvencah (zmaga) vedno razvrednoten, zlorabljen, opljuvan in končno celo pozabljen.
Weissovo predlogo Zupančič torej omeji na eno samo igro, igro norcev, ki jo vodi »genialni norec« de Sade. Razmerje med osrednjima likoma v igri je ahi-storično, je v resnici Weissova projekcija, kakor v predgovoru k Maratu tudi sam izjavi. Izmišljena razmerja pa niso takšna zaradi nekakšne nove osvetlitve točno določne zgodovinske situacije ob zatonu francoske buržuazne revolucije, marveč, in v tem je kvaliteta (poleg drugih) besedila, razkrinkujejo to specifično situacijo kot arhetipsko, ponavljajočo se 150 let in več kasneje povsod, kjer je revolucija zmagala. Takšna ideološka pozicija omogoča besedilu z njegovim sporočilom vred status nadhistoričnosti, univerzalnosti. Razmerje med temeljnima nosilcema besedila je
skonstruirano na temelju sporočila, ki ga besedilo prinaša. Gre v bistvu za konflikt med skrajnim individualistom in družbenim človekom, kakor ju poosebljata de Sade in Marat. To je v resnici de Sadeova igra, za oba pravzaprav nič kaj dramatična, a za vsakega za sebe več kot to. De Sade s svojo življenjsko empirijo in humanizmom suvereno stoji vzvišen nad zemeljsko stvarnostjo, ta je le predmet njegove obravnave, raziskav, a le za to, da stvarnost razkrin-kuje, spregleduje in zaradi tega zaničuje. Zato je njegova konfinacija v zavodu razumljiva, saj se pred vsako individualnostjo vsak sistem zaščiti z represijo nad njo. Marat pa je ironično utelešenje oblasti, voditelja, ki v svojem kopalniškem piedestalu vodi svojo radikalno politiko do konca prepričan v dobo svojega početja. Njegova smrt ne spremeni ničesar, na ozadju zgodovine se pojavi nov norec, ki bo stopil v zgodovino in v času svoje kratke večnosti spreminjal svet po svoji podobi. To je eksplikacija zgodovine kot ponava-ljajočega absurdnega boja za oblast — vsak boj za oblast pa je ideološki boj. Zato de Sade Marata preživi — vizično in v spominu naslednjih generacij.
Zaradi teh ugotovitev Zupančiču sploh ni bilo potrebnih aktualizacij, ker je že samo besedilo zastavljeno aktualno, razkrinkujoče mehanizme ideološkega boja za oblast. Norci ustvarjajo svet, družbenokri-tični norci (preobrat v represivnem zavodu v smislu humanizacije in socializacije) pa ga skušajo spremeniti. A v ljudeh ni nobene individualnosti več, zgrožen'ugotavlja de Sade...
Predstava, ki se ji v mizanscenski postavitvi pozna precejšen vpliv že omenjene Brookove uprizoritve, z do konca nezmanjšano intenziteto mnogopla-stno uprizarja razpoloženja ljudskih »revolucionarnih« mas, jih s tem razkrinkava in razvrednoti. Dinamika in število igralcev sta bili kar preveliki za oder Prešernovega gledališča, ki je s to predstavo pripravilo uprizoritev, ki širokemu abonmajskemu občinstvu sicer ne bo ugajala, kritičnim in razmišljaj očim gledalcem pa vsekakor. Uprizoritev Življenja in smrti J. P. Marata po njeni dovršeni umetniški in sporočilni artikulaciji lahko postavimo ob bok uprizoritvam Kozakove Afere, Beckettovega Godota, Mrakovega Vidovega plesa, Mrožkovih Emigrantov in Šeligove Svatbe, to je najboljšemu, kar so v zadnjih letih uprizorili v Prešernovem gledališču.
M. Pušavec
Razstava o življenju in delu Jožeta Ranta
Godešič — Ob krajevnem prazniku so postavili razstavo o življenju in delu domačina, znanega stomatologa dr. Jožeta Ranta. Rojen je bil leta 1896 v delavski družini kot najmlajši izmed šestih otrok. Njegovo šolanje so spremljale denarne težave, v gimnaziji v Kranju in Novem mestu si je pomagal s štipendijo in inštrukcijami. Po maturi je moral na soško fronto, kjer je bil težko ranjen in je ž dvajsetimi leti postal vojni invalid. Po vojni je študiral medicino v Gradcu, v Zagrebu in na Dunaju, kjer je leta 1923 promovirah Prvo službo je dobil v ljubljanski bolnici, že leta 1925 pa se je splošni praksi posvetil v Škof j i Loki. Zaslužek mu je omogočil specializacijo v stomatologiji, dve leti je bil na dunajski kliniki, nato se je leta 1928 vrnil v Škof-jo Loko. Kmalu si je pridobil sloves in številni Ljubljančani so se vozili k zobozdravniku v Škofjo Loko.
Leta 1933 se je preselil v Ljubljano, kjer je skupaj z dr. Pircem in dr. Tavčarjem odprl ordinacijo v nebotičniku, kar mu je omogočilo izpopolnitev in prehod od zobozdravstva v stomatologijo. Dunajska šola s prof. Pichlerjem in Schvvarzom ter drugimi sodelavci pa mu je nudila zatočišče za nadaljevanje študija. Njegovo tedanje izpopolnjevanje kaže bogata strokovna knjižnica in letniki štirih strokovnih revij od leta 1928 dalje.
Leta 1941 se je po okupaciji zaradi beguncev z Gorenjske in Štajerske povečalo število brezposelnih zdravnikov v Ljubljani. Zbral je skupino sodelavcev in osnoval ilegalni zobozdravstveni tečaj. Leta 1944 so mu poverili skrb za družine zdravnikov — partizanov in padle, saj so zadnji člani matičnega odbora zdravnikov v Ljubljani odšli v partizane. Njegovo sodelovanje z OF tudi zapor ni mogel preprečiti. Že tedaj pa se je na
sestankih OF zavzemal za gradnjo , stomatološke klinike v Ljubljani. Ta želja se mu je po vojni uresničila, z otvoritvijo popolne medicinske fakultete je bila ustanovljena tudi stomatološka klinika, kjer je bil leta 1945 imenovan za rednega profesorja stomatologije. Poiskal je stavbo za kliniko, prenova je bila končana leta 1946, sam je vodil vsa dela, s sodelavci pa zbiral instrumente za kliniko.
Postal je prvi predsednik društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Jasno je začrtal cilj, da mora imeti Slovenija veliko zobozdravnikov,
ki naj strokovno kvalifikacijo dobijo v šoli. Po začetnih dentističnih šolah in prekvalifikacijskih tečajih je bila leta 1950 osnovana stomatološka fakulteta. S prirejanjem strokovnih sestankov in kongresov v Ljubljani je širil sloves klinike, dvigal strokovno raven našega zobozdravstva. Leta 1951 je kot prvi Jugoslovan postal član FDI. __
Med številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji velja omeniti orden zaslug za narod zlato zvezdo (leta 1964) in Kidričevo nagrado (leta 1970).
Umrl je leta 1972 v Ljubljani.
Pevski zbor Studio iz Offenbacha v Kranju
Večer zborovskega
petja in orgelskega muziciranja
Čeprav vokalno-instrumentalni, instrumentalni in vokalni nastop mešanega pevskega zbora Studio iz zahodnonemškega Offenbacha s solisti in dirigentom VVINFRIEDOM KIRSCHEM niti v eni sami točki sporeda ni vključeval glasbenih del letošnjih slavljencev evropskega leta glasbe (Bach, Handel in D. Scarla-ti), je bil z bistveno in izvenglasbeno spremembo kranjskega koncertnega prostora (župna cerkev) z razpolo-
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V galeriji in hkovni šoli NOVA v Kranju, Trg revolucije 3, vhod 6, bo v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave slik akademske slikarke Mirne Pavlovec.
V dvorani glasbene šole bo dre-vi ob 19.30 koncert Cveta Kobala (flavta) in Acija Bertonclja (klavir).
S knjižne police
Ljudska umetnost na Slovenskem
je naslov knjige dr. Ivana Sedeja, ki jo je ob 2. mednarodnem festivalu enotloškega in ekološkega filma v Kranju predstavila Mladinska knjiga iz Ljubljane.
Poljudno napisano pričevanje, razkrivanje ljudske umetnosti na Slovenskem, oris in opis fenomena, ki ga avtor tokrat gleda kot celoto, ne pa po regionalnem ključu; kot pravi avtor, priznani slovenski umetnostni zgodovinar in etnolog, ga je študij sodobnih umetnostnih pojavov in predvsem antropoloških razsežnosti likovne umetnosti pripeljal do radikalnejših spoznanj — predvsem do radikalizacije teze o ljudski umetnosti kot o dejavnosti (in načinu konsuma) v tistih območjih umetnostne stroke, ki se odvijajo nekje na robu velikih dogajanj kot skromna in nepretenciozna, ljudem vsiljena alternativa. Gre pač za material, za dragoceno gradivo, ki govori v največji meri o splošnem likovnem okusu v nekem času in o tipih umetnostnega konsuma.
Delo je nastalo že pred sedmimi
leti, vendar tako pozen izid ni založ-nikova krivda in predstavlja nekakšen povzetek avtorjevega konzerva-torskega dela. Že dejstvo, da se o ljudski umetnosti veliko govori pa tudi piše, a je v tem razmeroma malo konkretnega, je avtorja navedlo, da se je knjige lotil na tak način — z zavedanjem, da se ljudske umetnosti ne da opredeliti kot nekakšnega proti pola visoke umetnosti, ker je integralen del kulture v nekem prostoru in času in jo je kot tako treba tudi predstaviti. Knjiga je tudi zanimiv ljudsko-umetnostni dokument, saj precej tistega, kar je obstajalo, pa ni v muzejih, danes praktično žal že ne obstaja več, ali pa v najboljšem primeru propada.
Pred nami je studiozno orisan prerez, povprečje ljudske umetnosti živega materijala in ne vrhunskih del ljudske umetnosti pri nas, ki ga dopolnjuje bogato slikovno gradivo, večinoma barvne fotografije. Knjiga je izšla v 6000 izvodih, maloprodajna cena pa je 2980 dinarjev.
Boris Bogataj
žljivim orgelskim instrumentom tisto letošnje dejanje, ki mu je veljalo še posebej prisluhniti. Zborovska dela Havdna, Mendelssohna-Barthol-dyja in Poosa terjajo kot nujni spremljevalni instrument prav orgle in brez tega oziroma s katerimkoli drugim nadomestilom dela, ki so izzvenela, ne bi imela tiste avtentike, ki jo tako po nastanku kot po izvedbah terjajo. Resda je bil prvi del zbo-rovega nastopa (zbor je pel na koru) malce okrnjen zaradi ne preveč dobre akustike; solistični orgelski vložki manj znanih in celo nepomembnih del Bollmanna in Duboisa v izvedbi organista HANSA-WOLFRA-MA HOOGA pri pa so bili prijetno instrumentalno poživilo zborovskega večera.
Po uvodnem »oratorijskem« (vo-kalno-instrumentalnem) delu koncertnega nastopa mešanega pevskega zbora Studio iz Offenbacha se je zbor preselil v prezbiterij cerkvenega prostora in še tam odpel svoj a cappella del s ponovnimi vložki pričujočega organista. Nadaljeval je z zbori Mendelssohna-Bartholdvja, Schumanna, Brahmsa in končal z dodatki (ponovno Schumann in K. Marx). A cappella petje v prezbiteri-ju je imelo kljub specifični naravnanosti ansamblovega petja v renesanso in barok večji »čisto zborovski« odmev kot pa uvodno zborovo prepevanje. To se je izkazalo z jasno pevsko tehniko, prepričljivo intonacijo in stilnim ter poglobljenim prebiranjem nemške zborovske romantike Mislim, da bi zbor prav v tej smer moral nadaljevati svoja nadaljnja koncertna iskanja in da v smeri kanta tnega oziroma oratorijskega prepevanja z deli, ki smo jih slišali v Kranju, nima kaj prida prihodnosti. Volumen pevskega zbora za prikazano zasedbo je prevelik in ob družitvi s solisti ter obveznim orgelskim bas-so continuom se prav ta tehten delež podobnih zasedb razblini v dokaj nedoločljive tonske mase. Na kranjskem nastopu je pela še sopranist-ka-solistka Ulrike Wurdak in s svojim deležem opravičila tako svojo vlogo kot delež skladb, ki jih je pela z zborom Studio in organistom Ho-ogom. FRANC KRIŽNAR
(^IMiSS^ISnGLAS 6. stran
18. SEJEM STANOVANJSKE OPREME
KIV — Kovinska industrija Vransko na sejmu stanovanjske opreme
Nagrajena novost: kotli za centralno ogrevanje
Zlato medaljo na sejmu je dobil kotel ETAŽ za centralno ogrevanje, pri katerem je izkoristek kurjenja celo 81 odstoten-Novost je tudi etažni štedilnik, predstavljajo pa še trajno gorečo peč za centralno ogrevanje SIGMA TŽ
S spodnjim odgorevanjem se je v šestdesetih letih na zahodu pojavila univerzalna trajno goreča peč. V zadnjih desetih letih je bila ta rešitev prenesena tudi na toplovodne kotle manjših zmogljivosti. Glavna značilnost te zamisli je, da se zgorevalni zrak, ki je potreben za čimboljši in kakovosten potek izgorevanja, hkrati dovaja na različna mesta v kurišče. Takšen je tudi
pogoj za kurjenje z različnimi vrstami trdih goriv.
Primarni zrak, kot mu pravimo, se deli tako, da del zraka prihaja v zgorevalno področje pod rešetko, preostali (manjši) del tega zraka pa gre skozi jašek z gorivom. Pri prehodu tega dela primarnega zraka skozi gorivo se leta segreje in zmeša z gorivom. Tako imenovani sekundarni zrak, ki je potreben za kakovostno do-
S kotlom ETAŽ jim je uspelo doseči največjo kakovost zgorevanja. Izkoristek kurjenja znaša celo 81 odstotkov, zato se za ta kotel resno zanimajo tudi v sosednji Avstriji, kamor Kovinska industrija Vransko že precej izvaža. Posebnosti tega kotla so: majhen presežek zraka, izgorevanje brez ogljikovega monoksida, tako imenovano dimnokatransko število znaša 20 do 30 (dopustno je 100). Zagotovljeno je termično varovanje etažnega kotla. Kotel ima tudi velik zalogovnik za gorivo, kar omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Kotel je uporaben za vse sisteme ogrevanja in vse vrste regulacije ogrevalnih sistemov kurjenih s trdimi gorivi.
gorevanje, prihaja iz pepeliš-čnega prostora skozi zareze pod okencem tik nad plast žerjavice. Naloženo gorivo odgoreva v košarasti rešetki po posedanju iz zalogovnika. Pri tem se dimni plini ob strani odvajajo proti zgornjemu delu peči.
Izkoristki pri takšnem kurjenju so še enkrat boljši kot v navadnih pečeh na pregore-vanje in so pri nekaterih rešitvah celo 80-odstotni. Tega strokovnega in v praksi preizkušenega dognanja se je pri nas prva lotila Kovinska industrija Vransko, ki je že 1971. leta kot takratni tozd Sigme na jugoslovnasko tržišče poslala prvo domačo trajno gorečo peč. Od takrat naprej so s sodelovanjem strojne fakultete nenehno razvijali tovrstni program. Uspehi so se kmalu pokazali.
Na tržišču je že nekaj časa znana trajnogoreča peč za centralno ogrevanje z imenom SIGMA TŽ. Na letošnjem, 18. mednarodnem sejmu stanovanjske opreme v
Kranju pa se je KIV — Kovinska industrija Vransko — predstavila z dvema novostma. To sta kotel ETAŽ za centralno ogrevanje in štedilnik ETAŽ za etažno centralno ogrevanje. Za kotel ETAŽ so na sejmu dobili tudi zlato medaljo za novost oziroma kakovost.
Druga novost Kovinske industrije Vransko je štedilnik ETAŽ, ki je prav tako namenjen za
centralno
1 POKROV - NALAGALNI
2 POKROV - ČISTILNI
3 ZAGONSKA ROČICA
4 OKVIR KUHALNE PLOŠČE
5 TERMOMETER
6 PEPELIŠČNA VRATCA
7 NOTRANJA VRATCA
8 GIBLJIVA REŠETKA
9 POŠEVNA REŠETKA
10 GUMB REGULAT. MOČI
11 PEPELNIK 1 2 REGULATOR MOČI
13 LOPUTA REGULATORJA
14 PRIKLJUČEK ZA TIPALO TERMOVARO VALA, TERMOMETRA IN REG. MOČI
15 ROČKA ZA ODPIRANJE VRAT
16 ČISTILNA LOPUTA
17 ZAGONSKA LOPUTA
18 PREDTOK 1" - TIPALO TERM.
19 POVRATNI TOK 1"
20 SANITARNA VODA - TOPLA 1 /2"
21 SANITARNA VODA - HLADNA 1 /2"
22 DIMNIČNI PRIKLJUČEK
23 PRETOČNI GRELEC
Prijetno presenečen ob podelitvi zlate sejemske medalje za kotel ETAŽ za centralno ogrevanje je direktor Kovinske industrije Vransko Radenko Živanović povedal: »Za našo sorazmerno majhno delovno organizacijo je to lepo priznanje. Lepo tudi zato, ker v naši proizvodnji nismo odvisni od uvoza. Ne uvažamo nič, izvažamo pa precej. Naše delo in izdelke še cenijo v Franciji, Iraku, Libiji, Avstriji...«
ogrevanje
Tetvvins. podatki za <rt<w.?fp« S0-3S ■ mieiema mMs rHetka
t* ogr$vw;<> nr.-.tvn* voće-' moć šteotm*--enotna ?»itt
* medtem i;?<ay *
♦ trni ptetoCmqa as
štedilnik je namenjen za pripravo tople vode za toplovodne ogrevalne sisteme od 90/70 stopinj Celzija in sicer za radia-torsko ogrevanje, konvektorsko ogrevanje, talno ogrevanje, za pripravo sanitarne vode itd. Ker štedilnik hkrati ogreva tudi prostor, v katerem stojLprihranimo eno grelno telo. Štedilnik je prirejen tudi za kuhanje: po vsej kuhalni plošči (poleti) in na zadnji polovici kuhalne plošče (pozimi).
Trajnogoreča peč SIGMA TŽ na centralno ogrevanje 8Pfl/J,(
že v železni proizvodni program Kovinske industrije VraflSJ0! ki je bila še pred letom dni tozd Sigme, zdaj pa nastopa o ma in v tujini kot samostojna delovna organizacija, hvalit ne lastnosti te peči so še vedno zanimive tako za dorna kot za tuje tržišče. Peč je prirejena za vse vrste trdih Q° . premog, les in gorljive odpadke. Obratovalna temperatu vode znaša do 110 stopinj Celzija. Kurišče je prirejeno za \ vrste premoga, lesa in gorljivih odpadkov. Enkratno polflJ nje pa zadošča za pet do dvajset ur. o9 Kovinska industrija KIV Vransko se kot samostojna delov organizacija prvič predstavlja na mednarodnem sejmu f novanjske opreme. Njen predstavljeni program na se^j{ spada v področje toplotne tehnike za široko potrošnjo-manj kot ta pa je v Kivu pomemben tudi industrijski prog'r toplotne tehnike. Kolektiv Kovinske industrije Vransko je ^ mreč danes poznan tudi po različnih izdelkih in napravah kotlarne in ladje. Na tem področju je njihova novost sist za izgorevanje in dovajanje lesnih odpadkov. Še do nedav ga je bilo takšne naprave treba uvažati.
Kotle,-peči, štedilnike oziroma napr^ za centralno ogrevanje si lahko ogledate ^ kupite na sejmu. Naprodaj pa so tudi P Merkurju, Metalki in Kovinotehni.
MURKA iz Lesc se na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju predstavlja kar v treh paviljonih. Kot na vsakem sejmu tudi tokrat prodajajo priznani bohinjski sir ter kraški pršut. Odeje lahko kupite že po 4000din, prodajajo pa tudi rjuhe ter kuhinjske krpe. Poslovalnica ELGO pa razstavlja in prodaja pralne stroje, hladilne omare, zmrzovalne skrinje in štedilnike na trda goriva. Kupljeno blago vam brezplačno pripeljejo do doma.
Na sejmu opreme v Kranju je program ALEA nag zlato medaljo. Ta program je v Jugoslaviji edinstven- % novan pa je po evropskih najsodobnejših modelih. Program je sestavljiv in se upora"1' spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe in kabinete. Lesnina Kranj je že petič zapovrstjo dobila zlato medaljo, kar potrjuje, da se resnično Prl ja potrebam zahtevnejših kupcev. Za obisk se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah. Ugodnosti: nasvet arhitekta in brezplačen prevoz do 30 km.
issus- OKTOBRA 1985
18. SEJEM STANOVANJSKE OPREME
7. STRAN ©©IMiSSoJJglEIIGLAS
Na sejmu sodeluje tudi Gorenje. Na prijetno urejenem razstavnem prostoru v hali A razstavlja in prodaja izdelke iz programa bele tehnike,
malih gospodinjskih aparatov in kuhinjskega pohištva.
Poleg sejemskih cen in nasvetov pri nakupu je potrebno omeniti tudi NOVO UGODNOST za kupce pralnih strojev: ZAMENJAVO STARO ZA NOVO. Opravite jo lahko le v Razstavno prodajnem centru GORENJE na Partizanski 12 v Titovem Velenju, kjer vam bodo strokovnjaki star pralni stroj ocenili, vi pa boste lahko izbrali novega ter doplačali razliko. Zamenjate lahko največ šest let star stroj. V razstavno prodajnem centru lahko naročite tudi obisk svetovalca za ureditev vaše kuhinje, zato vam posredujemo telefonsko številko centra: 063 854-496. Oo četrtka pa na sejmu v Kranju, vsekakor velja obiskati paviljon GORENJA, kjer boste dobili vse informacije in opravili tudi ugoden nakup.
Na sejmu stanovanjske opreme v Kranju se predstavlja tudi tovarna čipk in vezenin VEZENINE Bled. V lepo urejeni vitrini razstavljajo vezene prte. Ves ostali njihov proizvodni program pa si lahko ogledate v tovarniški trgovini Tinca ' na* Bledu ter v trgovini v Cankarjevem naselju v Radovljici.
Sedežna garnitura POLANA (na sliki raztegljivi trosed) je popolnoma nov izdelek ZLIT-a iz Tržiča. Še letos bo v redni prodaji v vseh bolje založenih trgovinah s pohištvom in lastnem salonu na Deteljici. Ob obisku sejma poiščite paviljon ZLIT na razstavnem prostoru GLG Bled v novi hali, kjer si garnituro POLANA lahko ogledate.
Ferromoto razstavlja na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju svoj proizvodnji program iz tozda Ferrotherm: trajnožarni kotel z bojlerjem in brez njega — model FF, toplovodni kotel z bojler-jem in brez bojlerja — MFB Megal, kopalniško peč 0KB, prosto stoječi bojler — model FB 180,— ležeči, bojler-model VB 100. Trajnožarne toplovodne kotle FF 18 in 25 prodajajo s posebnim sejemskim popustom.
?STfiA Veletrgovifia in BLAGOVNICA ASTRA Kranj na sejmu iz
jjJeBa obširnega prodajnega programa razstavljata in prodajata Paln'*l8, talne ot}'°9e' svetl!a' sintetične kite, čistilna sredstva, kotam komP,ete *a prekrivanje tal, steklene izdelke Hrpelje ter fojTe po skandinavskem zgledu ALPTHERM IN LOKATERM. Ne-eri izdelki so na voljo tudi s precejšnjimi popusti.
® JAUOR
Lesna industrija Pivka
• • •
na 18. sejmu stanovanjske opreme v Kranju
Večerni zabavni program pod šotorom
Danes zvečer vas bo zabaval ansambel Lojzeta Slaka, jutri skupina GU-GU in v četrtek Plava trava zaborava. Vsako popoldne pa-za veselo razpoloženje skrbi ansambel Triglav.
EJUPA
POHIŠTVO
Ob obisku sejma ne pozabite zaviti tudi v salon POHIŠTVA LIPA v prizidku večnamenske hale (v upravi sejma), kjer si lahko ogledate: kuhinje, jedilne kote, spalnice, dnevne in otroške sobe, sedežne garniture. Omeniti pa moramo tudi posebne ugodnosti: brezplačna dostava do 120 km, kuhinje so zavarovane 2 leti od dneva nakupa.
Na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju se predstavlja tudi tovarna MEBLO iz Nove Gorice. Priznani proizvajalec pohištva razstavlja in prodaja sestavljivi program, garniture, spalnice itd.' Na sejmu kupljeno pohištvo vam brezplačno pripeljajo do doma, nudijo pa tudi 20 %-sejemski popust. V paviljonu MEBLO dobite tudi vse informacije od nakupa do postavitve pohištva.
M^S^IEHGLAS 8. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 15. OKTOBRA IS}?
Priznanja najuspešnejšim inovatorjem preteklega leta v kranjski občini
Rešitev je lastno znanje
Kljub temu da kranjska občina odvaja najnižji delež, le 0,02 odstotka dohodka, za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, je po številu inovacij med najuspešnejšimi v Sloveniji — V prihodnje 0,05 odstotka?
Kranj — V četrtek, 10. oktobra, je bila v kranjski skupščini sloves- , nost, na kateri sta Občinska raziskovalna skupnost Kranj in Občinski sindikalni svet Kranj podelila priznanja najuspešnejšim inovatorjem v občini. O pomenu raziskovalnega in inovacijskega dela je spregovoril namestnik predsednika republiške raziskovalne skupnosti dr. Janko Kralj, ki je poudaril, da sedanja gospodarska kriza sicer ni obetavna za raziskave,
vendar pa bomo še bolj odvisni od razvitih držav, če bomo držali križem roke. Resnična rešitev iz sedanjih težav je le lastno znanje, gmotno in moralno moramo podpirati vse, ki razmišljajo in ustvarjajo, ki bolje in več delajo.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Henrik Pe-ternelj je zbranim inovatorjem povedal, da se prav zdaj pogovarjajo, da bi na Gorenjskem prispevek za raziskovalno in inovacijsko dejav-
Šest iskrških strokovnjakov, ki so izdelali avtomatsko napravo AMIKS za magnetenje, kontrolo in žigosanje telefonskih vložkov SL-6, Janez Grohar, Matija Polajnar, Rado Logonder, Janez Vrhovnik, Anton Martinjak in Anton Vencelj, je prejelo priznanje Inovator leta I. stopnje.
nost v vseh občinah povišali na 0,05 odstotka od ustvarjenega dohodka, kar bi bil brez dvoma velik napredek na tem področju.
V Kranju so do zdaj podelili 83 priznanj Inovator leta za 57 inovacij. Na četrtkovi slovesnosti pa je dobilo priznanje 45 inovatorjev za 22 inovacij.
.Za inovatorja leta 1984 je bila imenovana Iskra Kibernetika, ki že dalj časa beleži stalen napredek na področju uvajanja tako profesionalne kot množične inovacijske dejavnosti. Leta 1984 je iz Kiberne-tike, ki zaposluje 4995 delavcev, prišlo 120 inovacij.
Za Inovatorja leta I. stopnje je
bilo imenovanih 13 posameznikov in sicer: Friderik Lazar in Bojan Šinkovec iz KŽK, Franc Dolenc, Karel Zelič, Shresta Bijay, Marjan Poljanec, Viktor Tomazin in Anton Martinjak iz Iskre Telematike ter Janez Grohar, Martin Polajnar, Rajko Logonder, Janez Vrhovnik in Anton Vencelj iz Iskre.
Za Inovatorje II. stopnje so bili imenovani Emil Vizovišek in Polde Milek iz Save, Jože Mrgole, Stane Štefe in Janez Ribnikar iz Iskre Telematike, Drago Skubic, Tomislav Košir, Janez Rakovec, Janez Bernard, Štefan Rozman, Henrik Ciglič, Cveto Štrukelj, Janez Primožič in Niko Gartner iz Iskre Ki-bernetike, Drago Vuk iz KOGP in Bogomir Koželj iz VŠOD.
Priznanja Inovator leta III. stopnje so prejeli: Brane Galjot, Anton Horvat, Janez Komove, Anton Kancilja, Franc Šter, Zdravko Štrukelj, Draga Dardič, Aleš Drak-sler in Krsto Doder iz Save, Božidar Torkar, Andrej Valjavec in Alojz Gantar iz KŽK, Štefan Vidic iz Iskre Kibernetike, Jože Schauer in Irfan Mahič iz Gradbinca.
Drugič pa so podelili tudi nagrade Janeza Puharja. Za doktorske dizertacije so jih prejeli dr. Janez Jereb, dr. Peter Tišler in dr. Pavle Munih, za magistrsko delo mag. Peter Kokol, za diplomska dela pa Dragica Šeško iz Save, Marko Margetič iz JLA in Janez Sajovic iz Iskre Delte.
D. Dolenc
Ob proglasitvi inovatorjev leta v kranjski občini je bila v četrtek, 10. ob'
v^iy jyruymoui;i. i1 k\j uu, w (jc u letu. u IVI Ufy»M UUClfU JK UHU V CeineK, IV-
tobra, zvečer v Avli herojev odprta tudi razstava inovacij kranjskih inovatorjev — letošnjih dobitnikov priznanj. Tu je na ogled tudi ena od «r čno oblikovanih in izpopolnjenih traktorskih škropilnic, ki so jo izdela11 inovatorji v KŽK — Agro.mehaniki. Razstava bo do 18. oktobra odprt0, vsak dan od 9'. do 18. ure. — Foto: F. Perdan
Srečanje invatorjev v Iskri Kibernetiki
Kolikor zaposlenih, toliko novih idej
Priznanje Inovator leta občine Kranj, ki ga je tokrat prejela Iskra Kibernetika, pomeni za ta 5.000-članski kolektiv novo spodbudo za uveljavljanje inovacijske dejavnosti v vseh delovnih okoljih.
Na skromni slovesnosti ob dnevu inovatorjev so v petek, 11. oktobra, v Iskri Kibernetiki v Kranju podelili priznanja 18 uspešnim inovatorjem in trem strokovnjakom za spodbujanje inovacijske dejavnosti.
V Iskri Kibernetiki že vrsto let uspešno povezujejo in spodbujajo domač strokovni potencial. Nasla-njanje, na lastno znanje je v teh težkih stabilizacijskih časih tesno povezano z uveljavljanjem inovacijske dejavnosti. Rezultati se ka-
žejo v boljši organizaciji dela, P* reševanju zapletenih projektov^ včasih komaj  rešljivih težav, iskanju hitrejših in cenejših tev z uporabo materialov, ki so n razpolago. Iskrini strokovnjaki ^ rajo velikokrat aktivirati vse syoJ inventivne sposobnosti, če hoCeJ uspešno izpeljati zadane naloge 1 konkurirati  sorodnim firmam razvitem svetu.
Lani so imeli v Iskri Kiberneti*j 120 inovacijskih predlogov,letoS^ je njihovo število v prvih deV^jl mesecih povečalo že za 30 ods»£ tkov. Podatek kaže na očiten P1^ mik v inovacijski dejavnosti, ki J tudi posledica letos sprejetega* moupravnega sporazuma o spf^j bujanju in vrednotenju ustvarj nega dela. r Inovatorji kranjske Iskre Ki&e netike so si na petkovem srečanj zadali cilj, da bodo v vseh delov*1 okoljih utrdili ustrezno vzdušje hitro uveljavljanje inovacijske a javnosti. Tako bo inovacija PoS jL del življenja in dela slehernega a lavca, zlasti še v neposredni Pr°,a vodnji. K temu naj bi pripo"10^
z*
tudi ustrezna delitev z inovacij' ustvarjenega dohodka med vse poslene.
Alojz Bo«
Bančni delavci praznovali
Udeleženci proslave. V drugi vrsti delavci, ki so v banki nad 30 let. F. Perdan
Foto:
Še naprej si bodo v banki prizadevali za kvaliteto poslovanja, za pravočasno in temeljito informiranje občanov. Bančni servis bodo kmalu opremili z novimi, modernimi aparaturami.
Predsednik poslovodnega odbora Janez Bedina in predsednik izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske sta ob tej priložnosti podelila plakete tudi nekaterim najuspešnejšim članicam banke. Plakete so prejeli. Gorenjska predilnica Škofja loka, Gorenjski tisk Kranj, Kovinska oprema Mojstrnnu, LIP Bled, LTH Škofja Loka, Peko Tržič, Planika Kranj, Podjetje za PTT Kranj, Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica, Sava Kranj, Tek-stilindus Kranj, Elan Begunje, Železarna Jesenice in I BI Kranj.
Plakete so prejeli tudi posamezniki, ki so dolga leta uspešno delovali v organih banke: Janez Ahačič iz SGP Tržič, Franci Balanč iz Save, Jožica Ču-fer z Letališča Brnik, Ivan Hafner iz LTH, Jože Lipnik iz Radovljice, Matevž Malej iz Železarne Jesenice, Ma-
tevž Oman iz Alpetoura ter Franc Škerjanc iz PTT Kranj.
Posebna jubilejna priznanja so dobili tudi delavci banke Franc^ Guznar, Rudi Hlebec, Marjan Jerala, Rihard Jerebic, Zlatko Kavčič, Jožica Kopač, Silvo Marguč, Štefka Oblak, Majda Sa-dar, Anton Skrt in Janja Zugelj.
Za 30 let dela v Temeljni banki Gorenjske pa so jubilejna priznanja prejeli: Tončka Džordževič, Cilka Gorišek, IVI i nka Govekar, Francka Ješe, Marica Maleš, Jelka Pavlovec, Francka Perdan, Vida Vidic, Sabina Višnar, Janko Brinšek in Marija Gruden.
Medobčinska gospodarska zbornica je Temeljni banki Gorenjske podelila posebno plaketo za zasluge pri razvoju gospodarstva na Gorenjskem.
Proslava 30-letnice gorenjskega bančništva je bila tudi pravo kulturno doživetje, saj so delavci Temeljne banke Gorenjske v goste povabili Slovenski oktet in odličnega igralca Poldeta Bibiča.
D. Dolenc
Predsednik poslovodnega banke Janez Bedina
Bled — Delavci Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so pripravili v petek, 11. oktobra, v Festival ni dvorani na Bledu lepo slovesnost ob 30-letnici bančništva na Gorenjskem. Trideset let je preteklo od takrat, ko so bile na Gorenjskem ustanovljene prve komunalne banke.
O zgodovini in razvoju bančništva na Gorenjskem je spregovoril predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina. Danes je Temeljna banka Gorenjske po velikosti sredstev, s katerimi posluje, med temeljnimi bankami v Sloveniji na četrtem mestu — pred njo so le Gospo darska banka Ljubljana, Kreditna banka Maribor in Temeljna banka Koper, v jugoslovanskem merilu pa je v okviru Ljubljanske banke Združene banke na šestem mestu
ludi delavci banke so veseli, je v govoru poudaril Janez Bedina, da so prenehala upadati trend sredstev članic in da sredstva varčevalcev se vedno rastejo.
Naložbe delovnih organizacij na Gorenjskem so se letos v primerjavi z lanskim letom povečale kar za 94 odstotkov in pomenijo 18 odstotkov vseh naložb v Sloveniji. Vse nove investicije so namenjene objektom, ki bodo dajali proizvodnjo za izvoz, in za večjo konkurenčnost na tujih trgih. Jeklarna II., ki jo hitimo graditi na Jesenicah, je največja investicija, kar smo so jih lotili na Gorenjskem. Tudi banka se bo trudila, da bo ta gigant zgrajen v roku. Velike naloge pa čakajo Temeljno banko Gorenjske tudi pri obogatitvi gorenjski' trgovske in turistične ponudbe, ko bo odprt karavanški predor. Sicer pa bo banka tudi v bodoče podprla vsak dober program.
Posebno jubilejno priznanje je ob 30-letnici Temeljne   Priznanje Medobčinsko gospodarske zbornice banke Gorenjske prejel tudi Rudi Hlebec, njen prvi in    banki Gorenjske je nu slovesnosti izročil P1^ dolgoletni direktor. /bornUe Bojan Urlep.
MEK, 15. OKTOBRA 1985
KRONIKA
.9. stran (mmmmmiciLAs
Letalska enota milice
Pripravljeni od mraka do mraka
Letalska enota milice, ki ima sedež na brniškem letališču, je bila pred leti ustanovljena za reševanje in varovanje življenj, za preprečevanje kaznivih dejanj, nadzor in urejanje cestnega Prometa, požarno varnost in pomoč pri elementarnih nesrečah ter nadzor meje. Njeni piloti so nenehno pripravljeni, da letijo zaradi ene od teh nalog.
»rnik; — Varovanje in reševanje
ljudi
je ena najplemenitejših na-lo8. ki jih opravlja Letalska enota milice. To je tudi najpogostejša na-loga, ki jo opravlja na Gorenjskem, saj sicer njen delokrog zajema vso Slovenijo. Skupaj z gorskimi reševalnimi službami namreč rešuje v gorah.
»Letos smo imeli 20 reševalnih akcij,« je povedal načelnik Letalske enote Miro Završek. »S postajami gorskih reševalnih služb, kjer imajo usposobljene ljudi tudi za r«ševanje s helikopterjem, tvorimo igrana moštva. Danes reševanje s Pomočjo helikopterja mnogokje Nadomesti klasično reševanje ponesrečencev v gorah, to pa zato, ker je hitrejše. Nedavno smo poleteli nad Široko peč in v dobri uri in P°l prepeljali truplo ponesrečenca v dolino. S klasičnim reševanjem ?> to trajalo ves dan. Zal ponesrečencu ni bilo več pomoči. Naši pi-i°ti pogosto letijo v severno steno rr»glava, Škrlatico, Stenar, Jalovec. Travnik, Kamniško sedlo, t*rintovec, Dolič ...«
»Ves čas smo pripravljeni,« dor daja vodja pilotov Jože Pezdirc. *Hitro gremo v akcijo, če dobimo }2 katere od gorskih postojank, ki mia radijsko zvezo z dolino, obve-plo o nesreči. Če je kraj nesreče »aže dostopen, gredo gorski reše-
valci reševat klasično, če ni, gremo s helikopterjem. Nemudoma poletimo nad kraj nesreče, pristanemo, če je to mogoče, sicer pa z vrvjo ali vitlom dvignemo ponesrečenca. Kadar tudi to ni mogoče, izkrcamo reševalce, medtem ko helikopter lebdi ob steni. Pri tem delu nas poleg naše zakonske obveze, da rešujemo življenja, vodi tudi humanost. Največ je vredno notranje zadovoljstvo, da si rešil življenje. No, v Nemčiji zadevo gledajo tudi z bolj praktične, materialne strani, pravijo, da jim eno rešeno življenje odtehta stroške dela reševalcev v letu dni. Tudi to drži, če le upoštevamo, koliko za življenja vlagamo v človeka.«
Trenutno razmišljajo, da bi svojo reševalno dejavnost razširili na prevoz bolnikov in ponesrečencev ne le z gora, temveč povsod tam, kjer bi zaradi nedostopnosti in oddaljenosti potrebovali njihovo pomoč. Helikopter bi kajpak morali preurediti v ta namen. To ni povsem novo, saj so že večkrat prevažali dojenčke v inkubatorjih v Ljubljano.
Tudi druge naloge so zelo pomembne. Tako pri hujših kaznivih dejanjih prispevajo svoj delež, seveda skupaj z enotami notranjih zadev na tleh. Podobno je s prometom. Iz zraka odkrivajo cestne za-
Miro Završek, načelnik Letalske enote milice
Jože Pezdirc, vodja pilotov
maske in težje kršitve. Zlasti je bilo tega veliko v minuli turistični sezoni, ko so morali ves čas imeti na očeh ceste na Gorenjskem, Primorskem proti Zagrebu, na Štajerskem. Ob tej priložnosti je v posadki tudi miličnik opazovalec, ki se spozna na promet. Podobno kot cestni nadzorujejo tudi obalni promet plovil. Velikokrat preletijo mejno območje, vse od Murske Sobote do Trsta in Jadranskega morja. Tudi pri požarni varnosti imajo pomembne naloge. Čeprav nimajo pripomočkov za gašenje, pa je neprecenljivega pomena njihova hitra informacija, da nekje gori, in prevoz gasilcev na teže dostopen kraj požara. Tudi pri elementarnih nesrečah si je že moč pomagati s helikopterjem, zlasti s prevozom zdravnikov, sanitetnega materiala in ponesrečencev.
Z vsem tem imajo pri Letalski enoti milice veliko dela, vendar najdejo čas tudi za druge dejavnosti, ki sicer niso njihova zakonska obveznost. Ves čas s helikopterjem oskrbujejo tudi planinske postojanke, saj danes le še redki konji tovori j o živež v gore.
D. Z. Žlebir
S sodišča
^obro opremljeni za gašenje, *'ftbo za reševanje
ll^as*lsko reševalni službi Kranj so do oktobra letos našteli 46 ^ ePanj ob požarih — Vsako leto okoli 700 raznih tehničnih po-"- Skrbi jih neprimerna opremljenost in usposobljenost
1^
%f*ni ~ Osnovna naloga Gasilsko •Ob Valne službe v Kranju je pomoč 0pt ^stanku požarov. Kljub taki ^tp vi in zadolžitvi imajo deluv-^ službe več opraviti s tehničnim
t ugirn reševanjem. V*U so v devetih mesecih sodelo-0Se pri gašenju 46 požarov, kar je toei P0sredovanj manj kot leto po-bh.v Največ požarov, kar 17, je izlilo aprila. Nastanek ognja je
bil v glavnem povezan s požiganjem trave. Sicer je pogosto zagorelo tudi v stanovanjskih zgradbah; največji požar je nastal pozimi v komaj prenovljenem stanovanju.
Kot ugotavljajo gasilci, večino požarov še vedno zakrivi človeška malomarnost oziroma neosveščenost o požarnih nevarnostih. Kadar so nastanek ognja zgodaj opazili in hitro obvestili gasilce, so le-ti uspešno
jj Poklicnih gasilcev iz Kranja so vedno nared, da najkasneje v pol mi-p0 obvestilu o požaru zapeljejo iz garaže - hoto: S. Saje
ukrepali. Gasilska vozila z dežurnimi gasilci namreč lahko v 30 sekundah odpeljejo iz garaže; ker prevozijo približno en kilometer v minuti, so tudi hitro na kraju požara.
Žal je dostikrat, kot opozarjajo gasilci, pomanjkljivo obvestilo o predmetu in kraju požara. Predvsem ob požarih v industriji se nemalokrat zgodi, da napačno ocenijo obseg požara, pa zato uporabijo preveč tehnike. Največja ovira za hiter sklic gasilcev, ki niso v službi, pa je slabo razvito telefonsko omrežje v nekaterih gorenjskih krajih.
Služba je primerno opremljena za gašenje, zelo malo pa ima ustrezne opreme za tehnično reševanje. Ob podatku, da poklicni gasilci opravijo na leto okrog 500 do 600 reševanj v prometnih nesrečah ter med 150 in 250 raznih drugih tehničnih posegov, takšna opremljenost gotovo zaskrbljuje. Pri vsakdanjem delu morajo zato velikokrat ukrepati povsem improvizirano, 'na račun česar trpi predvsem varnost njihovih delavcev. Za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, na primer, imajo le nekaj najnujnejše opreme, vendar se niti proizvajalcem niti transporterjem in uporabnikom teh snovi ne zdi potrebno storiti več za varnost na tem področju. Ker ni točnega pregleda o vrstah in količinah nevarnih snovi, je reševanje prepuščeno zgolj slučaju.
Zaradi slabe opremljenosti in strokovne usposobljenosti za tehnično reševanje si v gasilsko reševalni službi pomagajo ob potrebi z nasveti raznih proizvajalcev in strokovnih ustanov. Zal yh poleg pomanjkljive ga sistema izobraževanja za te naloge pesti stalna kadrovska stiska. Službi primanjkuje glede na predpisane zahteve kar 15 delavcev v operativi, zaradi česar povečujejo obseg dela izven rednih ur in dodatno obremenjujejo zaposlene.
S. Saje
Tatvina na blejskem otoku
Komaj je M. Jenček prišel s prestajanja kazni, je že spet stopil na stara kriva pota, saj je ponoči okradel sodelavca
Radovljica — Na enotno kazen 1 leto in 8 mesecev zapora je bil pred Temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica, obsojen 41-letni Marko Jenček iz Ljubljane.
Jenček je bil julija letos zaposlen v kuhinji Pibernikove gostilne na blejskem otoku. Nekateri delavci so na otoku tudi stanovali, Jenček pa je imel sobo na Bledu. V noči od 21. na 22. julij letos si je v regatnem centru sposodil čoln na pedale ter tako pri: 1 šel na otok. Splezal je na streho prizidka in skozi odprto okno prišel v pisarno, kjer je iskal vredne predmete; vendar pa ni našel ničesar takega. V sosednji stavbi, kjer so imeli sobe tudi zaposleni na otoku, je zlezel v sobo J. H. ter mu vzel 85.000 din, 2100 mark, 5 škatel cigaret, dolge moške hlače in deset kaset s posneto glasbo. Vse skupaj je bilo vredno 298.569,00 din.
Zjutraj so tatvino prijavili in na otok je prišel miličnik. Ta je pogledal tudi v kuhinjo, kjer je tedaj delal tudi Marko Jenček. Jenček se je miličnika ustrašil, pustil je pripravo kosila in kar v beli kuhinjski halji s
čolnom zapustil otok, vendar pa so ga nekaj ur kasneje že prijeli.
Pred sodiščem se je Jenček izgovarjal, da je zapustil otok zato, ker mu je zmanjkalo cigaret. Na to, da bi cigarete lahko dobil tudi na otoku od kakega sodelavca, menda ni pomislil, pa tudi na to ne, da se sredi priprav na kosilo vendarle ne zapušča delovnega mesta. Sodišče se je na podlagi dokazov in pričevanj prepričalo, da je Jenček zagrešil to tatvino. Razen tega ga je spoznalo tudi za krivega tatvine, ki jo je storil na škodo lastnika stanovanja, kjer je imel sobo. Vzel mu je namreč dva zlata poročna prstana.
Pri odmeri kazni za obe dejanji je sodišče upoštevalo, da gre za specialnega povratnika. Jenček se je namreč letos spomladi vrnil s prestajanja štiriletne zaporne kazni. Čeprav je kazalo, da se bo uredil, saj je aprila že našel delo, pa ga je znova zaneslo na kriva pota. Na blejskem otoku pa je delal komaj teden dni, ko je že zagrešil kaznivo dejanje. Med olajševalnimi okoliščinami pa je sodišče našlo le skrb za dva otroka in zdravstvene razloge. L. m.
Planinska enota armade na urjenju
Čez vodo, kjer ni mostu
Pred nedavnim so se vrnili z večdnevnega urjenja pripadniki enote armade, ki nadaljuje tradicije 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna. Tokrat svojega usposabljanja niso usmerili v planinski svet, ampak v ravnino z vodnimi pregradami. Tako so vojaki v rednem in rezervnem sestavu enote premagovali kanjon Save na kraju, kjer ni mostu.
Med vajo so izpolnili več*nalog. Urili so se v prehodu prek reke s priročnimi plovili, zatem pa so z brega na breg prešli po planinsko, s pomočjo vrvi in žičnice. Za transport težje vojaške tehnike so si pomagali z gozdno žičnico. Vsa dejavnost je potekala pod domnevo vojnih razmer. Tako je sklepni del urjenja minil ob pripravi in izvedbi ^napada na desantno enoto iz helikopterjev.
Kljub zahtevnim okoliščinam je vaja potekala brez zapletov, čemur so pripomogle dobre priprave, zavzeto delo vseh sodelujočih in skrbni ukrepi tehnične zaščite. K varnem delu so veliko prispevali pripadniki specializiranih enot civilne zaščite,
zlasti potapljači. Do izraza je prišla tudi povezanost s prebivalci krajev, kjer je potekalo urjenje; krajani niso nudili le hrane in pijače, ampak tudi pomoč pri delu in vodenju po terenu. Obenem so odprli vrata svojih hiš in sodelavce na vaji gostoljubno sprejeli medse.
Vajo je odlikovala tudi drugačna, tehnična posebnost. Vodili so jo s pomočjo posebej pripravljenega programa prek računalnika, kar se je zgodilo prvič na ravni enote s takim obsegom. Izkazalo se je, da je moč računalnik koristno uporabiti ob sodelovanju s človekom tudi pri vojaškem urjenju, saj je bilo zaradi sodobnejšega načina vodenja potrebnih manj ljudi.
Kot so po vaji ugotovili v vodstvu, so bile načrtovane naloge urjenja uspešno izpolnjene. Vajo so ugodno ocenili tudi opazovalci, med katerimi so bili predstavniki zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, republiških štabov TO SRS in SRH, pokrajinskega in občinskega štaba TO ter družbenopolitičnih skupnosti.
S. Saje
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
SPORNO DARILO
H. H. je klical milico, češ da žena doma razgraja in razbija. Toda razgrajati je začel mož, to pa zaradi darila, ki ga je dobila žena. Več kot očitno je, da ni šlo za njegovo darilo.
TRIKOTNIK
Radovljičana se ločujeta, zato je moški mislil, da mu je kot bodočemu samcu spet vse dovoljeno. V skupno stanovanje je pripeljal svoje novo dekle, da bi tu prespala. Zapuščeni ženi kajpak ni bilo prav, pa je klicala miličnike, naj vsiljivko odstranijo.
SAMA NE MORE PRIJAVITI
R. Z. se je oglasila na milici in zatožila soseda, da je pretepel ženo. Na vprašanje, zakaj pretepena ubožica sama ne pride prijavit, je ustrežljiva soseda odgovorila, da je najbrž prehudo ranjena. Ko so si šli možje v modrem zadevo ogledat, so dognali, da je bil pretep obojestranski.
NI SPOŠTOVAL DOGOVORA
Henefija K. in Milica K. v Kranju skupaj stanujeta. Zmenjena sta, da sme fant uporabljati le sobo in stranišče, v kuhinjsko kraljestvo pa da nima vstopa. Lepega dne ga je zalotila prav tam, ko je stikal po predalih. Ker ni spoštoval dogovora, mu je posvetil sostanovalkin prijatelj.
Jesenice — Člani civilne zaščite iz jeseniške občine so na tekmovanju konec septembra preverili svojo usposobljenost za varstvo pred požari. Med 14 enotami, ki so pomerile v tridelnem napadu in gasilskih vajah raznoterosti, je bila najuspešnejša ekipa KS Blejska Dobrava, za njo pa so se uvrstili enote KS Stane Bokal in Ciril Tavčar z Jesenice ter prva ekipa KS Žirovnica. Pri organizaciji tekmovanja in ocenjevanju so sodelovali člani Poklicne gasilske in reševalne službe v Železarni Jesenice ter člani gasilskih društev v občini. Na sliki: prizor, s tekmovanja — B. Blenkuš
GLAS 10. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 15. OKTOBRA Ijgj
Na letošnjem maratonu Treh src, kije bil že četrti zaporedni v Kranju, je nastopilo osemsto šest tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Maraton na 42.195 kilometra in mali maraton na enaindvajset kilometrov sta veljala tudi za republiško prvenstvo.
Četrti kranjski trim tek in maraton Treh src
Prvaka Srečo Končina in Veronika Bohinc
V ženskem trim teku na 10 kilometrov     so bile
najhitrejše       Venceljeva (2) iz Šentvida pri
Stični, Pesjakova (1) iz Tržiča in Ažmanova (3) iz AK Triglav.
Kranj — Park stadiona Stanka Mlakarja v Kranju je bil v soboto že četrtič zapored prizorišče trim teka in maratona »Treh src.« Za pomladanskim tekom v Radencih in letnim v Bovcu je jesenski v Kranju tretji in zadnji letošnji tek »Treh src« Tako kot vsi trije v preteklih letih je bil tudi letošnji odlično organiziran, za kar gre pohvala organizacijskemu odboru, ki ga vodi predsednik občinske konference SZDL Janez Grašič, prireditelji pa so atletski klub Triglav in kranjski ZTKO ter zbor kranjskih atletskih sodnikov. Pomagala je tudi delovna organizacija Iskra Delta, ki je na svojih računalnikih hitro izračunala vse rezultate. Vsekakor gre pohvala tudi vsem delovnim organizacijam kranjske občine, ki so izdatno finančno pomagale, da je vse dobro potekalo. Kar osemsto šesire-kreativcev na desetkilometrskem trim teku, malem maratonu na enaindvajset kilometrov ter maratonu na 42,195 kilometra je opravilo več kot zadovoljivo vse preizkušnje. Klasični maraton in mali maraton sta veljala tudi za slovensko prvenstvo. Še enkrat lahko zapišemo, da so vsi organizatorji svoje delo opravili ves odlično. Takih in podobnih prireditev si v Kranju še želimo.
Zmagovalka Veronika Bohinc je kmalu povedla in v tej konkurenci ni imela pranje tekmice. To je tudi razumljivo, saj je bila kar za dvajset let mlajša od obeh tekmic. Vseeno iskrene čestitke vsem trem, ki so uspešno pretekle to najtežjo tekaško atletsko disciplino. Pri veteranih si je prvo mesto »pritekel« Radovljičan Sitar, ki je bil hitrejši od člana kranjskega Partizana Gregoriča in Vičana Kovača.
V malem maratonu na 21 kilometrov je nastopil tudi paraplegik Marjan Peternel iz Podnarta. Na vozičku je spretno premagal progo in v cilj prišel kot 94.
Zanimivo je bilo ugibanje, kdo bo letošnji zmagovalec klasičnega maratona pri moških in ženskah. V obeh konkurencah je bilo več kandidatov za prvaka, medtem ko so v ženski konkurenci to progo pretekle le tri. V moški konkurenci je do razpleta pri šlo pri sedemnajstem kilometru. Do tu je vodil" Kranjčan Dušan Mravlje; boljši je na super maratonih kot na tako »kratki« progi. Tu se "oddaljil zmagovalec Srečko Končina iz ŽAK Ljubljana, ki je nato sam dokaj hitro nabiral kilometre na zelo razgibani progi vse do končnega cilja na štadionu Stanka Mlakarja. Srečku Končini na zadnjih kilometrih ni bil nihče kos, čeprav so ga vsi napadali. Bil je tako močan, da je zmagal z dokaj veliko prednostjo. DrugI je bil Okoliš iz Starega loga pri Ložu, tretji pa član Donita iz Medvod Dušan Mravlje. '
Srečko Končina, sedemindvajsetletni član ZAK iz Ljubljane:
»štiri kilometre pred ciljem sem imel krizo, a sem jo prebrodil. Vse od polovice proge sem vodil sam in vesel sem te zmage. Dve leti že tečem na dolge proge. Za trening imamo v klubu res izredne pofroje, odlično je tudi prijateljstvo z vsemi, ki treniramo na daljše proge. To je doslej moj največji uspeh in lepu vzpodbuda /a specializacijo na maratonske proge.«
V ženski konkurenci so progo pre-" tekle le tri tekmovalke Članica Bo-mnčeva iz Ljubljane, v konkurenci veterank Lužnikova . iz Slovenj Gradca ter Ljubljančanka Justinova.
• Veronika Bohinc, Ljubljana-Be-žigrad:
»Vse je šlo po načrtu, čeprav je bilo na dokaj težki p roni nekaj težav. A treba jih je premagati in uspeh je bil tu. To je moj največji uspeh in presrečna sem, da sem pritekla do konca.«
Rezultati — moški (42.195 kilometrov) - člani - 1 Končina (ŽAK) 2;30.45, 2. Okoliš (Stari trg) 2;37,24, 3. Mravlje (Donit) 2;38,53; veterani — 1. Sitar (Radovljica) 2;41,00, 2. Gregorič (Partizan Kranj) 2;47,14, 3. Kovač (Vič) 2;59,18; članice in veteranke — 1. Bohinc (Ljubljana-Bežigrad) 3;23,44, 2. Lužnik (Slovenj Gradec) 3;43.40, 3. Justin (Ljubljana) 4;33,36.
V malem maratonu Vindiš in Kolmanko
Kar polovico krajšo progo so imeli mladinci, mladinke, Članice in člani ter veterani in veteranko. Tako kot v velikem so bih tudi v malem maratonu v vseh kategorijah izredno napeti boji, ki so razgibali gledalce vzdolž proge. Vsi, ki so prišli na cilj obeh maratonov, so zmagovalci, saj so pokazali, da so dobro kondicijsko pri pravljeni. Tu so bili mladi, starejši in tudi nekoliko starejši.
Vseeno bi lahko izpeli zmagovalca pri članih in članicah. Za presenečenje je poskrbel Ptujčan Vindiš, -ki je ugnal znanega državnega reprezen tanta Mariborčana Kremplja ,in Ra-dovljifana Kotnika. V,ženski konku-
renci je bila najhitrejša članica ljubljanske Olimpije Kolmankova, ki je ugnala klubsko kolegico Trobčevo in Pušnikovo iz Janževega vrha. V ostalih kategorijah pa so zmagovali tisti, ki so to načrtovali. Prav v tem malem maratonu ne morem mimo paraplegi-ka Marjana Peternela iz Podnarta, ki je na progo odšel s svojim vozičkom. Bil je res izvrsten, saj ga je poganjal vseh enaindvajset kilometrov, prišel v cilj in s časom 1;28,45 zasedel šti-riindevetdeseto mesto! Vse pohvale za Marjana. Trim tek na deset kilometrov je zbral staro in mlado in vsi so res dokaj hitro premagali to progo.
• Mirko Vindiš iz Ptuja:
»Res sem prišel v Kranj po zmago. Toda strah me je bilo Kremplja. A vseeno mi je uspelo, da sem ga premagal. Vse teto sem se udeleževal takih in podobnih malih maratonov in v Radencih sem tudi zmagal. Sedaj me čaka še nastop na krosu Dela, ki bo v Novem mestu.«
• Marija Kolmanko, AK Olimpi
»Svojo atletsko pot sem začela v Pomurju in nato prestopila v atletski klub Olimpija iz Ljubljane. Srečna sem da sem zmagala in upam, da bom i dobrim treningom lahko še zmagovala na takih in podobnih malih maratonih.«
Rezultati — mali maraton — mladinci od 14 do 18 leta - 1. Rejc (Dol) 1:15,33, 2. Drobne (Sevnica) 1:17,46, 3. črne (Litija) 1:19,44; člani — 1. Vindiš (Ptuj) 1:04,10, 2. Krempelj (Maribor) 1:05,32. 3. Kotnik (Radovljica) 1:06,22; veterani od 41 do 50 let — 1. Berton-celj (Godešič) 1:16,30, 2. Lorenčič (TAM Maribor) 1:17,3; Kvas (Dolga pot-Ljubljana) 1:19,31; veterani nad 50 let - 1. Gologranc (Ljubljana) 1:22,32, 2. Kocbek (ZTO Maribor) 1:29,54, 3. Pušnik (Janžev vrh) 1:36,50; mladinke od 14 do 18 let - 1. Golob (Bled) 1:32,48, 2. J. Kovač (Dol) 1:34,19, 3. Petkovšek (Logatec) 1:35.35, članice od 19 do 30 let - 1. Komanko 1:31,32, 2. Trobec (obe Olimpija) 1:32.05. 3. Konečnik (Dravograd) 1:37,53; st. članice od 31 do 40 let— l. Jerman 1:34,44, 2. Ahačič (obe Tržič) 1:35,07, 3. Grm (Lesce) 1 36.49; veteranke nad 40 let — I. Suštaršič (Dolga pot-Ljubljana) 1.34.54. 3. Bre-gar (Emona) 1:35.23; trim tek (10 km) - moški - 1 Kranj (ZAK Ljubljana}. 2. -Krek iTriidav). S. Zupančič
Foto: F.
Borut Ječnik — kolesar kranjske Save:
V dveh letih
od neznanega tekmovalca do državnega prvaka
Rakovica — Vsi, ki so trdili, da bo v kranjski Savi po odhodu Ropreta, Marna, Lampica, Cudermana, Polanca in drugih kolesarjev prve članske ekipe zazevala praznina, so se krepko zmotili. Trener Bojan Udovč, nekdanji državni reprezentant in jugoslovanski prvak, namreč dobro prenaša izkušnje na mlade in v Kranju že raste nov obetaven rod tekmovalcev, med katerimi se je v letošnji sezoni najbolj izkazal 16-letni Borut Ječnik z Rakovice, dijak drugega letnika elektronike v šolskem centru Iskra v Kranju-
Borut se je naučil voziti kolo še preden je začel trgati hlače v osnovnošolskih klopeh. S prijatelji se je veliko prevozil s kolesi po bližnjih vaseh. Ko mu je pred tremi leti oče kupil še prvo dirkalno kolo, ga je prijatelj Ivo P*" vec iz Savske loke prepričal, da se je včlanil v kolesarski klub Sava. Prv1* je dirkal lani: v Beltincih je nerodno padel in si odrgnil kolena. Nezgoda g8, je še bolj spodbudila, pridno je treniral in že v prvi sezoni dosegel prvi zmagi: na Prebačevem in v Varaždinu.
Borut je minulo zimo dobro izkoristil. S trdim delom si je nabral dovolj moči za letošnjo tekmovalno sezono, v kateri je prekosil samega sebe i*J presenetil tudi najboljše poznavalce kolesarskega športa. Borut je namreč na državnih prvenstvih osvojil kar sedem kolajn — tri zlate, dve srebrni m prav toliko bronastih. V Subotici je zmagal v cestni vožnji na 82 kilometrov in tudi veliko pripomogel, da je »zlato« osvojila še ekipa kranjskih mlajši? mladincev. Na dirkališčnem prvenstvu v Zagrebu je bil najboljši na kriteriju. »Srebro« si je privozil v Kobaridu v vožnji na kronometer in v vožnji n8 čas na dirkališču v Zagrebu. Bronasti kolajni je dobil za posamično vožnjo na 500 metrov na zagrebškem dirkališču in za ekipno vožnjo na 4000 metrov. To je bera, s katero se lahko pohvali le redkokateri kolesar v Jugoslaviji; Borut pa je za nameček zmagal še na štirih dirkah: v Avstriji, v Zagrebu za veliko nagrado Metaliacommerce, v Novem mestu in pred kratkim v Zaprešičih. Največ mu pomeni zmaga na državnem prvenstvu v cestni vožnji v Subotici, najraje se spominja dvodnevne dirke v Novem mestu, kjer se je moral za zmago najbolj potruditi, največje razočaranje pa je dožive na dirki po kranjskih ulicah v počastitev občinskega praznika. Hotel se je izkazati pred domačim občinstvom in pred številnimi prijatelji, ki so g8 prišli bodrit, pa mu je pred odločilnimi vzponi po Jelenovem klancu počila guma.
Naslednje leto bo prvič nastopil med starejšimi mladinci. Konkurenca bo še močnejša. Težko bo ponoviti letošnje uspehe. »Potrudil se bom. da W se prebil v slovensko reprezentanco, če mi že ne bo uspela uvstitev v najboljše jugoslovansko moštvo,« je povedal Borut in dodal, da bo ta cilj mogo; če uresničiti le s trdim delom in tudi z nekaj športne sreče. Lani je na dir*" v Idriji nevarno padel, si pretresel možgane in tri dni okreval v bolnici; letos je telebnil v sprintu na dirki v Dolu. »Mama me ne opozarja zaman, naj se pazim,« se zasmeje skromni in na videz šibki fant, v katerem pa • »skrivajo« moč, vzdržljivost in predvsem veliko, veliko volje.
C. Zaplotnik^/
Tržičani tekmovali na krosu
Lidija Ambrož (Križe), med člani JjJ
Bohinc (Križe) in med veterani
Meglic (Podljubelj). w|j
Ekipno je zmagala KS PodlJ?^.
pred Bistrico, Seničnim, Križam«.
žičem-mesto itd. , <
J. Kikel
Šah
Mrvar, Kogoj in Škrjanc
Tržič — Zanimanje za redne sečne hitro potezne turnirje, ki J . v Domu Petra Uzarja v Bistrici P Tržiču prireja Šahovsko društvo *
Senično — Telesnokulturna skupnost Tržič in krajevna skupnost Senično sta v Seničnem priredili peto prvenstvo v krosu za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev krajevnih praznikov Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega. Proge so bile dolge od 400 do 5000 metrov, teklo pa je 150 tekačev iz devetih krajevnih skupnosti. Najdaljšo progo je najhitreje pretekel Jože Bohinc iz Križev (30 minut, 26 sekund) in prejel prehodni pokal krajevne skupnosti Senično.
V cicibanskih kategorijah so bili najhitrejši Anže Lausegar (Bistrica), Suzana Meglic (Senično), Boštjan Ber-gant (Podljubelj), in Nuša Ferlin (Senično). V pionirskih kategorijah so zmagali Fadil Hamzič (Bistrica), Urška Ude (Bistrica), Jure Rozman (Lom), in Edina Garibovič (Podljubelj). Pri mladincih in mladinkah sta bila najhitrejša Mitja Vodnjov (Sebenje) in Polona Pesjak (Kovor), med članicami Anica Jerman (Bistrica), med veterankami
prirej
žič, je med šahisti vedr veliko tobrskega turnirja se je udele kar 20 tržiških šahistov. Zmagaj J Srečo Mrvar s 17 točkami. Drug] * bil Boris Kogoj s 15 točkami in tji Franc Škrjanc s 14,5 točke.
J. Kikf]
OK Žilo
ti*
Uspeh Ločanov na rallyju
Na cestah med Ljubljano in Postojno v organizaciji AMD Slovenija avta je bil tretji rally za republiško prvenstvo »Slovenija avto 85«. Na 147 km dolgem rallvju s petimi hitrostnimi preizkušnjami v skupni dolžini 43 km su« p niso nastopili vsi naši najboljši vozniki, saj imajo nekateri poškodovana vozila, Kuzmičev renault 5 turbo pa pripravljajo za naslednji rally za evropsko prvenstvo. Kljub temu pa so gledalci lahko uživali v napetih in izenačenih bojih v vseh kategorijah. V kategoriji do 850 cem je prijetno presenetila posadka AMD Škofja Loka Oblak —Prosen, saj je v dokaj močni konkurenci zasedla prvo mesto in so s precejšnjo prednostjo pred posadko
K i ,i$ovec—Senogačiuk Tudi drug sadka AMD Škofja I-oka je vozil* ^ stno. V kategoriji do 1150 cem 8*^M lan in Pintar z jugom 55 osvoji'0 J a mesto z le 42 sekundami 'aostanpJB zmagovalno dvojico Komel—ffvSB Čič (Kompas - Hertz). V skupni tMH tvi je po odstopu Romane *zrneCtt\o^ H, renault 11 turbo) in Trobca Olimpija, opel aseona 400).dokaj n ■ čakovano zmagala posadka Val ^ Petarčič (K—H), Furlan in Pint»»^ bila četrta, med AMD pa sta &J p mesto razdelila Kompas— ^et%m škofja Loka. Na sliki: tretjeuvf- ^jjJ posadka Furlan—Pintar (AMD " Loka) med vožnjo na letošnjem/ j^Ji Saturnus. Tekst in foto: Franci Pe A
Dušan Mravlje v dresu Spartathlona
*i r
Na
Spartathlonu
Pravzaprav je naslov napačen, ^orenjec, ki je tekel na enem naj-°°>i nenavadnih in napornih tekov ja svetu, je bil samo eden — Dušan Mravlje iz Kranja, Kalamajc kot pravijo prijatelji. Inženir strojništva v medvoškem Donitu je do *daJ edini Gorenjec, ki si je upal na «k, dolg kar 250 kilometrov. Z njim je v vlogi maserja, trenerja in še če-^ tudi žena Zdravka in tudi pisec *eh vrstic, ki je vse skupaj le opazoval z velikimi očmi.
Dušan Mravlje'se je teka udeležil 2e tretjič in kar na začetku povejmo, da je bil trikrat vztrajno drugi. *° pomeni, da ima doma v Stražiš-^ lepo zbirko pokalov in nagrad sa-J10 s Spartathlona. Pridite jo pogle-~at. vendar imate malo možnosti, J* bo Dušan doma. Vsak dan namreč preteče 30 kilometrov tja pod Mohor in še kam, ali pa je na kateri p uhra-maratonskih dirk. Ultra zaje, ker gre za razdalje čez 100 kilometrov! Ko boste sedli v svoj avto, P?8lejte na števec. Ko bo minilo 250 ^lometrov, se spomnite, da je vse "P Pretekel čez drn in strn naš ma-atonec, ki ga v-svetu izredno cenijo n celo bolje poznajo kot mi. Spartathlon ni od včeraj. To je ki ga je prvi opisal zgodovinar Jkrodot, dogajal pa naj bi se kakih let pred našim štetjem. V stari pčiji so Perzijci neprestano straši-j s svojo vojaško močjo in iz ogromnih Aten so zopet krenili v»boj Proti njim. Toda stvar ni bila nedelji, zato so za pomoč zaprosili ne-7^anjo sovražnico Šparto. Ker pa *'efona še ni bilo, teleprinterjev in r^tornobilov tudi ne, je antični ku-nr Feipides pretekel pot do Šparte
Ja drugem koncu Grčije na poloto-*^ Peloponezu v enem dnevu in se jpem tudi vrnil. Ta, res fantastičen l^ski posel iz zgodovine je leta HJ2 navdušil tri bivše pilote, An-|leze, da so ga.ponovili. Ker pa so J*ng|eži vsaj tako trmasto pobje kot J*ntje z Gorenjskega, so tudi uspeli. j*k od Aten do Šparte je bil rojen ^enkrat in od tod do mednarodne jpmovalne prireditve je bil samo j,0rak. Leto kasneje se je začel prvi , PaHathlon — preizkušnja za ljudi, 2 Pretečejo 250 kilometrov brez Pr«stanka.
. °ušan Mravlje se pri 33 letih in-Jpzivno ukvarja s tekom šele se-J\m let. No, kljub temu je bil pova-v že na prvi Spartathlon, saj je j.^vropi hitro postal znan, vsi tekala sedaj kličejo »Dušan« in po-
znajo njegovo presenetljivo navado, da si med tekom, ki je zares naporen, privošči steklenico (in več) piva!
Torej smo se odpravili v Grčijo in po pravcatih pripetijah letalskega prevoza ponoči tja tudi prispeli. Na vozičku za prtljago smo videli napis, ki nas je spremljal ves čas — Spartathlon. Organizator je poskrbel za vse. Čakali so nas tudi predstavniki naše ambasade — med njimi šofer Tomo, ki je postal pravi prijatelj naše male ekipe. Vse je bilo v redu, le Dušan je dejal, da ga potovanje z zamudami bolj utruja kot pa tek na 250 kilometrov. Nasmehnil sem se, toda kasneje se je to izkazalo za resnico. Skozi nočne Atene smo brzeli kakih 30 kilometrov proč — v olimpijsko vas ob fantastičnem stadionu, ki mu po lepoti zares ni para. To je novi olimpijski stadion kjer svoje mojstrovine pred 80 tisoč gledalci kaže tudi naš Veli-mir Zajec. V olimpijski vasi so nam pokazali zares grofovsko razkošne sobe (v prostornini), tako da sem spal skupaj s še tremi — posteljami. Praznimi, seveda.
Organizatorji so sicer poskrbeli za vse, a se niso preveč trudili. Zato pa so prav popoprano sestavili pravila teka. Tekači so se kar malce pritoževali nad rigoroznimi zahtevami, od prepovedi reklam do pomoči spremstva. Da se takoj razumemo — tek je povsem amaterski, tu nagrad ni, so le lepi pokali. Tudi tekači so vsi amaterji, ki si sami plačujejo potovanja ali jim pomagajo letalske družbe kot Dušanu in ženi naš JAT. Med tekači je veliko takih, ki niso premogli niti za pošteno večerjo v Atenah. Ker pa je bila hrana v olimpijski vasi zares odlična so bili tekaču vsaj glede tega zadovoljni. .
Teči je začelo 48, med njimi tudi •dve ženski, ki sta lani prišli na cilj. Letos se to natakarici Donni Hud-son iz ZDA ni posrečilo, že pred tekom je potožila Dušanu, s katerim sta v Avstraliji tekla skupaj, da je nervozna. Mimogrede, na letošnjem teku je bil kot prej dvakrat, drugi favorit prav Dušan Mravlje. To so drugi tudi odkrito poudarjali. Dušan pa je vedno dejal, da teče na rezultat in ne na uvrstitev. Nervoza pred startom, ki je bil napovedan za naslednji dan zjutraj ob sedmih, je bila pri vseh prisotna; kar čudno se sliši, a je res, da je edino Dušan čisto mirno odšel na ogled Aten.
M. Šubic
Praznična tekmovanja
Križe — V počastitev krajevnega praznika Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega so pripravili več športnih tekmovanj, na katerih je bila udeležba zadovoljiva, srečanja pa so minila v prijateljskem vzdušju. Najboljši so prejeli častna priznanja in diplome.
Na rokometnem .turnirju generacij je zmagala starejša generacija pred mladimi in srednjo generacijo. V malem nogometu so zmagale Se-benje pred Seničnim in Pristavo, na teniškem turnirju dvojic pa je zmagala dvojica Milan Nadišar — Dušan Jazbec. Na odbojkarskem turnirju sta prvo in drugo mesto zasedla Pristava in Križe, na namiznote-niškem tekmovanju je med ženskami zmagala Ani Ribnikar, med moškimi pa Dragan Manjulov. Najuspešnejši na šahovskem tekmovanju pa so bili Srečo Mrvar, Ivan Ravnik in Pavel Loc.
J. Kikel
Najboljša udeležba doslej
Smučarski tekači že na snegu
Hokej
**tri Jesenice : Partizan
j
I V7 i
t^ak 8' kolu L ZHl' s0 doseženi •Vo°7ani rezu,tau- Jeseničani so W;i J- kola z Vojvodino preložili, %o runJske gore pa so v Zagrebu Ntoi'V»ndar Povsem zasluženo pre-W ^°dveščak, ki je še po drugi
|!° Kra V°dil s 5:2- Na začetku tretjine Nlj ^iskogorci izenačili in nato po-\^   Zadnji minuti srečanja, ko je
'S*S^ak v želJ'' du bl IV/ultat vsaJ fc^lce 2am-enjal vratarja s šestim V1 ir» bLV polJu*Pa so dosegli še sedmi th^f*ip     P°ra/- spremenili v zmago.
v ^JŠivT kolu ni bilt) na sPoredu zani" ntekem, še najbolj vroče je bilo }l * j kJer je mariborski Avtoprevoz NJe      razlike izgubil z Bosno. V S j. ^ derbiju so Jeseničani v dvo-hSsl-   Mežakljo visoko premagali SS? g0ro s 1;i:4' Vodstvo na lestvi-%nQ.°V/,'l Partizan pred Jesenicami, bSrkn isto število točk in eno manj tekmo, Kranjska gora pa je %    0 na zelo solidnem petem me-
J* <Je J*° v dvorani pod Mežakljo ve-jN |ibi med Jesenicami in beograj-^t05,ttrtil«nom. Moštvo Partizana se jH }„ Zfch> okrepilo, saj v njegovih vr-u t,vu odlična češkoslovaška
rane, kot se je to zgodilo pred kratkim v Ljubljani, oziroma lahko pride celo do prekinitve tekme in tako bi domače moštvo avtomatično ostalo brez točk. Moštvo Kranjske gore bo gostovalo v Beogradu pri Crveni zvezdi.
Med tekmo so Jeseničani odigrali tudi prvo tekmo v letošnjem pokalu evropskih prvakov. V Durhamu so premagali prvaka Velike Britanije, moštvo Dunhamu s 7:6. Jeseničani so tekmo začeli slabo, saj so domačini po dveh tretjinah igre vodili s 6:4, v zadnji tretjini pa so Jeseničani dosegli tri gole zapored in zasluženo zmagali s 7:6. Povratna tekma bo 24. oktobra v dvorani pod Mežakljo, zmagovalec pa se bo v drugem kolu pomeril s prvakom Švice Davossom.
Rezultati: 7. kolo: Bosna : Partizan 1:8, Medveščak : Kranjska gora 5:7, Crvena zvezda : Cinkarna 8:4, Kompas Olimpija : Avtoprevoz 13:3, 8. Kolo: Kranjska gora : Jesenice 4:13, Kompas Olimpija : Cinkarna 11:3, Vojvodina : Crvena zvezda 1:8, Avtoprevoz : Bosna 4:5, Partizan : Medveščak 13:1. ( —fp)
KRANJ — Smučarski tekači in tekačice se tako kot alpski smučarji in smučarski skakalci vneto pripravljajo na novo smučarsko sezono. Smučarska A mo§ka in ženska reprezentanca sta že imeli prvi trening na snegu. Čar-man, Klemenčič, Kršinar, Grajf, Slaba-nja, Klemenčič, Kerštajn, Raišp in Ku-stec ter ženske Mlakarjeva, Bertonce-ljeva, Smrekarjeva, Beštrova in Kovačeva so imeli prvi stik s snegom že septembra v Piztallu v Avstriji in v Crans Montani v Švici.
Pod vodstvom Jožeta Raišpa, zveznega trenerja za moško A reprezentanco, in Janeza Mlakarja, ki trenira žensko, so vsi na tretjem snežnem treningu v Ramsau v Avstriji. Razmere za trening na višini tri tisoč metrov so dokaj ugodne, čeprav je v zadnjih dneh zapadlo nekaj novega snega. Vsi lahko povsem izpolnjujejo načrt dela, ki temelji predvsem na izboljšavi tehnike smučarskega teka. Na srečo v Ramsau ni poškodb in obolenj. Po tem treningu se bodo 18. oktobra s snegom ponovno srečali za devet dni v Ramsau. Na treningu se jim bodo pridružili tudi mladinci in mladinke, ki jih v novi sezoni čaka nastop na svetovnem prvenstvu. Naši smučarski tekači bodo do prvih tekem trenirali na snegu. Še največ pa pričakujejo od novembrskega treninga v Skandinaviji. Tudi člansko žensko in moško reprezentanco v novi sezoni čakajo pomembni nastopi v svetovnem pokalu in na mednarodnih tekmah. Tekma svetovnega pokala bo tudi februarja v Bohinju.
Pomembno delo na treningu na plastičnih skakalnicah in skakalnicah z ledeno smučino so opravili tudi smu-* carski skakalci, ki imajo sedaj na Malem Lošinju rekreacijsko vadbo. Vsi naši najboljši skakalci bodo imeli prvi trening na 30-metrski snežni skakalni-/ ci v Dachsteinu v Avstriji. O pripravah naših biatloncev se ne ve dosti, saj so priprave prepustili posameznim republikam, kasneje bodo sestavili reprezentanco za skupen trening in prve tekme; potem bodo odločili o nadaljnjem delu. Med mladimi je vedno več zanimanja za biatlon, čeprav je trening izredno zahteven.
" -dh
Tržič — Tržiški jesenski kros je privabil rekordno število tekačev in tekačic, kar ni presenetljivo, če vemo, da je bilo to tekmovanje izbirno za sestavo reprezentance, ki bo branila barve Tržiča na jesenskem krosu Dela v Novem mestu. Se posebej vzpodbudno je to, da je med skoraj 300-tekači in tekačicami nastopilo kar devet članov, kar se ni zgodilo še nikoli doslej. Tudi sicer so bile starejše kategorije solidno zastopane.
Tekmovalci in tekmovalke so se merili na terenih za osnovno šolo Kokr-škega odreda v Križah, jesensko prvenstvo v krosu pa so organizirali člani Odbora za rekreacijo pri TKS, Atletske sekcije TVD Partizan Tržič in ŠŠD Ko-krški odred.
Najboljši po posameznih kategorijah so bili:
cicibani 77—78): 1. Grega Ribič (Storžič), 2. Aleš Jazbec, 3. Roman Per-ko, 4. Primož Perne (vsi Polet), 5. Franci Soklič (Storžič); cicibanke 77—78):
1. Tina Jerkič (SK Tržič), 2. Tej a Tavčar (Polet), 3. Tanja Perko (Storžič), 4. Bojana Belak, 5. Fadila Hamzič (obe Polet); cicibani 75—76): 1. Anže Re-ner, 2. Florjan Jordan (K. odred), 3. Blaž Belhar (Storžič), 4. Boštjan Ber-gant (Storžič), 5. Aljoša Krohne (K. odred); cicibanke (1975—76): 1. Špela Jančič, 2. Petra Jurjevčič (obe Polet), 2. Urška Eržen (K. odred), 4. Janja Perne (Polet), 5. Simona Ferlin (K. odred); ml. pionirji   73—74): 1. Fadil Hamzič,
2. Izidor Jerman, 3. Andraž Koren, 4. Nedžad Ibradžič, 5. Boštjan Praprotnik (Polet); ml. pionirke 73-74): 1. Urška Ude, 2. Danica Mlinaric, 3. Simona Božnar, 4. Damjana Mlinaric (vse Polet), 5. Barbara Nikolič (K. odred); ml. pionirji 72): 1. Aleš Koder (K. odred), 2. Davorin Perne (Storžič), 3. Matija Koren (Polet), 4. Dragan Som (Storžič), 5. Viljem Dolžan (K. odred); ml. pionirke 72): 1. Edina Garibovič, 2. Tanja Dežman, 3. Barbara Verbič, 4. Urške Rožič, 5. Mateja Špik (vse Polet); st. pionirji 1. Jurij Rozman (Storžič), 2. Grega Janškovec (K. odred), 3.
5,hJ2 ter br»te Ix>movšek, Vidmar >.lt)(.,,,<' Partizan ima tako dvr odli ^i'r  ' treja pa po znanju precej Mtii   Velik izbor kvalitetnih igral tu Da kondicijska pnpravlje-
\ .s,'i  gla\ n i idut;i
\V°dstvo kluba prosi vse navi-CSr«    ° P"*1' bodrit svoje moštvo ik^,/'0 pod Mežakljo, naj navijajo uta ,,n naj ne mečejo predmetvo ^ 1 k  'm v nasProtm'm primeru ahko zahteval izpraznitev dvo-
iAJstvica:
1. Partizan
2. Jesenice
3. Kompas Olimpija
4. Crvena /ve/da
5. Kranjska gora
6. Bosna
7. Cinkarna Vojvodina
0 1 0 0
8 (i 0 2 8   6   0 2
8 4 13
8 3 14
8 2  1 r>
7 115
9. Medveščak 8 10 7
10. Avtoprevoz 8 0   0 8
78:13	14
74:17	14
73:27	12
52:24	12
45:51	9
34:48	7
31*4	5
24:64	3
25:76	2
10:70	0
Evropski hokejski pokal
Jeseničani uspešni v Angliji
NEVVCASTLK - V tem mestu je bilo prvo kolo pokala za evropski hokejski pokal. Jugoslovanski državni prvak Jesenice se je v prvem kolu pomeril z angleškim državnim prvakom Duhanom. Jeseničani so bili na prvem gostovanju v Angliji uspešni, saj so moštvo Duhana premagali z 7:6. Izid srečanja: Duhan : Jesenice 6:7 (3:1, 3:3, 0:3).
Angleški državni prvak je okrepljen z igralci iz Kanade in je v prvih dveh tretjinah igral precej ostro. S tako igro je hotel Jeseničane prisiliti, da bi jim odgovarjali z enakimi ostrimi dvoboji. Toda Jeseničani niso nasedli. Igrali so tako, kot znajo in na koncu slavili. Njiho va igra je bila zrela in tehnično do vršena. Čeprav so Angleži vodili vse do zadnje tretjine, je bilo to premalo, da bi premagali Jeseničane. Leti so v zadnji tretjini nadoknadili zamujeno in gostitelja premagali.
Povratno srečanje bo 24. oktobra na Jesenicah in skupni zmagovalec s«> bo v drugem kolu pomeril s prvakom Švice Davossom.
-dh
Izlet v neznano
Kranj — Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 19. oktobra, na izlet v neznano. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, za izlet pa morajo imeti udeleženci planinsko opremo in veljaven potni list. Prijave z vplačilom 700 dinarjev sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Vojko Lapajna (Polet), 4. Bojan Bida, 5. Marko Tadl (oba Storžič); st. pionirke 71) : 1. Andreja Grašič (K. odred), 2. Jana Ahačič (Storžič), 3. Ramiza Hamzič, 4. Rosana Golmajer, 5. Saša Meglic (vse polet); st. pionirji 70): 1. Andrej Fijavž (Bistrica), 2. Matej Flor-jančič, 3. Janez Hladnik (oba Tržič), 4. Damjan Pavlin (Senično); ml. mladinci
69-68): 1. Janez Šmid (Tržič), 2. Flo-rijan Požun (Leše), 3. Mitja Vodnjov (Križe), 4. Peter Klofutar (Bistrica), 5. Miha Teran (9lt Tržič); ml. mladinke
69): 1. Slavi Roblek (Peko —Obutev II); st. mladinci 66—67): 1. Uroš Mar-kič (SK Tržič), 2. Slavko Pesjak (Ko-vor), 3. Jože Gabor (ZLIT), 4. Boštjan Uzar    (SK   Tržič);    st. mladinke
76—68): Polona Pesjak (Kovor), 2. Marija Petrinec (Žiganja vas), 3. Helena Govekar, 4. Darja Govekar (obe Podljubelj); članice 1. Ana Jerman (WO Tončke Mokorelove); veteranke:
1. Sonja Sajovic (BPT — Konfekcija),
2. Majda Pesjak (SGP); člani: 1. Jože Bohinc (Peko — Orodjarna), 2. Milan Rozman (GG Tržič), 3. Darko Lausegar (Peko — Mreža), 4. Matej Jazbec (Se-benje), 5. Drago Srečnik (OPT); veterani »A«: 1. Jože Meglic (Podljubelj), 2. Franc Dobre (Križe), 3. Janez Ambrož, 4. Stane Valjavec (oba Peko DSSS); veterani »B«: 1. Ludvik Soklič (Slap); ekipe ŠŠD: 1. Polet 120, 2.-3. Storžič in Ko krški odred 90 točk.
J. Kikel
Tenis
Odlična udeležba
Tržič — Zanimanje za tenis narašča tudi v tržiški občini. Ta športna panoga je še posebno množična po zgraditvi teniških igrišč v Križah. Potrdilo množičnosti je tudi zadnje občinsko teniško prvenstvo, na katerem je igralo kar 70 igralcev.
Med članicami je zmagala Milena Kikel, ki je v finalu premagala Karmen Grum. Pri pionirjih je bil najboljši Jože Jazbec. V finalu je premagal Uroša Japlja.
Člani so bili razdeljeni v tri starostne skupine. V skupini nad 45 let je zmagal Pavel Kralj pred Franci jem Stritihom in Ivanom Kaplom, v skupini od 35 do 45 let so bili najuspešnejši Dušan Jazbec. Relja Dragutinovič in Štefan Jakšič, najostrejši boji pa so bili v skupini do 35 let, kjer je slavil Milan Nadišar pred Matejem Jazbecem in Jožetom Jazbecem.
J. Kikel
Veliko zanimanje za razstavo gob - Gobarska družina Kranj, ki beleži že 15-letnico obstoja, je tudi na letošnjem mednarodnem sejmu stanovanjske opreme pripravila zanimivo razstavo gob. Kar okrog 350 vrst jih jim je uspelo zbrati kljub veliki suši. Zanimanje za razstavo je zelo veliko. Še posebej priporočajo, da si jo ogledajo učenci in dijaki. Razstava bo odprta do četrtka. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Cojzovo kočo bodo razširili — Če kočo na Kamniškem sedlu pogledaš od zgoraj, iz ptičje perspektive, izgleda kot velik avion, da ji pravijo kar DC-9, Cojzova koča na Kokrškem sedlu pa je ozka in visoka, zato z višine spominja na transformator. Sploh se planinci v Cojzovi koči že dolgo čutijo utesnjene. Kuhinja je premajhna, shramba prav tako, ležišč je premalo, stranišča že dolgo ne ustrezajo več, nove greznice potrebujejo. Zato so se v kamniškem planinskem društvu odločili, da bodo kočo razširili. Temelje za prizidek so naredili že to poletje, prihodnje leto bo pa tu pravo gradbišče. A ne se bati, koča bo ves čas odprta. Zdaj ima koča 84 ležišč, po novem jih bo imela pa 150. — Foto: D. Dolenc
GLAS 12. STRAN
OGLASI IN OBVESTILA
Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o.
OBRATNA AMBULANTA ŽELEZARNE JESENICE b. o.
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje ponovno imenovanje
individualnega poslovodnega organa — direktorja temeljne organizacije za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, in pogojev, ki jih do*ca družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje:
— končana medicinska fakulteta z opravljenim specialističnim izpitom s področja splošne medicine ali medicine dela, prometa in športa
ali končana medicinska fakulteta — splošna ali stomatološka smer z opravljenim strokovnim izpitom,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki.
Kandidati naj prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OZG — tozd Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Cesta železarjev 30, z oznako »razpis za IPO.«
Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja
ponovno oglaša prosta dela oz. naloge
VODENJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo dokončano višjo tehniško varnostno šolo,
— strokovni izpit iz varstva pri delu,
— 5 let delovnih izkušenj,
— 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni.
p= zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
Razpisna komisija pri Izvršilnem odboru Zbora delegatov Gorenjske območne skupnosti Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti in sicer:
L VODENJE SEKTORJA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ
2. VODENJE SEKTORJA FINANC, RAČUNOVODSTVA IN INFORMATIKE
3. VODENJE SEKTORJA ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST IN KADRE
Na razpisana dela in naloge bodo delavci imenovani za dobo 4 let.
Za opravljanje razpisanih del in nalog so lahko imenovane osebe, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje:
a) pod 1. in 2., da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri
pod 3., da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne smeri,
b) da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
c) da izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj.
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldham-ska c. 2 — razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo.
O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
KOVINAR JESENICE
Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE
tozd Komunalne službe oddaja v najem neopremljene poslovne prostore v pokopališkem objektu ob pokopališču na Blejski Dobravi v velikosti:
73 kv. m. za BIFE, 27,50 kv. m. za CVETLIČARNO in 27,50 kv. m. za SVECARNO.
Informacije dobite na gornjem naslovu oziroma po telefonu (064) 81-850.
INTEGRAL
DO SAP LJUBLJANA, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem JESENICE
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. AVTOLICARJA
Pogoji: — KV ali PK avtoličar, 1 leto delovnih izkušenj.
2. SPREVODNIKA
Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika.
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
SŽ VERIGA LESCE
Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge
TESARJA
Pogoji: KV tesar
Kandidati naj dajo pisne prijave v 10 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska 43.
Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka.
SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE
Pogoj: — visoka izobrazba smeri fizika in matematika.
Delovno razmerje sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Nastop dela 1. novembra 1985.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59, komisija za MDR.
(M)
ENGINEERING KRANJ, p. o. Šuceva 23
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju VODILNEGA TEHNOLOGA
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba kemijsko-tehnološke smeri,
— 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo,
— pasivno znanje enega tujega jezika.
Ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 14 dneh po objavi.
lesna industrija
64260 bted. tjufatjamka c 32 telefon: 064 77661
4* lip bled
LAHKO GRADIŠ.ČE IMAŠ VSE PRI ROKI
• vrata*obloge«opažne plošče »pohištvo*
ALPETOUR
ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA GRADBENIŠTVO
Pogoji: — srednja gradbena šola in 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je tudi na terenu, — poskusno delo dva meseca ■
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
TOREK, 15. OKTOBRAjji^
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA
RAZGLAS O JAVNI DRAŽBI najdenih in odpisanih predmetov
ki bo v četrtek, 17. oktobra 1985, ob 13. uri pred kinodvora»°v Radovljici, Gorenjska cesta 19.
Na javni dražbi bomo prodajali več moških, ženskih in po^j koles, ročne ure, računske kalkulatorje, nekaj telefonski11 aparatov, fotokopirni stroj Nashua Copvgraph 240, kolo z torjem, osebni avto zastava 750, letnik 1977 in še druge mete.
Če bo slabo vreme, bo javna dražba teden dni kasneje, 24. ok' tobra 1985.
Upravni organi in strokovne službe OBČINE KRANJ
razpisujejo dela in naloge
POMOČNIKA SEKRETARJA IN SAMOSTOJNEGA
SVETOVALCA
v sekretariatu za finance
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni in družbenhni govori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje-
— visoka izobrazba ekonomske smeri,
— pet let delovnih izkušenj^
— trimesečno poskusno delo.
Kandidati za imenovana dela in naloge morajo imeti P°z|^
ven odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in s™
štovanja zakonitosti. ^
Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih dej^
nalog, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju raZP,lSsne
pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, spl°
službe — kadrovska služba, Kranj, Trg revolucije 1.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh P
končanem zbiranju prijav.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, M. Vadnova 1 TOZD OBRT, b. o.
objavlja prosta dela in naloge
VODJE PE TAPETNIŠTVO -NOTRANJA OPREMA
ali
SŽ VERIGA LESCE
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti sl služb objavlja prosta dela in naloge
KEMIJSKEGA TEHNIKA
Pogoji: — dokončana tehnična šola — kemija,
— sprejmemo tudi pripravnika. ...
Delovno razmerje sklenemo za določen čas — za čas Pr,P ništva oziroma za 6 mesecev. ^ Kandidati naj dajo pisne prijave v 10 dneh po objavi n9 slov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska * ' Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega r°
Pogoj: — srednja strokovna izobrazba lesne, tapetniške oblikovalne smeri ter tri leta delovnih izkušen]
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim lom tri mesece.
Kandidati za zgoraj navedena dela in haloge naj pošljejo vf£ ge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razme TOZD Obrt, Kranj, Ulica M. Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa.
KRAJEVNA SKUPNOST KRANJSKA GORA
Na podlagi 56. člena Statuta krajevne skupnosti svet krajema skupnosti Kranjska gora po sklepu z dne 30. septembra ponovno razpisuje prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kand* izpolnjevati še naslednje pogoje: ^e
— višja ali srednja izobrazba ekonomske ali sorodne sfl ter 2 leti oziroma 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje strojepisja, ^
— imeti mora organizacijske sposobnosti in moralnopo*1 ter osebne vrline.
Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta in je po poteku te lahko ponovno imenovan. ftjljti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnj^ eJi pogojev ter z navedbo o družbenopolitični aktivnosti v 8 ^-po objavi razpisa na naslov: svet krajevne skupnosti **■ ska gora, Borovška 81.
OGLASI IN OBVESTILA
13. STRAN ®MM§SWSSl£<
FERDINAND
LAHKI IN MEHKI MODELI ZA HLADNE DNI S POLIURETANSKIMI PODPLATI IN TOPLO PODLOGO
[ŽIVILA
cenjene kupce obveščamo, da je od 11. oktobra 1985 dalje ponovno odprta prodajalna
agraria v prešernovi ulici v kranju.
V ADAPTIRANIH PROSTORIH VAM NUDIMO ^LOTNO PONUDBO SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVE, KONZERVIRANO BLAGO IN OZIMNICO.
VSE ZA DOM IN DRUŽINO
od 14. do 24. oktobra
t^t LJUBLJANA, ŠKOFJA LOKA, CERKNO, KOČEVJE, TITOVO VELENJE, ^ 1 SLOVENJ GRADEC, RAVNE NA KOROŠKEM, ŽALEC, LEVEČ
V.
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
£3 LIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem
UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO -UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO
kovinotehna
kovinotehna blagovnica fužinar jesenice
v9m v tem času nudi po izredno ugodnih cenah ra*ne tipe pralnih strojev ter štedilnikov Po tovarniško znižanih cenah.
Priporočamo nakup termoakumulacijskih peči, trajno žarnih štedilnikov, kaloriferjev ter podobnih ogrevalnih teles.
Posebej pa še radiatorjev jugoterm.
Blagovnica je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
^55!0-— UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO -UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO
GLAS 14. STRAN.
OBVESTILA — OGLASI
TOREK, 15. OKTOBRA
alples
industrija
pohištva
Železniki
Želite sodobno in lepo pohištvo, želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov?
Kulturna skupnost Kranj
Svet za razvoj objavlja razpis za velike in male Prešernove plakete, ki jih podeljujejo kulturnih skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge Prl razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organiz^ cijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo OD" činska konferenca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij Kram *e organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost.
Predlogi z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje* do 15. novembra 1985 na naslov: KULTURNA SKUPNOST KRANJ, Trg revolucije 1
Naši proizvodi so vam na voljo tudi v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, kjer vam nudimo strokovni nasvet
arhitekta
ter brezplačno dostavo in montažo na dom.
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj p. o.
PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o.
objavlja prosta dela in naloge
ČISTILKE - KURIRKE
Pogoji:
— dokončana osnovna šola, zaželen je vozniški izpit B kategorije.
Delo je za nedoločen čas, poskusni rok traja 2 meseca. OD po pravilniku.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Kranj, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj
Mercator
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.. 26-371
GRADITELJI!
Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material:
— stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, KOMBIVAK,
— parket in lesne obloge,
— cement, hidrirano apno,
— SCHIEDEL - YU dimnik,
— modularno in ostalo opeko,
— strešno opeko, salonit plošče,
— kombi plošče, tervol, stiropor,
— betonske mreže in ostalo železo,
— betonske mešalce,
— ostali gradbeni material.
Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju ih nazaj!
Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 11. do 17.10.1985
Se priporočamo!
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja za nedoločen čas dela in naloge
— 2 SNAŽILK
Pogoj: — nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj
Poskusno delo en mesec.
Kandidatke naj pošljejo prijave na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33.
Pluta. V vaš dom bo prinesla toplino in domačnost. Je kvalitetna in obstojna, obenem služi kot odličen toplotni in zvočni izolator. Lakirana je uporabna za vsak prostor.
In če se želite naučiti polaganja, pridite na prikaz, ki bo v petek, 18. oktobra, med 10. in 12. uro dopoldne in 16. in 18. uro popoldne v Blagovnici Kranj.
•STRJJJ Blagovnica Kranj
SGP TEHNIK IKSTcJ«**
sgp tehnik Škofja loka
tozd Gradbeništvo
Objavlja proste delovne naloge:
1. kv kleparja
Pogoji. — kv klepar in 1 leto delovnih izkušenj ali kv delavec kovinske stroke z željo za priučitev kleparstva
2. 2 kv strojna ključavničarja
Pogoji: — kv strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj
TOZD Komunalne dejavnosti
objavlja proste delovne naloge:
L KV VODOVODNI INSTALATER
Pogoji. — KV vodovodni instalater in 1 leto delovnih izkušenj ali KV delavec kovinske stroke z željo za priučitev vodoinstalaterske stroke
Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice Škofje Loke.
Za vse delovne naloge je določeno dvomesečno poskusno u(,iu. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema SGP Tehnik Škofja Loka, Kadrovska služba, 15 dni po objavi.
Morebitne informacij** lahko kandidati dobe osebno ali po telefonu 064-60-371, kadrovska služba.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
Obvešča uporabnike telefonskih storitev, da bo zaradi re°rAj nizacije in izboljšanja storitev službe informacij 12. 1985 prevzelo posredovanje naslednjih storitev PODJE* ZA PTT PROMET LJUBLJANA.
Tel. št. 900: prijava medkrajevnih pogovorov Tel. št. 901: prijava mednarodnih pogovorov Tel. št. 904: prijava pogovorov z obvestilom ali pozivnico splošne informacije športne informacije
informacije o telefonskih naročnikih z obmocj SRS . $
informacije o telefonskih naročnikih iz orw> območij SFRJ
Uporabniki navedenih storitev iz območja omrežne sHu^a Kranj izbirajo telefonske številke brez prejšnjega i zbiram karakteristične številke omrežne skupine 061 Ljubljana-
Tel. št. 981: Tel. št. 984: Tel. št. 988:
Tel. št. 989:
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela naloge:
1. ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE PROJ OBDELAV — zelo zahtevno
Za uspešno opravljanje del se zahteva: .^e,
— višja  strokovna  izobrazba organizacijsko-računaim ekonomske ali tehnične smeri, . cjji
— 4 leta delovnih izkušenj na programiranju in organih AOP,
— tečaji za organizatorje AOP,
— znanje programskega jezika PL/1, Cobol ali Assemblef'
— znanje tujega jezika,
— organizacijske sposobnosti,
— uspešno opravljen psihološki test (IBM),
— uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo.
Pisne     ponudbe sprejema kadrovski oddelek komb'^. Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izl?ir.!itev do kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za v»oJ prijav.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE IJUBLJANA, Mestni trg 26 Splošno kadrovski sektor
Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja Pf dela in naloge
PRODAJALCEV V (dva delavca) v knjigarni v Kranju Bledu nV. i*11
Pogoji: srednja šola trgovinske ali družboslovne smeri l
V. stopnja)
Dela in naloge razpisujemo zu nedoločen čas. Poskusno traja en mesec.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju ™ jev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: AAe$' DRŽAVNA  ZALOŽBA  SLOVENIJE,   Kadrovski ooo^r Ljubljana, Mestni trg 26 ali pa neposredno v knjigarno nju, Prešernova 2, oz. na Bledu, Cesta svobode 3. ^
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dne opravljeni izbiri.
TOREK, 15. OKTOBRA 1985
MALI OGLASI. OB^th a. OSMRTNICE KRONIKA
.15. STRAN ©©SBUSMSI1
NESREČE
Eksplozija v zabojniku
^MRL V BOLNIŠNICI
Štefanja gora — V soboto, ^•oktobra, je v ljubljanskem Khničnem centru za posledici prometne nesreče umrl ^-letni Štefan Cimžar s Štetje gore. Ponesrečil se je ^nulo nedeljo, 6. oktobra, ko ?.e i« z motornim kolesom pe-'ftl od spodnje postaje žičnice ^ Krvavec proti domu. V JJ^ku je zapeljal s ceste in tr-r v lato kozolca, nato pa še v °*k»nski steber. Po nezgodi so |k domači odpeljali domov, "Jslednjega dne pa v kranjski ^favstveni dom, kjer so po-Ijjsrečenca poslali v Ljublja-
^UAL PO LEVI
Jegunje pri Tržiču — Voz-osebnega avtomobila Av-Jj^ Bukovec, star 54 let, do-iz Begunj, je v soboto, £ oktobra, peljal iz Tržiča v ^Sunje. Pred križiščem je vo-r1 Po levi, tedaj pa mu je nasiti pripeljal voznik motorne-1 g kolesa Boris Zavrl, star J5 let, iz Tržiča. Vozili sta čel-^ trčili, motorist je padel in i! J^udo ranil. Odpeljali so ga v jf^niško bolnišnico. Za Bu-so  miličniki odredili l^izkus
MALI OGLASI tek27-960
cesta 1 LAte_
GOLF JGL, letnik 1982 prodam. Telefon 45-263
oktober, 13370
dpipiditviT
Poljane nad Škofjo Loko —
V Termikinem tozdu v Poljanah se je v petek, 11. oktobra, -
ponesrečil    34-letni    Martin j-    t-==■
Knapelj s Srednjega Brda pri apaiailjllTOH
Škofji Loki. Delavec je čistil zabojnike za prevoz smole. Ko je vrtal z vrtalnim strojem, je v zabojniku nenadoma eksplodiralo, vnel se je aceton, s katerim je čistil, nato pa še Kna-pljeva delovna obleka. Delavca, ki je utrpel opekline 2. stopnje, so odpeljali v Klinični center v Ljubljano.
z alkotestom.
^KTOR SE JE PREVRNIL
upnica — Na gozdni cesti ? Jelovici, med Spodnjo Lip-v?un odceP°m za Talež, se je .soboto, 12. oktobra, ponesre-traktorist Aleksander Roš, lir.27 iet, doma iz Radovljice. i^Je peljal od Lipnice proti del U' se Je na preglednom J*1 ceste srečal z osebnim av-s^°bilom. Po srečanju je Roš to akt°rjem zapeljal preveč je r°b ceste, udrla se je neutr-Pte °ankina in traktor se je ' ^aT^1 po strmini. Med pre-^anjem je Roš skočil s ^orja in si zlomil nogo.
Traktorski priključek zadel delavca
Šenčur — Dušan Lukić iz Kranja je v petek, 11. oktobra, vozil traktor po dvorišču KŽK v Šenčurju. Na traktorju je imel priključen traktorski viličar. Med vožnjo s praznim priključkom se je prelomil hidravlični cilinder za nagib dvigala vilic. Ves priključek, težak več kot sto kilogramov, je padel na tla, pri tem pa zadel mimoidočega delavca Valentina Smoleja, starega 17 let, doma z Luž.
Otroška igra zanetila požar
Podljubelj — V Podljubelj u je v petek, 11. oktobra, začelo goreti na podstrehi garaže Stanislava Nemca. Ogenj je zanetil 5-letni otrok z iskro, ki je nastala, ko je drgnil dva kresilna kamna. Požar so pogasili domači s pomočjo sovaš-čanov. Večje škode ni bilo.
Prodam star ŠIVALNI STROJ sin-
ger. Tel.: 65-195 _13323
Nujno prodam
ZVOČNIKE PIONEER HPM-40 (2 x 80W), Kalan, Planina 16,
tel.: 26-729_13324
Prodam GLASBENI CENTER tensai compo 5, z deklaracijo. Korenjak, Pre-
doslje 100/A_13325
Poceni prodam rabljen SORTIRNIK krompirja. Čežnjevk 12, Cerklje 13326
Prodam GLASBENI CENTER gore-nje. Šenčur, Partizanska 45, tel. 41-038 _13374
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, nosilnost 1500 kg, prirejen za traktor TV in pasqvali. Miha Kosmač, Do-vje 16, Mojstrana_13375
gradbeni mal.
Prodam NAPUŠČ in stenske OBLOGE, širine 9 cm. Volča 3, Poljane,
tel. 65-042_13298
Prodam 1 tono CEMENTA, po 19 din za kg. Dolenja vas 34, Selca 13350 Prodam novomeški STREŠNIK s po-sipom, sive barve, nov, približno 180 kosov, 10 ^ ceneje. Anton Prezelj,
Otoki 26, Železniki_13351
Prodam dve novi OKNI Jelovica, z roletami, 140x120 in VRATA z nad-svetlobo, lužen hrast. Trampuž, Tem-niška 26, Naklo 13352
Prodam AUDI 80, 1973, v odličnem stanju. Trampuž, Temniška 26, Naklo _13371
Prodam VVARTBURG caravan, letnik 1979. Zaplotnik, Letence št. 15 Gol-
jTik_13333
Prodam TOMOS APN 4 in KOLO rog-sprint. Jezerska 26, Kranj    13334 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Metod Zorman, Krvavška 9, Vodice nad Ljubljano__13335
rtan.oprema
Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK gorenje, na trda goriva. Škoberne, Smledniška 60, Kranj 13343 Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO. Grujičič, Planina 7, Kranj 13344 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTEUICO. Pintar, Planina 21,
Kranj__13345
Poceni prodam FOTELJE. Telefon
23 723_ 13346
Ugodno prodam PEC in ŠTEDILNIK kuppersbusch ter PEČ za etažno centralno TVT central 17 K. Radovljica, tel.
75-501_13347
Prodam KUHINJSKO OMARO svea, z vgrajenim hladilnikom ter GARDEROBNO OMARO. Ogled po 16. uri. Radovljica, Cankarjeva 12, stanovanje
3_13348
Ugodno prodam 3 kW termoakumu-~"C. Telefon 50-361 dopoldan
MISS TOPLES SHOW v DISCU KOBRA v Kranju, v SREDO, 16.10., ob 22. 30. GOST - DISCO MARATONEC Milan KABIĆ_13207
GOSTIŠČE »DRAGA« v Begunjah prireja vsako SOBOTO zabavo s PLESOM, od 20. do 24. ure. Igra harmoni kaš Andrej PIVK VABLJENI! 13208
PLESNI KROŽEK za otroke in PLE-SNI TEČAJ za ODRASLE v Radovljici EŠC organizira v Delavski univerzi, Linhartov trg 1 (graščina) PLESNE TEČAJE s pričetkom v PETEK, 18.10. 1985. Ob 16.30 PLESNI KROŽEK za otroke (1. do 4. razreda). Ob 18. uri ZAČETNI PLESNI TEČAJ za MLADINO in STAREJŠE. Ob 19.30 NADALJE-
VALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred pn-četkom posameznega tečaja^jr G RA; ŠČINI. Informacije £.£jX5l1M88 ali 21-130 dopoldan. VABLJENI!
OBVI11I1A
Izdelujem NAGROBNE SVETILKE ŽELEZNE IN BAKRENE. Predoslje 81 Kranj
SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontejnerjih za ograje, dobite pri KANCILI-JA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A ____13198
INVESTITORJI! Velika izbira preprostih in manj preprostih načrtov, ki pomagajo prihraniti denar. Telefon 061/322-502 13388
lacijsko PE do 15. ure
13349
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tozd VLP
MARIJA MOHAR
roj. 1931
Od nje smo se poslovili v soboto, 12. oktobra 1985, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Poceni prodam 28 KOMBI PLO 5 cm. Telefon 82-103
Prodam tel.47-190
MIVKO.
Strahinj 68, 13354
razno prodam
SEME razstavljene velikanske BUČE lahko kupite na Cesti 1. maja št. 4, Kranj, tel: 21-582_13238
Prodam skoraj suha bukova DRVA v »goleh« ali »klaftrah«. Ambrož št. 6, Cerklje__13314
Prodam cementno strešno OPEKO — špičak in rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico. Lahovče št. 52, Cerklje
13315
S CESTE
t^kovice — Prevelika hi-p^t in alkohol sta kriva za toSetno nezgodo, ki se je v tj!10. 12. oktobra, zgodila na i vv^ .med Logatcem in Žirmi, i      Krekovice. Voznik oseb-avtomobila Anton Ušeni-\\) Star 20 let- iz Žirov, ki je hot 5? lokami cesti od Rovt toe i   rem> 3e v desnem nerednem ovinku v Brekovi-vj*apeljal s ceste in se presta!" V nesreči je bil hudo ra-^r. s.°P°tnik 20-letni Matej O°Žnik iz Zirov. Starši so ^ f nca odpeljali v Klinični ntervLiuhliano.
D. Z.
rr—--,
ALPETOUR
Hotel
TRANSTURIST Škofja Loka vas
vabi v soboto, 19. oktobra 1985, na GOBARSKI VEČER.
Sodeluje gobarska družina Škofja Loka, zabaval pa vas bo ansambel SIBILA.
Informacije in rezervacije: tel. 61-261.
" Prodam 100 suhih bukov.n BUTA* Zg. Besnica St. 68
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ
Kranj,
Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034
Obiščite naš razstavni prostor!
Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve.
J
Prodam GAJBICE. Tel.: 49-155
13317
Prodam 2KW termoakumulacijsko PEČ, dele za zastavo in prinza 1200. Jože Kuštrin, Mestni trg 33, Škofja Loka_13318
Prodam droben KROMPIR za krmo in TELIČKO frizijko za pleme. Vohlje
št. 63, Šenčur_13319
Zamenjam semenski DESIRE za semenski   igor.   Debeljak, Podbrezje
St. 72, tel.: 70-069_V3320
Prodam 200 kv. metrov LENDAPOR-JA, I. kvalitete in R 4 za dele. tel.:
21-164 popoldne_ 13321
Prodam KRZNEN PLAŠČ in KUČMO iz polarne lisice. Informacije po tel.:
45-646 _13322
Prodam SIPOREKS BLOKE 25 x i x 50x20, modularno OPEKO MBV6, manjšo količino in SKLOPKO za opel rekord ali ascono. Telefon 061/317-153 do 13. ure — Tržič, Pristava 78 13376 Ugodno prodam dirkalno MOŠKO KOLO sprint, 10 prestav, bencinsko motorno KOSILNICO gorenje Muta, kavč in dva fotelja. Telefon 24-730
13377
rtano%anja
Na Bledu ali okolici iščem SOBO.
Kličite po tel. 77-315_13359
Dve uslužbenki iščeta GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 62-169 13360 Zaposleno dekle, nujno išče opremljeno SOBO na območju Selške doline. Možnost pomoči, popoldan. Po-nudbe pod: Zanesljiva _13372
Kmetu takoj prodam GOZD na Jesenicah. Kličite po tel. 061/263-118 al, pišite: Pegan, Ljubljana, Škrabčeva 23
Novo vseljivo HISO, 14 km iz Kranja,
^uvska univerza tomo brejc kranj jwvija prosta dela in naloge:
\ sjjeslikovalca - montažerja Oskarja
8oji: __ d0koncana poklicna šola grafične smeri, — 1 leto delovnih izkušenj
Hijj^V1*0 razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-V]0  asom, poskusno delo tri mesece. uej   z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objav sko univerzo Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1.
iavi na
w*lla
300 kv. m stanovanjske površine, 1140 kv. m vrta, možnost obrti, prodam. Stanko Kozamernik, Glinje 17,
Cerklje_13362
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO ali starejšo HIŠO z vrtom, v okolici Kra-
nja. Šifra: Gotovina_13363
Prodam ZAZIDUIVO PARCELO, v izmeri 828 kv. m, v okolici Golnika. Po-nudbe pod: Posebna prildžnost 13364
,n Kolesarski klub janež peternelj
škofja loka prirejata 18. in 19. oktobra smučarski sejem na torišču stare Odeje nasproti Name.
— prodaja nove in rabljene
smučarske opreme, brezplačna montaža okovja ob nakupu smuči ali okovja.
Prodam odlično ohranjen rdeč FIAT 127 special, letnik december 1982, prevoženih 18.700 km. Voglje 28, tel :
49-106_13104
Prodam ZASTAVO 750, prva registracija januarja 1976, celo ali po delih. Boris Klemenčič, Sr. Brdo 5, Gorenja
vaj_ ._13126
PEUGEOT 20/ caravan, prenovljen, nujno prodam. Kern, Britof 98/A, Kranj
_13163
ZASTAVO 750, letnik 1966 vozno, poceni prodam. Tel: 60-919 13327 Motoristični   dvodelni KOMBINEZON Darnice, manjša številka, pro
dam. Tel: (064) 61 686_13328
ZASTAVO 101. 1977, registrirano do januarja, karambolirano, prodam. Vrhovnik, Zasavska c. 49/A Kranj — po poldne 13329
živali
Kupim ZASTAVO 101, letnik 1980/81, lahko potrebno hčarskih del Ždbič. Retnje 45, Tržič
Za ZASTAVO 101, prodam ME NJALNIK, HLADILNIK (kiler) VOLAN, vsa VRATA, HAUBO, vse v dobrem stanju, ter še druge dele za Zastavo 101 čedo Vučenović, Proleterska 6 Tržič 64290. tel : (064) 25-761 - int. 263
___13331
Prodam športno ŠKODO, letnik 1980 za 28 ŠM. Informacije po telefo-nu. 38-784 po 15 uri._13332
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarec. Selo 22, Žirovnica 13048 Prodam manjšo črno-belo KRAVO.
Rihtaršič, LajSe 16, Selca_13336
Prodam plemenskega OVNA. Janez Stanonik, Hafnerjevo nas. 20, Škofja
Loka_. _13337
Prodam PRAŠIČKE, stare sedem tednov. Sp. Brnik 15, Cerklje 13338 Prodam TELETA - BIKCA, starega
10 dni. Struževo9. Kranj_13339
Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, simentalko, dobra mlekarica. Tenetiše
44_13340
Prodam mlado KRAVO, staro leto dni.  Milan šuligoj, Javorniški rovt
16/B, Jesenice_13341
Prodam dve OVCI in dva JAGNJE-TA. Krmelj, Gorenja dobrava 7, Gore-nja vas_13342
knplm
o
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam!
Smrekova in borova suha DRVA, vseh dimenzij, kupim Kličite po tel.
061/612-246 ali 611-471_13355
Kupim SADJE za namakanje. Tele-
fon 70-069_ 13356
Kupim 250 kosov STREŠNE OPEKE »Novo mesto«, sive s posipom in 6 SLEMENJAKOV Telefon 81-427 13357 TRAKTOR, približno 15 KM, s priključki, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe no tel. 064/77 406 13358
Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK (marala). Darja Pivec, Grajska 48, Bled
13373
V SPOMIN
14. oktobra mineva leto, odkar je odšla od nas naša draga
LJUDMILA BAJT
roj. KO KALJ, iz Laniš
Hvala vsem, ki čuvate topel spomin nanjo! NIKOLI JE NE BOMO POZABILI! VSI NJENI
Takoj zaposlim dva MIZARJA OD od 60000 do 80.000 din Telefon
061/841-048_ 13365
Takoj zaposlim KV KUUČAVNI CARJA. OD po dogovoru Informacije
po tel. 62 926 _ 13366
GOSPODINJSKO POMOČ, enkrat tedensko, iščem Ponudbe pod: Prim-skovo__ 13367
V 55. letu starosti je umrl
JOŽE KOS
borec Kokrškega odreda in Sercerjeve brigade, upokojenec postaje milice Jesenice
Zadnje slovo je bilo na željo pokojnika v družinskem krogu v sredo, 9. oktobra 1985, na pokopališču na Brez-
nici
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani smrti žene in mame
PAVLE RUPAR
roj. JURMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom in znancem za darovano cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni mnogo prerani zadnji poti. Iskrena zahvala za darovano cvetje in izraze sožalja DO Tekstilindus Kranj, KS Vodovodni stolp, Društvu invalidov Kranj, Društvu slabovidnih Kranj, govorniku, pevcem in župniku za obred. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Tine, hčerka Tatjana in sin Jože z družino.
Kranj, 8. oktobra 1985
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, strica in svaka
FRANCA ČESNIKA
Breg ob Savi 88
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in pomoč vsem svojcem, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem v IBI Kranj, OOS IBI Kranj, DO Sava Kranj za podarjene vence, cvetje in denarno pomoč. Posebno zahvalo dr. Stenšakovi in bolnišnici Golnik za vso skrb in zdravljenje. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma iz IBI in KS Vodovodni stolp Kranj za ganljive poslovilne besede ob slovesu. Hvala tudi pevcem za petje žalostink. Vsem skupaj, ki ste nam v težkih
trenutkih stali ob strani,še enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI: žena Lojzka, sin Zlatko in drugo sorodstvo
Breg ob Savi, Kranj, Idrija, Vojsko nad Idrijo in Krnica pri Bledu, 8. oktobra 1985
Glasov izlet v Novo Gorico
Dobra volja je najbolja
Z zelenim vlakom TTG iz Ljubljane se je v soboto 86 naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa odpravilo na Primorsko. Kot vselej na Glasovih izletih je bilo tudi tokrat veselo in pesem je potihnila šele pozno ponoči, ko se je druščina razšla na kranjski železniški postaji.
Zeleni vlak, ki je v soboto zarana pobiral po Gorenjski udeležence jesenskega izleta naročnikov v Novo Gorico, najbrž že dolgo ni imel tako prešernih potnikov. Večina od 36 izžrebanih ali prijavljenih Glasovih izletnikov, ki je vstopila na kranjski železniški postaji, se je hi-,ro razživela. Za ostale je na vožnji 3d Kranja mimo Lesc, Jesenic, Bohinjske Bistrice, Podbrda, Kanala, Mosta na Soči do Nove Gorice neumorno skrbel veseli Janez Urh z Brega ob Savi. S pesmijo in šaljivimi domislicami je razgibal druščino, da se nihče več ni kislo držal.
Cilj tokratnega izleta je bila Nova Gorica. Tam smo »zelenca« pustili na tirih in si z dvema avtobusoma ogledali okolico tega mladega, po vojni zgrajenega mesta. Vodiči so nas popeljali na Kostanjevico, kjer stojita cerkev in samostan
iz 17. stoletja. V njem so sprva živeli jezuiti, nato karmeličani, leta 1811 pa so ga naselili frančiškani. Redovniki tega reda še zdaj prebivajo tu. Obiskovalcem radi povedo kaj iz zgodovine samostana, najbolj ponosni pa so na grobnico zadnjega Bourbona in njegovih potomcev, vladarske družine iz Francije, ki jih je iz domovine pregnala revolucija. Ponosni so tudi na bogato knjižnico, čeprav so knjige že stare in propadajo. Med njimi je tudi prva slovenska slovnica Adama Bohoriča. V samostanu je v prejšnjem stoletju deloval tudi slovenski jezikoslovec, pater Stanislav Škrabec. Od tod so nas popeljali na bližnji hrib, razgledno točko, od koder se vidita obe Gorici. Hribček, kjer stoji gostilna pri Marku, je priljubljena izletniška in rekreativna točka Novogoričanov.
Glasovi razsodniki so ocenili, katera izletnica nosi najkrajše krilo.
Na kosilo smo se ustavili v bližnjem Solkanu, v hotelu Sabotin, kjer nam je popoldne minilo ob glasbi domačega ansambla Tandem, plesu, prešernem pogovoru in šaljivih tekmovanjih, pri katerih si je vsakdo lahko zaslužil eno od va-hljivih nagrad. Najprej so podelili
Okusno malico za Glasove izletnike so prispevali v hotelu Creina v Kranju, vabljive nagrade pa: HP Kolinska, Ilirija Vedrog, Tekstilindus, UKO Kropa, Ljubljanska banka TBG, Zlatarna Goldie iz Radovljice, Eta Kamnik, Gostilna Sejem, hotel Transturist, Plastika Mira Varla in Iskra Reteče.
Harmonikar novogoriškega ansambla Tandem in veseli Gorenjec Janez Urh sta skrbela, da je izletniška druščina ves čas prešerno prepevala.
nagrade tistim, ki so pod desertnim krožnikom našli Glasovo nalepko, nato smo nagradili najstarejšega in najmlajšega izletnika, obe sta bili ženski, po naključju tudi obe Mariji. Potem smo z grafičnim metrom izmerili, kdo hodi po najdaljšem podplatu, prednjačil je Štefan Zaplotnik s Pristave s stopalom, dolgim 74 cicerov (4,5 cicera sta 2 centimetra, sicer pa izračunajte sami). Podoben postopek smo ponovili pri nežnejšem spolu, le da smo tokrat iskali najkrajše krilo, se pravi merili razdaljo od tal do roba krila. Tu se je najbolje odrezala Jerca Šolar s 196 ciceri, ki je bila že petkrat na naših izletih
in je kot veteranka že vedela, kako visoko mora spodrecati krilo. V tej igri smo podelili tudi eno glavno nagrado. Zmagovalka si je prislužila svečnik UKO iz Krope, fen pa tekmovalka z najdaljšim krilom kot tolažilno nagrado. V igrici s čajno žličko sta sodelovala oba spola. Tekmovalo je pet parov. Ženska je morala spraviti žličko skozi moške hlače, in sicer tako, da je začela pri dnu leve hlačnice in končala v dnu desne. Smeha ni manjkalo, pa tudi
zadrege ne pri moških tekmoval* cih.
S takimi šalami, s plesom, z rafl' granim petjem pri omizjih je mini* lo popoldne. Še vedno pod vtisom veselega doživetja, nagrad in vseg* prijetnega, kar so doživeli Glasovi izletniki, smo v Solkanu stopili*8 »zelenca« in se po isti poti vrnili D» Gorenjsko. Malce hripavo od celo* dnevnega petja smo si obljubili,«*8 sobotno srečanje ni bilo zadnje.
D. Z. Žlebir
Beseda izletnikov
77-letna Marija Bernard iz Škofje Loke je bila — čeprav ni bilo videti — najstarejša udeleženka Gla-sovega izleta. Na pomladnem izletu v Logarski dolini ji je bilo tako všeč, da tudi jesenskega ni hotela zamuditi. Sicer pa je Marija zvesta bralka gorenjskega poltednika. Prav nobenega naslova ne spregleda, nobenega malega oglasa, nobene osmrtnice.
Anton Jelovčan iz Podblice
»Vedno sem rad hodil na izlete, na tiste, ki so jih prirejali v GG, kjer sem delal, na cerkvene, na Glasovem pa sem prvič. Tako sem videl že veliko slovenskih krajev. Tokrat sem bil izžreban, prihodnjič pa bom najbrž kar sam prišel zraven. Kdo bi si mislil, da je lahko na izletu tako prijetno.«
Še ena Marija, Marija Vevar Gozda, tokrat najmlajša na Gla ^ vem izletu, najmlajša tudi kot n ročnica. Na časopis se je z n10?^ naročila pred letom dni. »Tudi izletu sem prvič. Vendar ne z njič!« je pribila.
Žirovski skakalci bodo nosili ime Alpina
Žiri — V petek so v Alpini podpisali samoupravni sporazum med Smučarskim skakalnim klubom Žiri in tovarno Alpino. Alpina je za štiri leta prevzela pokroviteljstvo nad klubom, ki se bo odslej imenoval Smučarski skakalni klub Alpina Žiri.
»Alpina se je odločila za podporo klubu kot .dober krajan',« je dejal direktor Alpine Tomaž Košir. »Spremljamo delo kluba in vidimo, da dobro delajo, kar dokazujejo doseženi rezultati. Razen tega pa je Alpina vezana na smučanje in skoke z dobršnim delom svojega proizvodnega programa. Čutimo se pripadniki teh športov in zato menimo, da jih moramo podpirati, zlasti še, če se razvijajo v domačem kraju. Smučarskemu klubu Alpina bomo zagotavljali finančno pomoč, ki jo potrebuje za kvalitetno delo.«
»Pretekla smučarska sezona je pokazala, da je naše delo dobro zastavljeno,« je povedal predsednik smučarskega skakalnega kluba Žiri Tone Oblak. »Največ je dosegel Borut Mur, ki je bil prepričljivo najboljši v mladinski konkurenci. Osvojil je naslov republiškega in državnega prvaka. Bil je tudi najboljši Jugoslovan na 9. svetovnem mladinskem prvenstvu ter tretji v seštevku pokala alpskih dežel. Tudi Robi Kopač si je z rezultati v pokalu mladinskega pokala alpskih dežel pridobil naziv športnika zveznega razreda. Drugi mladinci in pionirji pa so tekmovali na domačih tekmah za pokal Cockta ter z dobrimi rezultati pripomogli, da so ekipno Žirovci dosegli 3. mesto.
Na osnovi dobrih rezultatov se je kar šest naših tekmovalcev uvrstilo v reprezentenčno selekcijo: Bo-
Niko BelopavloviČ in Oto Giaco-melli, ki je bil pred leti najuspešnejši žirovski skakalec.
rut Mur v člansko A reprezentanco, Robi in Borut Kopač v mladinsko reprezentanco, Evgen Jesenko, Matej Oblak in Andraž Kopač pa v mladinsko perspektivno selekcijo.
Najvidnejši in najvrednejši so vsekakor rezultati v članski konkurenci, kjer nas bo letos zastopal Borut Mur. V prvem delu sezone naj bi nastopil na novoletni skakalni turneji in drugih tekmah svetovnega pokala, kjer naj bi se uvrščal v finalno serijo. V drugem delu sezone pa naj bi prišel prvič do točk svetovnega pokala, želimo pa tudi, da bi se uvrstil v ekipo štirih najboljših skakalcev letalcev, ki bodo zastopali Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v poletih. Prvenstvo bo marca 1986 v Kulmu.
Primož Kopač naj bi se kot mladinski reprezentant boril za čim-boljšo uvrstitev v pokalu alpskih dežel. Robi Kopač ima kot mladinski reprezentant za cilj uvrstitev med šest najboljših v mladinskem pokalu OPA ter uvrstitev do 15. mesta na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo na olimpijski skakalnici v Lake Placidu.
V imenu skakalcev se je zahv* Kobi Kopač.
Mlajši mladinci in pionirji P*jj bodo v svojih kategorijah sktfS. prebiti čim višje. Hkrati pa bo**1^ klubu stalno skbeli, da bomo & . skakalce privabili čim več P^1^-io šli po poti sedanji«1
jev, ki bodo šli po pot prezentantov.«
n«5
Tone Oblak in Tomaž Košir sta podpisala sporazum med Alpino in Smučarskim skakalnim klubom Žiri, ki bo odslej nosil Alpinino ime.
Žirovski skakalci s trenerjema Janezom Poljanškom In Nikom Dollnar-jem.
»Brez dobrih tekmovalcev '•\y Planice ne bi bilo,« je dejal fgj sednik planiškega "komiteja . ^ BelopavloviČ. »Na njej moraj0 H| leg drugih skakati tudi doma''1 kalci. Zato smo zelo veseli, da ^ kalni šport v Žiieh napreduje^ podpiramo sporazum med k'u,Lrj(i in Alpino. Ta sporazum P^^olj* zahteva od kluba, da bodo š° . delali, kajti ljudje so vedno prJP jjj vljeni dati denar za dobro de1 dober šport.«
V imenu skakalcev se je zahvalil skakalec Robi Kopač. * j dejal, da bodo v klubu tudi naP.^ dobro delali, skakalci pa bodo P j,, no trenirali, tako da bodo n^g3 mah Alpinci ponosni na svoje i"1
L. Bogo^