Ste v. 284 V Ljubljani, v soboto, 12. decembra 1942-XXI I>eto VII. Izključna pooblaščenka U oglaševanje italijanskega In tujega = UrednUtvo to opra*a> &opllar|eve 0, LJubllana § Joncesslonaria esclnsiva per la pubblieiti d) provlnlenza l ta Liana Izvora ■ On ione Pnbblieltž Italiana S. A. Milano. i Redazdone A mmi nlstraztone i Kopttarleva ft. Loblana = Bd esterai Uniona Pubblieiti ttaiiana & A. Ullamv i PoJftnln« plačana v' |rtwM Spedlzione U> abbonament« poatelt Nuove posizioni occupate in Tunisia 33 carri armati e 12 velivoli nemici distrutti II Quartiere Generale delle Forze ar mu te comunica: Azioni di pattuglie in Cirenaica e piu inten-sa attivita aerea; durante vivaci scontri caccia-tori germanici abbattevano otto velivoli. Un altro aereo e stato abbattuto dalla diiesa contraerea. Nella re^ione tunisina, in combattimenti lo-cali reparti italiani e tedeschi occupavano alcune posizioni infliggendo al nemico la perdita di 33 car-ri armati, alcune antoblinde, pezzi anticarro ed automezzi. L'aviazione delPasse intervenuta nella lotta, ha incendiato buon numero di mezzi britan-nici e battuto, con visibili risultati, nodi stradali e ierroviari delle retrovie avversarie. Prva obletnica italijanske vojne napovedi Združenim državam Italijanski in nemški zunanji minister o smislu in cilju vojne z Združenimi državami Rim, 12. decnibra. s. Včeraj, točno ob 12. ob prvi obletnici italijanske vojne napovedi Združenim državam, sta nemški poslanik ter japonski odpravnik poslov z vojaškimi in pomor.-:]' mi odposlanci šla do Vittoriana, da bi položila lovor-jeve vence na grob Neznanega vojaka. Tam ju je sprejel general, zastopnik rimskega armadnega zbora. Navzoči so bili tudi visoki uradniki iz zunanjega ministrstva ter iz ministrstva za ljudsko kulturo. Ob straneh kapelice so stali v vrsti razni častniki kot zastopniki oboroženih sil. Ko s-o položili vence 9 trakovi v barvah obeh zavezniških držav, so vsi navzoči obstali dve minuti pobožno zbrani z rimskim pozdravom v počastitev prispevka, ki ga daje Italija, ko se bori zoper Nel corso di un attacco aereo ad una nostra ■ skupne sovražnike prijateljskih narodov iz troj- i n o ir A IA /1 Ali n I 1 a 1 _ Ji . base navale della Tuoisia la diiesa contraerea di un piroscaio germanico distruggeva due appa-recchi; un terzo precipitava in mare, nei pressi di Lanipedusa, colpito dalla caccia di scorta ad un aviotrasporto. Le vittime accertate Ira la popolazione civiie nell ultima incursione nemica su Turino sono 57 morti e 69 leriti. Zasedba novih postojank v Tuniziji Ogledniško delovanje v C i r e n a J k i in močnejše letalsko delovanje. Med živahnimi ne zveze. Rim, 12. decembra, s. Za obletnico, odkar sta Japonska in Nemčija v vojni z Združenimi ameriškimi državami, je imel italijanski zunanji minister grof Ciano po radiu govor na japonski narod. V njem se je najprej spomnil besed, s katerimi je Duce v svojem zadnjem govoru v fašistični in korporacijski zbornici označil poseg Japonske v vojno, ko je dejal, da je ta poseg v vojno »popolno poroštvo za zmago«. Zunanji minister je potem poudaril, da pogodba o trojni zveri, ki se danes kaže v močnem vojaškem sodelovanju med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ni bila podpisana iz kakšnih napadalnih namenov, pač pa z namenom, da točno označi življenjske potrebe omenjenih treh narodov, ki so ostali brez spopad} so nemški lovci sesh-eiili‘«emTetal”“no ! Pr°8t°ra * br6Z Pm’ Zaprti med krute Sk°pe pa je zbila protiletalska obramba. ’ I nna V t u n i š k j pokrajini so italijanski in | nemški oddelki v krajevnih bojih zasedli nekaj postojank in zadali sovražniku izgubo 33 tankov, nekaj oklepnih avtomobilov, protitankovskih topov in avtomobilskih vozil. Osno letalstvo, ki je poseglo v boj, je zažgalo lepo število oklepnih vozil in z vidnimi uspehi tolklo cestna in železniška križišča v nasprotnikovem zaledju. Pri letalskem napadu na neko naše pomorsko oporišče v Tunisu je protiletalska obramba nekega nemškega parnika sestrelila dva stroja; tretji je treščil v morje blizu L a m-peduse. zadet po lovcu, ki je spremljal prevozne ladje._ Ugotovljene žrtve pri zadnjem sovražnem napadu na T u r i n znašajo m^d civilnim prebivalstvom 3? mrtvih in 60 ranjenih. nadvlade, ter z namenom, da te svoje cilje tudi doseže po načelu enakopravnosti in vzajemnega sodelovanja. Če tega namena ni bilo mogoče doseči — je nadaljeval grof Ciano —, je to treba pripisovati vedenju anglo-saksonskih držav, ki so sovražno preprečile vsako možnost sprave. Povsod, v Evropi in v Aziji, je torej vojna nastala iz istih razlogov, z istimi cilji in s skupno trdno voljo do zmage. V 12 mesecih vojne je Japonska dosegla z upravičenim ponosom dolgo vr$to uspehov, ki so zanesljivo poroštvo za nadaljifji ugoden potek vojne na Vzhodu in za končno zmago. Slednjič je italijanski zunanji minister omenil besede, ki jih je Duce v svojem zadnjem govoru tako slbvesno izgovoril, namreč, »da se je treba živim vojskovati za bodočnost, a tudi za mrtve. Treba se je boriti, da žrtve naših padlih ne bi bile zastonj. Ti mrtvi nam zapovedujejo z ukazovalnim glasom, da se moramo boriti do zmage. Mi se jim pokorimo!« Tudi nemški zunanji minister je imel na japonski narod govor po radiu. Minister von Ribbentrop je najprej dejal, da je bila pred letom dni slovesno podpisana med Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki so bile že prej povezane v trojno zvezo, pogodba kot odgovor na politiko predsednika Roosevelta, ki je bil načrtno izzval vojno. Potem je poklical v spomin slavne zmage, ki so bile izvojevane v Evropi, v Vzhodni Aziji in po morjih vsega sveta v prvem letu skupnega nem-ško-italijansko-japomskega vojskovanja in vojskovanja njihovih zaveznikov. V primeri s temi uspehi je tisto, kar so dosegli sovražniki, več ko Živahni boji ob Tereku, pri Stalingradu in v kolenu Dona V desetih dneh so Sovjeti izgubili 1262 oklepnikov — Uspešni nastopi nemških in italijanskih čet v Tuniziji — Zavezniki so v zadnjih desetih dneh izgubili 191 letal Hitlerjev glavni stan, 12. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na južnem delu vzhodnega bojišča traja živahno bojno delovanje. Pri tem 6C bile severno od Tereka in severno od Stalingrada uničene šibkejše S sovjetske sile, na področju donskega kolena pa za- Neločljiva povezanost med Mussolinijem in italijanskim ljudstvom skromno. Sovražnik res nikjer , ni dosegel takšnih uspehov, da bi pomenili kakšno resno nevarnost za države trojne zveze. Nemčija, Italija in Japonska — je poudaril minister von Ribbentrop —» lahko danes z zaupanjem in neomajno vero gledajo na bodoči razvoj dogodkov. Vojaki trojna zveze imajo zaupanje v svojo samozavest, silo in premoč, ki so jo dejanja dokazala, ob boku teh bojevnikov pa stoje strnjeni narodi, ki se tudi zavedajo, da gre v tem orjaškem spopadu za življenje in smrt. Ta zavest — je končal minister von Ribbentrop svoja izvajanja — vliva voljo in moč zavezniškim narodom, da v boju zastavijo vso svojo silo. Ta zavest pa je tudi poroštvo, da bo njihova pravična stvar zmagala. Lausanne, 12. dec. s. List »Gazzete de Lau-sannet prinaša članek, v katerem poudarja, da sta se Churchill in Mussolini v zadnjih govorih spoprijela ne kot teoretika, ki branita svoje politično, gospodarsko in socialno stališče, temveč kot dva prava bojevnika. List pristavlja: Ne sme se pozabiti, da je Duce že 20 let živo znamenje najplemenitejših in najglobljih teženj italijanskega ljudstva. Njegov genij je genij naroda. Bil je tolmač žive želje polotoka, ki se je hotel otresti svoje ohromelosti in nedelavnosti. V Mussoliniju so se zrcalile narod- ne težnje, zlasti tiste, ki so,hotele nekdanjo Italijo povzdigniti v vrsto evropskih velesil ter ji zagotoviti visoko usodo. Pogosto voditelji kakega naroda samo povzemajo njegov značaj, njegove težnje, njegovo razumnost in njegov genij. Italijanski narod se je ob slehernem času prepoznal v Mussoliniju. Italijani so iste krvi, istega mesa, imajo isto možgansko vsebino in Mussolinijevo izročilo se je že zares rodilo v narodni duši. Zato je prazno, če bi kdo hotel ločiti Duceja od italijanskega naroda. General Evg. Coselschi poroča Mussoliniju o zaslugah in zahtevah prostovoljske legije »Giulio Cesare« Rim, 12. decmbra. s. Duce je sprejel generala Evgena Coselschiija, poveljnika italijanske prostovoljske legije »Giulio Cesare«. General mu je poročal o prispevku legije v sedanji vojni ter mu dal naslednje poročilo, ki je bilo z vzklikom sprejeto na seji državnega poveljstva legije v Rimu 9. decembra: Legija italijanskih prostovoljcev »Giulio Cesare« (nekdanje Narodno združenje vojnih prostovoljcev) kaže ob začetku leta XXI. naslednje vojno stanje: 94.845 prostovoljcev iz vseh vojn, razvrščenih v 96 bataljonov, 100 eenturij, 420 ma-in 215 skvader. To je jedro, ki nastopa v 8d9 italijanskih mestih in občinah. Od njih dobiva življenje vsega skupaj 6965 oddelkov, ki so jim na čelu voditelji, izbrani v sporazumu s krajevnim vodstvom fašistovske stranke izmed naj-•?«««£ ~in .nail>0,j pripravljenih tovarišev. CM 5^.635 prošenj za vstop, ki jih je legija dobila od 10. junija 1940 do 28. oktobra 1942, je bilo 27.841 sprejetih. Tovarišev pod orožjem, ki so se na novo priglasili, ali pa so bili vpoklicani, je danes vsega skupaj 44725. Od tega jih je 789 padlo v boju, 16 izmed njih si je zaslužilo zlato kolajno. Na notranji fronti pa je drugih 60.000 tovarišev, ki so ali preveč v letih, da bi šli znova v vojno, ali pa nepotrpežljivo čakajo, kdaj bodo poklicani pod orožje. Ti so verovali in delovali na tihem, predno in brez oddiha. Zaradi te tvorne vere je dovoljeno povedati, da prostovoljci iz legije »Giulio Cesare«, ki so pod orožjem na vseh bojiščih ali pa budno čujejo v prednji straži notranje fronte, dvigajo svojo spostljivo misel lc vsem tovarišem, ki so slavno padli na bojišču ter še enkrat za vselej obnavljajo svojo vero v Mussolinija. Izpričujejo svoj ponos nad tem, da so vojščaki fašistovske revolucije in zatrjujejo, da je njihova volja do zmage enaka veri v Boga. Vsi se združijo v izjavi, da je čast in usoda domovine nad vsako sebičnostjo. Spominjajo se. da so današnji sovražniki tisti, ki so vedno in po načrtu delali ovire Italiji pri vsakem poskusu za osamosvojitev in pri vsaki težnji po blagostanju; da so to tisti, ki so ji odrekli upravičene sadove zmage leta 1918; tisti, ki so se upirali njeni sveti pravici do Fiumeja 1919; tisti, ki so s krivičnimi sankcijami hoteli • ovirati njeno civilizacijsko in delovno poslanstvo v Abesiniji; tisti, zoper katere so junaški legionarji pomagali v Španiji v boju zoper divje brezbožniške tolpe. Poudarjajo da je sedanja vojna vojna zoper boljševizem, ki je uničevalec vere, rodbine in dela in zaradi tega temelji ta vojna na bistvenih razlogih, ki jih narekuje varno in Častno življenje in sicer vsem zares omikanim narodom. Zaradi tega zahtevajo najneusmiljenejšo kazen zoper vse tiste, ki ne čutijo naj višjih dolžnosti, katero nalaga ta sveta vojna, ter bi domovino kakor koli zatajili ali izdali ali bi kakor koli delali in špekulirali na škodo domovine in zmage. Legionarji kar najtrdnejše verujejo v veliko in zmagovito Italijo, ki bo spet prevzela svoje tisočletno poslanstvo, poslanstvo rimske krščanske in fašistovske omike, ki je luč reda, modrosti in pravičnosti za vse narode sveta. Voditelj holandskih narodnih socialistov pri Hitlerju Hitlerjev glavni stan, 12. dec. s. Hitler je 10. decembra v glavnem 6tanu sprejel voditelja holandske narodno-socialistične stranke Musserta in imel z njim dolg pogovor. Musserta je spremljal prvi župan ter pooblaščenec stranke za Rotterdam MUller. Z nemške strani 60 bili pri sprejemu navzoči: nemški komisar za holandsko zasedeno ozemlje mimeter dr. Sey*s Inquart, načelnik Hitlerjeve pisarne minister dr. Lammera, vodja strankine pisarne Bormann ter voditelj SS oddelkov in policije Himmler. vzeta važna višinska postojanka. Vsi sovjetski napadi so se izjalovili. Italijanske čete so pri napadalnem oboroženem izv id n iškem nastopu vdrle v sovjetske postojanke ter pripeljale s seboj ujetnike in plen. Ogledniški sunek sovjetskih odelkov je bil zavrnjen po madžarskih četah. Močne nemške in romunske letalske 6ile so ob Volgi in Dona posegle v borbe na kopnem. Lovri so sestrelili v ten borbah 24 sovjetskih letal. Bojna letala vseh vret so razen tega obstreljevala vse dovoze na srednjem bojišu ob Donu. Zelo močan napad pehotnih in oklepnih divizij je v srednjem delu vzhodnega bojišča privedel do uničenja sovjet-6kega naskakovalnega oddelka. Vsi nasprotnikovi ' razbremenilni napadi in poskusi za napredovanje so bili zavrnjeni 6 podporo letalstva. Jugozahodno od Kalinina in ob Ilmenskem jezeru Sovjeti s svojimi, znova se ponavljajočimi napadi, niso mogli doseči nobenih uspehov. Na vzhodnem bojišču je bilo od 1. do 10. decembra uničenih ali zaplenjenih ali pa onemogočenih za premikanje 1262 sovražnih oklepnikov. V Cirenijki so nemški lovci sestrelili 8 angleških letal ob izgubi enega samega nemškga letala. Nemške in italijanske borbene skupine so vdrle v Tunisu v sovražne postojanke in uničile ali zaplenile pri tem 37 oklepnikov in mnogo drugega orožja. Ponoči je bilo bombardirano pristanišče v Boni. V boju proti angleškim in ameriškim letalskim 6ilam je bilo od 1. do 10. decembra sestreljenih 191 letal, od teh 12 v Sredozemlju. V i6tem ča6u je bilo v teh bojih izgubljenih 45 nemških letal. V ogorčenih borbah na srednjem odseku vzhodnega bojišča se je v zadnjem času posebno odlikovala 19. oklepna divizija, ki je po 6voji vztrajnosti in odličnem vodstvu zaslužila pc«ebno priznanje. Italijani iz Tunizije poklicani pod orožje Rim, 12. decembra, s. Italijani, ki prebivajo v Tuniziji, so bili te dni poklicani pod orožje, da bodo služili italijanski vojski. Ore za znatno število sinov velike Italije, katerim 6e je zdaj izpolnila vroča želja, da bi dali lastno roko za obrambo domovine in da bi z vsemi najboljšimi silami pomagali k zmagi osi. Tem hrabrim rojakom velja pozdrav vse Italije. Smrt podpredsednika nemškega državnega zbora Berlin, 12. decembra. 6. V Berlinu je v starosti 65 let umrl dr. Emil Georg von Stauss, državni svetnik ter podpredsednik nemškega državnega zbora. Dolgo ča6a je vodil petrolejski oddelek v nemški državni banici, v katere vodstvu le bil V6e do leta 1915. Vesti 12. decembra Sovjetska vlada je poslala maršalu (nngkajšku spomenico, v kateri protestira proti gospodarskemu delovanju čungkingške vlade v Si-kiangu. Sovjeti zahtevajo zase gospodarske pravice, ki so si jih pridobili po pogodbah, sklenjenih s Čangkajškoin. Angleški tisk protestira proti pogostim tajnim sejam angtleške vlade in sodi. da so te seje nekoristne, ker z njimi razburjajo javnost. Tako sejo je imel včeraj Churchill v spodnji zbornici glede Darlanove zadeve. Zavezniki ne morejo izpolniti svojih obljub glede prehrane na zasedenem ozemlju v Severni Afriki, to pa zaradi osnih podmornic in letalstva. Prometne zveze so vedno težje, general Eishower pa je izdal zapoved, da je treba v prvi vrsti preskrbeti vojski, kar potrebuje. Zaradi teh ukrepov in ne-izjx>lnjenih obljub vlada vedno večje neza.-dovoljstvo med prebivalstvom, poročajo iz Tangerja. Nrznana podmornica, najbrže sovjetska, je potopila 41 tonski turšJci motorni čoln pet kilometrov od obale, ko se je vračala iz Varne. Posadka sedmih mož se je rešila, 6 mornarjev je ranjenih. Trgovinska pogodba med Bolgarijo in Hrvaško je podpisana. Po novem dogovoru zavzema Bolgarija tretje mesto za Italijo in Nemčijo. Romunska vlada i" pripravila načrt za zgraditev romunske trgovske mornarice, ker je šlo do sedaj le 8 odstotkov romunskega izvoza v prekomorske kraje, z romunskimi ladjami na Dunavu pa le 20 odstotkov z romunskimi rečnimi ladjami. Da se to čini-preje uresniči in vzgoji potrebno Število strokovnjakov, so ustanovili na romunski tehnični visoki šoli v Bukarešti odsek za ladjedelstvo. Navodila tajnika stranke za bolj vneto delovanje Dopolavora Rint, 12. decembra, s. Tajnik stranke je predsedniku dopolavora, strankinemu nadzorniku Di-nu Busacchiju Bonsembiantu poslal pismo, v katerem je izrazil svoje prepričanje, da bodo dopo-lavoristi vedno bolj ponosni, ko služijo Duceju v strnjenih vrstah stranke. Poudaril je, da ukrep, ki so ga dobili zvezni tajniki in po katerem naj bi dali prednost {»krajinskemu dopolavoru, pomeni začetek novega f>oglobljenega in živahnejšega delovanja doj>olavora ki je po volji Duce-jevi močno orodje stranke za telesno in duhovno povzdigo italijanskega naroda. Tajnik stranke je potem dajal navodila, po katerih naj bi se predsednik dopcflavora ravnal. Celotno delovanje v vojni, prispevek dopolavora med oboroženimi silami in v avtarkiji, naj se razvija po povelju Du-cejevem, da se je treba bojevati do zmage. Kjer koli je delo, mora biti tudi razvedrilo po delu. Posebno skrb naj posvetijo ustanovitvi in delovanju dojx>lavora v raznih podjetjih, bodi v industriji bodi v kmetijstvu, kakor tudi v drugih delavskih panogah, tako da bo fašistična vzajemnost prodrla povsod, od dopolavorov v lekih podjetjih do majhnih kmetskih dopolavorov, ki so oddaljeni od večjih mestnih središč. Delo za razvedrilo mora biti trezno, kakor pač zahteva trdi vojni čas; ne sme biti samemu sebi namen, mar« več sredstvo za dviganje naroda. Skrbeti je tudi treba za šport, ki zajame množico, posebno še športno delo, ki služi kot priprava na vojno. Kar najbolj je treba pospeševati umetnostno in kulr turno delovanje. Poklicna umetnost naj nikjer ne preprečuje umetnostnega delovanja, ki je bolj delikatnega značaja, a v katerem se umnost in veliko srce italijanskega naroda tako iskreno izživlja. Kulturno delovanje mora biti vneto, bistro in pronicavo ter ne sme prezreti nobenega sredstva za razširjanje: dnevnika, radia, knjižnic, predavanj, gledališča in kina. Moderni kino je treba kot sredstvo za vzgojo razširiti v najvišji meri ter ga posebno približati revnejšim slojem, zlasti pa tistim, ki živijo daleč od mestnih središč. Do-polavoro mora uresničiti Ducejevo poveljo, po katerem se je treba bližati ljudstvu in ustvariti veliko fašistično družino italijanskega naroda. Zaradi pomanjkanja goriva, ki se posebno občuti v vseh javnih ustanovah, je carigrajski generalni šolski ravnatelj predlagal prosvetnemu ministru, naj šole zapre za vso zimo in naj se pouk začne šele v pozni spomladi. Južnoameriški ministrski predsednik Sinuts je imel po radiu govor, v katerem je povedal, da je bila ustanovljena posebna angleška organizacija za boj proti podmornicam, Predsednik organizacije je Churchill, nje-, gov namestnik pa Cripips. Smnta je podmornice imenovali n aj večjo nevarnost za zaveznike. Obsodba zaradi vloma v Fiorijanski ulici Ljubljana, 10. decembra. Hiša št. 13 v Fiorijanski ulici. Je to starodavna zgradba, ena najstarejših hiš v šentjakobskem okraju in v mestu sploh. Čudna stavba, ki hrani mnoge tajnosti, zanimivosti, zgodbe in prigode. V tej hiši je stanoval 25 letni Ljubljančan, samski delavec Bine Jevšjak, nezakonski sin Marije, že večkrat zaradi tatvine kaznovan. V tej hiši stanuje tudi Ančka Janeževa, poročena služkinja, stara 33 let. Tja je zahajal tudi poročeni ključavničarski pomočnik, 53 letni Lojze Zaveljčina. V hiši stanuje dalje 34 letni zidar Jože Skok. Prvi trije so se večkrat razgovarjali, sestajali in snovali različne načrte, takšne, ki niso v skladu s paragrafi kazenskega zakonika. Ponoči 13. septembra letos je bilo vlomljeno pri prodajalki Ani Magdalenčevi v Fiorijanski ulici 9. Prilastili so si denarnico s 1550 lirami gotovine, odnesli pa tudi večje količine jestvin, in sicer v skupni vrednosti ‘2647 lir. Vlomilci so plen odnesli na stanovanje Ane Janeževe, kjer so si zalogo živil in denar lepo razdelili. Vlomilci pa so bili kmalu izsledeni in prijeti. V sodne zapore so bili oddani Bine Jevšjak, Lojze Zaveljčina in Ana Janeževa, kakor tudi Josip Skok, ki drugače ni bil aktivno udeležen pri tem vlomu. Po končani sodni preiska- vi je državni tožilec dvignil proti prvim trem javno obtožbo zaradi zločinstva vlomne tatvine in obtožil zadnjega zaradi prestopka tatvine kokoši. Obtožnica je prve tri: Jevšjaka, Zaveljčino in Janeževo obdolžila, da so kot sostorilci izvršili omenjeni vlom, da je po obtožnici Janeževa pri vlomu sodelovala, da je napravila načrt za vlom, da je bila navzoča pri njega izvedbi in da je dala svoje stanovanje na razpolago, da so tam spravili nakradeno blago. Obtoženci so drugače že v preiskavi priznali tatvino. Državni tožilec je Jevšjaka hkratu obtožil, da si je letos septembra prilastil od neznanega človeka 300 lir vreden dežni plašč, ki ga je nato prodal Jožetu Skoku za 80 lir. Jože Skok pa je bil obtožen, da je kupil ukradeni plašč od Jevšjaka, dobro vedoč, da je plašč sumljivega izvora, in da je septembra letos ukradel 3S lir vredno kokoš. Privoščil si je bil dobro pojedino. V sredo, 9. t. m., je mali kazenski senat obravnaval zadevo vloma v Fiorijanski ulici, kakor je obtožil državni tožilec g. Branko Goslar. Obtoženci so v bistvu priznali glavni zločin, vlom pri Madgalenčevi. Jevšjak je zanikal, da bi bil ukradel plašč. Janeževa se je skušala na vse načine zmotati iz afere, toda ni šlo. Skok se je različno izgovarjal, priznal je pa indirektno tatvino kokoši. Bili so ipo daljši razpravi obsojeni prvi trije zaradi zločina vloma in sicer: Bine Jevšjak na 2 leti in Lojze Zaveljčina na 1 leto robije, Ana Janeževa, ki je vlom zasnovala, pa na to mesecev strogega zapora. Jože Skok pa je bil zaradi tatvine kokoši obsojen na 5 mesecev strogega zapora. Oproščen je bil Jevšjak od obtožbe zaradi tatvine plašča, kakor tudi Jože Skok zaradi nakupa ukradenega blaga in to zaradi pomanjkanja dokazov v smislu §-a 280 k. p. Ana Janeževa je bila v smislu amnestijske-ga dekreta obsojena pogojno za 5 let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher. V hiši št. 13 je' bila v stari Ljubljani znamenita gostilna pri Zlati kaplji, kamor so zahajali veseljaki in zpairi pevci, prepevajoč noč in dan ob rujiii kaplji. Tam šo točili najboljši dolenjski Samo pol minute je trajala v nedeljo baksar-ska borba med Gustavom Ederjem in pa mornarjem Chraskom. Zmagal je seveda Eder, ki je dobro poznan v boksarskem svetu kot odličen mojster. cviček. Sedaj je tam malo znana gostilna, kamor zahajajo temni elementi. Zajčji fat obsojen na 6 mesecev Jakob D., doma iz litijske okolice, je po poklicu mesarski pomočnik, star 36 let. v zadnjem času se je specializiral na tatvino lepo rejenih kuncev, ki jih je umel po strokovnjaško klati. Ponoči 12. oktobra je Francetu Ure-ku odnesel 10 lepih zajcev v vrednosti 800 lir. ponoči 16. septembra je Dušanu Misu odnesel iz zajčnice dva plemenita zajca, vredna 250 lir. Ponoči 19. oktobra je odnesel Vaziliji Rozmanovi 8 zajcev in 1 kokoš v skupni vrednosti 600 lir. Ko so se mu vse te tatvine tako lepo posrečile, je postal še predrznejši. Sredi oktobra se je splazil na dvorišče Franceta Ureka, da bi od tam odnesel krompir. Bil je zasačen in izročen roki pravice. Pred sodniki malega senata je Jakob D., ki doslej še ni bil kaznovan, priznal vse tatvine zajcev. Bil je obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Navijalci in verižniki Po polmeseeiiem seznamu za čas od 1,—15. novembra je Kr. kvestura v Ljubljani izrekla razne denarne kazni proti navijalcem cen, ve- rižnikom in sploh kršiteljem protidraginjskih in drugih naredb Visokega komisarja, nanašajočih se na racioniranje in potrošnjo življenjskih potrebščin. V tem času ie bilo kaznovanih v Ljubljani 35 poslovnih oseb na skupno denarno kazen 30.600 lir. Mnogim so bili dalje obrati ustavljeni za 10 in več dni. Poleg kazni, izrečenih od politične oblasti, pa čakajo nekatere navijalce in verižnike še kazni, ki jih bo izreklo pristojno sodišče. Nastalo je sedaj vprašanje, dali je za sojenje starih navijalskib in verižniških zadev pristojno civilno kazensko ali vojaško vojno sodišče. Po najnovejših določilih Ducejevega razglasa od 26. novembra 1942-XXI. je sedaj pristojno za vse kršitve protidraginjskih uredb in uredb o ra-cioniranju in potrošnji življenjskih potrebščin vojaško vojno sodišče za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani. Za včeraj sta bili razpisani na okrožnem sodišču dve razpravi zaradi kršitve naredb Visokega komisarja glede povišanja cen, ki so starejšega datuma in so bila dejanja izvršena še pred novejšo razglasitvijo o pristojnosti vojnega sodišča. Razpravi sta bili odloženi, da končnove-ljavno odloči apelacijsko sodišče o vprašanju pristojnosti. Odslej naprej pa pridejo vsi navijalci in verižniki pred vojno sodišče. Pred vojaško vojno sodišče bodo odslej spadali tudi vsi prekrški protidraginjskih in drugih uredb, za katere prekrške je bilo doslej pristojno okrajno sodišče, kjer je bilo do tega dne precej zadev v obravnavi. DARMOL II miglior lassativo najboljie odvajalno sredstvo Dolžnosti posestnikov ob snegu in poledici Čeprav nam letos zima dolgo prizanaša, vendar je prav, če se že sedaj poučimo o vseh dolžnostih, ki jih imajo posestniki poslopij in zemljišč ob cestah, ko bo zapadel sneg. Vsi hišni posestniki in hišniki poznajo svojo dolžnost, da morajo spravljati sneg s hodnikov vzdolž svojih hiš in parcel. Če zapade sneg ponoči, je treba spraviti sneg s hoduika do 7 zjutraj, a kadar gre sneg podnevi, ga je treba odmetati večkrat na dan, tako da so hodniki vedno brez snega. Pri! tem pa moramo odtočne*kadunje ob cesti pustiti prazne, da snežnica lahko odteče. Če hišniki o pravem času odmečejo sneg, si s tem prihranijo dosti dela in truda, ker na novo padli sneg lahko hitro odmečejo, vležanega ali stlačenega od hoje in zmrznjenega je pa mogoče odstraniti samo s kopačo. Za spravljanje snega s hodnikov pred svojimi stavbami in zemljišči so obvezani prav vsi hišni gospodarji in posestniki zemljišč, tako privatniki kot juridične osebe, podjetja, upravni in drugi javni in zasebni uradi, zavodi, cerkvene uprave, vojaške edinice i. dr. Če je dosti snega, se zlasti ob južnem vremenu vsipa raz streh. Če se odtrga večja množina snega in pade na mimo idočega, lahko povzroči težke poškodbe. Vso kazensko in civilnopravno odgovornost za take nesreče pa nosi vedno lastnik hiše, kjer se je nezgoda dogodila. Zato je potrebno, da se hišni posestniki že sedaj prepričajo, če so držaji za sneg na njihovih strehah v redu ter poskrbe za njih popravila. Enako jx>lrebno je, da pregledajo vse strešne žlebove in odtočne cevi, če so v redu in če niso zamašene z listjem, perjem ali podobnim, da pozimi ne bo zastajala voda in da led ne bo razganjal cevi. Opomniti moramo gospodarje in hišnike, da ni dosti, če sneg, ki se je vsul raz strehe ali ki so ga sami dali odkidati, samo odmečjo na cesto, temveč ga mora lastnik hiše na svoje stroške odpeljati na določene prostore. Tako mora storiti tudi s snegom z dvorišč itd. Za odlaganje snega so zaenkrat določeni naslednji prostori na levem bregu Ljubljanice: od prulskega mostu do Gradaščice in od kavarne Prešeren do mosta za bolnišnico. Na desnem bregu Ljubljanice pa morajo zložiti sneg na prostoru od Grubarjevega prekopa pa do Gallusovega nabrežja ali pa od Zmajskega mostu do Kodeljevega. Pri odkladanju snega na bregovih Ljubljanice pa morajo paziti, da na bregovih ne bodo ostali kupi snega. Ves sneg je treba odmetati na pobočje, tako da se sam zvali v strugo. Še preden bo zapadel sneg, bo pa morda nastopila po ulicah poledica. Ob poledici morajo vsi hišni gospodarji brez izjeme poskrbeti, da bodo hodniki pred njihovimi poslopji in zemljišči dobro posuti z žaganjem, pepelom, peskom ali po\ dobnim drobnim in snažnim materialom. Za nesrečo ali poškodbo je v vsakem primeru v celoti odgovoren gospodar poslopja ali parcele. Gospodarje poslopij in zemljišč ob cestah čakajo torej pozimi precejšnje dolžnosti !n tudi velika odgovornost. Zato pa že sedaj pripominjamo, da bo letos zelo strogo nadzorstvo, kako bodo gospodarji poslopij in zemljišč izp lnjevali vse predpise, še posebno jih pa opozarjamo, da so za prekrške določene ostre kazni. Zato je potrebno, da gospodarji o pravem času obveste svoje hišnike, upravitelje in zastopnike, da ne bo nesreč, škode in -kazni. Pošiljanje paketov civilnim internirancem Paketi z živili, namenjeni v sledeče kraje: Arbe, Padova. Monigo, Renicci, Gonars, se j bodo sprejemali v sledečih dnevih meseca in v sledečem redu: 3. vsakega meseca internirancem s sledečo črko priimka: A-B-C-C-D-E 4. M M F—G—H—I—J 5. tt tt K-L-M 6. tt tt N-O-P-R 7. tt tf S-Š-T-U 8. it tt V—W—Z—Ž 12. » ti K-L-M 13. tt A-B-C-C-D-E 14. J» tt F—G—H—I—J 15. tt tt N-O-P-R 16. tt ti S-š-T-U 17. »1 i* V—W—Z—2 18. tt > 1 a 1 n 1 ? 0 1 n 19. tt tt F—G—H—I—J 20. »» tt K-L-M 21. ft tt N-O-P-R 22. tt tt S-Š-T-U 23. tt »* V—W—Z—Ž 24. j> tt K-L-M 25. \ »» tt A-B-C-Č-D-E 26. ft tt f-g-h-i-j 27. tt tt N-O-P-R 2S. it »« S-Š-T-U 29 tt tt V—W—Z—2 V pakete, ki smejo vsebovati samo živila, ki 6e dolgo ne pokvarijo, je strogo prepovedano de- vali časopise, knjige, fotografije, lekočine v steklenicah, pisma, vsote v denarju, cigarete in druge monopol6ke proizvode ter različne potrebščine; isti ne smejo biti težji od 5 kg ter morajo biti predloženi odprli zaradi pregleda. Po pregledu jih bodo zaprli pošiljatelji sami. Paketi morajo biti dobro sestavljeni, povezani ali zašiti in zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem. Preslabo povezanih paketov 6e ne bo sprejemalo. V notranjosti vsakega paketa je treba položiti listek, na katerem je treba zabeležiti: Ime — priimek in naslov prejemnika, ime — priimek pošiljatelja in potreben seznam vsebine. Zunaj na paketu samem je treba čitljivo zapisati ime — priimek in naslov prejemnika, ime — priimek in naslov pošiljatelja. Na vsakega jsosameznega interniranca je dovoljeno pošiljati samo en paket na mesec. V svrho tega se bo izvajala stroga kontrola. Vsi odvišni paketi bodo zaplenjeni in dotični interniranec bo izvzet od nadaljnjega prejemanja paketov z živili. Za vsak paket bodo morali pošiljatelji plačevati sledeče pristojbirie za poštne, železniške, avtomobilske in druge prevozne 6troške: Za pakete, namenje v Gonars, Monigo, Padovo 6 lir za vsak paket. Za pakete, namenjene v Renicci in Arbe, 7 lir za vsak paket. Uradna objava Tiskovni odsek Visokega komisariata ob- javlia: . v, - . , Po sporazumu s pristo jnimi ’ vojaškimi oblastmi se odreja, da morajo prizadeti lastniki odstraniti od 14. t. m. dalje vse javne objave, razglase in druge podobne lepake, ki se tičejo že preteklih dogodkov, pa so bili nalepljeni na kioskih, izobešeni v trgovinah ali javnih obratih. Ta ukrep ne velja za zidne lepake »Nova Ljubljana« in »Gilla«. Kdor tega ne bi storil v določenem roku, bodo občine storile to delo in sicer na stroške prizadetega. Z Gorenjskega Življenje in smrt. V Kranju je bilo v novembru rojenih 17 otrok, novih grobov je bilo pa 10. Poročili so se Viktor Tifent z A^ileno Auprich, Franc Korelec z Ange'i Hvasti, Janez Štibel z Angelo Jamer, Alojz We.t z Alojzijo Lotrič, Franc Jonke z Angelo Osterman. Anton Kokal z Ivano Marijo Alojzijo Ramovš, Rudolt Verbič z Ano Špe-lič, Franc Daker z Marijo Lukan, Pavel Lauter s Ferdinande Giacomelli, Janez Žumer z Marijo Mihelič, Stanislav Vurnik z Marijo Šav6, Franc Gabrič z Albino Saunik, Alfred Zach 3 Theklo Evgenijo Tholke, Vincenc Avguštin z Ano Krajnik, Vladislav Celestina z Olgo Kisovec, Janez Gerčman s Tatjano Pevec in Jože Simčič 6 Karolino Erman, vsi iz Kranja. V škofjeloški občini so bili rojeni v novembru Marija Kalan v Drofarjih, Frančiška Jenko v Godešičih, Peter Balant v Droferijih, Leopold Alič pri Sv. Duhu, Antonija Gladek v Gren-cu. Janez Pirc v Škofji Loki, Emilija Ruper iz Sopotnice, Leopoldina Krajnik iz Starega dvora, Ana Oman iz Ziminca, Franc Bertoncelj iz Virmaš, Stanislav Rupar iz Grenca, Greta Petek iz Suhe, Marija Goler iz Godešič in Marija Šink iz Gabra. — Umrli so pa Walter Jazbec iz Drofarjev, Matevž Ziher iz Škofje Loke, Janez Triller iz Grenca, Marijana Mlinar iz Papernice, Franc Zorko iz Suhe in Matija Čerman iz Pungerta. V občini Šenčur pri Kranju je bilo v novembru rojenih 7 otrok, umrli so pa Marija Pravs iz Hrastja, Miha Plevel iz Trate, Mari|a Koželj iz Mil in Marija Brolih iz Visokega. V Selcah so bili v novembru rojeni 4 otroci, umrli so pa Urban Pavlič iz Selc, Marija Pfajfer iz Lajš in Ignac Habjan iz št. Lenarta. V občini Medvode so bili v novembru rojeni 4 otroci, umrli so pa Jera Čertanec iz Sore. Marija Cvajner iz Preske in Josipina Košenina iz Preske, Ivanka Babnik iz Ladje in Jakob Kopač iz Topola. V Domžalah je bilo v novembru rojenih 8 otrok, umrl pa je carinski asistent Avguštin Lonhard. 6tar 43 let. V Vodicah so bili v novembru rojeni 3 otroci, umrli so pa kmet Franc Gosar iz Bukovice, star 59 let, gospodinja Marija Sodnik roj. Rahne iz Bukovice, 6fara 64 let, Franc Delavec iz Vese, 6tar 3 dni, preužitkarica Marija Debevec roj. Mrak iz Polja, 6tara 77 let in užitkar lakob Vošič iz Celia, star 73 let. Poročili 60 se Janez Vavpotič z Rozalijo Bokalič iz Kose;. Franc Podgoršek z Ivanko Ro-sttlrtik iz Sela in Franc Gubane z Ivanko Žumer iz Polja. V Litiji je bilo v novembru rojenih 12 otrok, umrli 60 pa Marija Berdais iz Save. Anton Lamberger iz Brežic, Ludvik Kralj iz Brežic, Marija Zajc iz Zagraca, Valentin Povše iz Ponovič, Silvija Pintar iz Ponovič in Katarina Vehovec z Hotiča. V Radovljici 60 bili v novembru rojeni trije otroci, umrl pa ni nihče, poročila sta 6e pa tovarniški delavec Franc Maselj in hišna pomočnica Frančiška 1 ogačmk iz Brezij. V Kranjski gori v novembru ni bil rojen noben otrok, umrli so pa' Neža Hrovat roj. Robič, stara 78 let, Herbert EhrnsbeVger star eno leto, Andrej Mertel, 6tar pol meseca in Marija Smolej, slara 62 let. Poroke v kranjskem okrožju. V kranjskem okrožju so se poročili: pleskarski pomočnik Vincenc Trampuš z gospodinjo Frančiško Šircelj, oba iz Broda, uradnik Jože Novak iz Celovca z gospodinjo Justino Žnidaršič iz Seničic, elektromonter Jože Ogrin s poljedelsko pomočnico Vido Korošec oba iz Dvorja, mizarski pomočnik Anton Je-sihar s hišno pomočnico Alojzijo Čatež iz Trate, elektromonter Viljem Bizant s hiš. jx>močnico Jo-6ipino Magister, oba iz Gornjih Garneli tesarski pomočnik Janez Verlič iz Smlednika s tovarniško delavko Frančiško Polaček iz Skaručne, tovarniški delavec Franc Benedikt iz škofje Loke s poljedelsko pomočnico Frančiško Cenčič iz Selc tovarniški delavec Valentin Vrhovnik iz šutne s poljedeljsko pomočnico Antonijo Vilfan iz Dorfariev, čevljarski pomočnik Anton Jeraša z gospodinjsko pomočnico Ano Kalan, oba iz Škofie Loke, tesarski pomočnik Maks Pfeifer s poljedelsko pomočnico Marijo Plei-fer iz Zgor. Sorice, kmet Peter Tomažin 6 poljedelsko pomočnico Marijo Berlonceli. oba iz Buko-višice, poljedelski pomočnik Anton Rakovec s hišno pomočnico Stanislavo Triller, oba iz Dolenje vasi, poljedelski pomonik Franc Kervina iz škofie Loke s šiviljo Ivanko Mlinar iz Rač in mlekarski oglednik Vincenc Kuralt z gospodinjo Angelo Vilfan, oba iz Zgornjih Bitinj. Gorenjska kmetijska razstava je bila zaklju-vena preteklo nedeljo Ker je bil obisk zadovoljiv, so jo podaljšali za en dan. Vsega skupaj je bilo nad aC00 obiskovalcev. 1 S. VAN DINE! JJ&uvnoJttu, tekač 39 Vanče ga je mirno poslušal, ne da bi ga za en sum trenutek izgubil iz vida. »Ste jo morda prepričali s šahovsko figurico?« je iiosmehl jivo vprašal. Na Druckerja je ta pripomba delovala kakor udarec z bičem. Besno je spačil svoj obraz in krčevito stisnil pesti. Ustnice so se mu tresle in začel ie kar krvavo gledati. Zazdelo se je, kakor da se hoče pognati proti Van-eeju, a vseeno se je premagal, čeprav s težavo. »Ne razumem vas. Kaj ima opravka pri tem šahovska figura?« »E. pač smo upravičeni misliti, velespoštovani gospod, da nekdo igra tu zelo nevarno partijo in da se _po-s j užil je šahovske figure kot nekakšnega znamenja svojih dejanj.« Vanče je bil pri temi čisto miren, a njegove oči so še vedno nepremično zrle t Dmokerieve, kakor da bi hotele razbrali iz njih najbolj skrite misli. Grbec se je očitno |)oča«i le nekoliko pomiril. »Svetujem vam, da blodenj moje matere ne jemfljete preveč resno,« je Kriminalni foman posvaril. »Njena domišljija se često kruto pošaJi.« »Eh. iz kakšnih razlogov pa spravljate v zvezo s tem svojo mater?« »Mislite, da ne ve, kaj .ste malo prej govorili? Vaše sedanje pripombe mi jasno dokazujejo, da ste se pustili vplivati od njene hudomušnosti.« »Morila.« je mirno pripomnil Vnn-ce. »A vseeno smo prepričani prav spričo vaših trditev, da ima vaša mati pač utemeljene razloge, misliti to, kar misli.« »E, to so pravljice!« je odvrnil gr-bec in dvignil) rame. »Naj bodo pravljice, ali ne,« je vzdihnil Vapce. »Sicer pa ne bomo o lem prav nič razpravljali.« Potem je spremenil ton svojega glasu in dejal: »Radi pa bi zvedeli, kje ste bili včeraj zjutraj od osmih do devetih.« [ Grbec je odprl usta, da bi sprego [varil, a se je premislil. Ostro in spra-[šujoče je pogledal Vanceja, nekoliko priprl oči ter končno dejal z glusom, ki se je nalahno tresel od jeze: »Bil sem v svoji delovni sobi in s cm delal že od šestih dalje. Zadnje čase se ukvarjam z raziskovanjem vprašanja interference svetlobnih žarkov v etru. Včeraj zjutraj, jx> nejure-sj>ani noči, sem mislil poiskati neka-iere nove podatke, s katerimi bi izpopolnil nek obrazec, ki «e že nekaj časa z njim ukvarjam, ter sem vstal prej kakor pa ponavadi in se jxxlal v svo jo delovno sobo ...« »A, tam ste torej bili?« Vanče je te besede spregovoril nekam malomarno. »Stvar ni tako silno važna. Žal nam je, da smo vas vznemirjali.« Pomignil je Markhamu ter odšel oroti vratom, ki j drže na strelišču. Preden pa jo presto- j pil prag, se je še enkrat obrnil k grb-cu ter mirno deja.I: »Gospa Menze! je pod va;o n e po- | sredno zaščito. Vsi bi bili proti temu, če bi jo utegnilo kaj neprijetnega doleteti.« D ni oker je strmel vanj. kakor bi bil hipnotiziran, in ni mogel več odpreti ust. K« nas grbec že ni mogel več videti, se je Vanče približal Ileatlui in spregovoril z nemirnim glasom: »Gospod narednik, tale uboga vražja kuharica je v resni nevarnosti. Od-i krito povem, da se bojiim zanjo. Pr.>-' sil V T S da TilV^ 11' V ’ + " sv«!'!' policistov, rtaj ctraži DfK-ker. Jev« hišo. Lahko se skrije celo pod t |uO Ull IId ..i \l iil . . bora spal, če bom \edel, da vuruje go-'spo Menzelovo med njenim spanjem policijski angel...« »Razumem, kaj hočete reči, gospod Vanče.« Tudi lleath je postal nemiren. »Zagotavljam vam, da je nocoj ne Ijo vznemirjaj noben sahist.« XIV poglavje. Partija šaha. Torek, 12. aprila ob 11.30. Ko smo_ šli proti Dillardovi hiši, je bilo brž sklenjeno, nadaljevati z natančno preiskavo, kaj 50 delale in kje so lule na predvečer usodnega dne razne osebe, ki bi bile kakor koli zapletene v drugi umor. »Skrbno moramo držati zase, kar natn je bila povedala gospa Drucker-jeva.« je dejal Vanče. »Skrivnostni nočni gost mora biti še naprej trdno prepričan, tla stara gospa ni razodela ničesar « »Ali morda ne pripisuješ prevelike važnosti temu dogodku?« je vprašal Markham. »Dragi moj!« Vanče ga je pri tem ljubeznivo potrepljal po rami. »Oprosti, če ti rečem, da si precej starokopiten, naravnost preprost, pa ne da bi bi te hotel s tem žaliti. Jaz pa sem popolnoma popustil vajeti svoji domišljiji. Zato ti rečem, da je šahovsko figuro pustil pred vrati gospe Drucker-jeve človek, ki je čutil, da je v nevarnosti in da je bilo to njegovo dejanje nekuj, kar je storil iz nekakšnega obupa. Ni nobenega dvoma, da gre pri tem za opozorilo, ki je obenem svarilo« »Ali misliš, da gospa kaj ve?« »Prepričan sem, da je videla Hobi-novo truplo na strelišču. Pu ne le to. Prepričan sem tudi, da bi dala pol življenja, da ne bi videla še kaj drugega ...« Nastal je molk. Vsi smo šli počasi in tiho dalje. Hoteli smo iti ven skozi železna mrežasta vrata pri strelišču ob cesti 7>a ter potem stopiti skozi glavni vhod v Dillardovo hišo. A ko smo bili v širini vrat dvorane zn sestanke, so se ta odprla in na pragu se je pojavila gospodična Dillardova. »Videla sem vas na strelišču.« se je brž oglasila z živahnim glasom.« in sem va.m poliitela nasproti. Že več ko celo uro sem vas čakala, gospod Mark-ham. in sem skušala telefonirati v vaš urad ...« Nekam sumljivo se je ozrla naokrog in nadaljevala: »Nekaj čudnega se je zgodilo. Lahko je brezjjomembna stvar, lahko pa va.m tudi pove marsikaj... Ko sem šila danes zjutraj skozi dvorano za sestanke z namenom. da se podam k ladv Mae. mi je nekaj reklo, naj odprem krajni predalček omare, kjer <0 shran jene potrebščine... No. in ko sem ga res odprla, sem našla v njem... čisto takole na vrhu. drugi samokres, ki je bil izginil! Gospod Markham, nekdo ga je moral snoči položiti nazaj na svoje mesto!« Ta novica je v trenutku učinkovala na Ileatha. »Ste ga ^zeli v roko?« je naglo vprašal. »Ne...« i JL & r,V: ^ l - :■ v X t V sobi ju je župnik že pričakoval. Sestra je pastirčka popeljala pred župnika ter mu dejala; »Le nič se jih ne boj k Tedaj pa ntu župnik veli: »Zdaj mi, pastirček, lepo po resnici povej, kje si bil ravnokar in kaj si tam delal!« Njegov obraz je bil blag, glas nežen in mehak. Pastirček pa se izpove: >Tam na vašem vrtu v kotu med bršljanom visi na križevem lesu ubog človek. Tako je zapuščen: brez obleke in lačen. Zato sem mu delal družbo ter mu nosil jesti od svojega! Prijatelja sva si!« »Pastirček, k alt o si srečen, da imaš njega za prijatelja!« In po licih mu pritečejo solz«. Odlična umetniška razstava Franceta Pavlovca Ljubljana, (2. dec. Na praznik Brezmadežne je v vsej tišini, brez govorov, l>rez vabil, brez povabljenih gostov in celo brez kataloga odprl v Obersnelovi galeriji na Cesti Arielle Rea razstavo svojih umetnin naš umetnik, akad. slikar France Pavlovec. Le nekaj skromnih casop:snih naznanil je zadoščalo, da je prihitelo prvi dan na razstavo že lepo število občinstva, ki pozna in ceni umetnost I' ranceta Pavlovca, tako pa je to tudi do sedaj vse dni in moremo reči, da prav ta obisk dokazuje, kako izredno razvit okus ima naše občinstvo. Tudi resni kupci so se že pojavili. France Pavlovec razstavlja 36 slik, s skoraj samimi pokrajinskimi motivi, vmes pa so tudi štirje portreti. Pokrajinski motivi so vsi s Sto-žic. Pavlovcu, kot popolnoma zrelemu umetniku, sedaj ni treba več potovati kakor v svojih prejšnjih časih, ko se je moral boriti za pri- ATNO KALLAS srna knjiga ..Slovenčeve knjižnice11 naše najboljše družinske zbirke de ozuanien te fjuske piiatel|ice svetovnega slovesa je izšla pod našlo v o m Mnitetituiii! strele reke V knjigi so tri povesti ki na čudoviti način prikazu ejo mišlieme in živlenje preb.vnlcev Estonske — Prepričani smo, da knjige ne boste odložili, dokler je ne boste prebrali do konca. Naročite se na ..Slovenčevo knjižnico", le do Novega leta imate še čas. Vsaka knj ga le 6 lir. znanje, tudi po ure in ure daleč na lov za motivi. Pavlovcu dandanes zadošča najbližja okolica in že ustvari čudovito umetnino. Tudi v tonu barve se nam Paflovec predstavlja morda za nianso nekoliko temnejši kakor v svojih prejšnjih slikah. Pavlovca je naša javnost že pred nekaj leti priznala kot prav za prav edinega zakonitega dediča naših impresionistov in tudi kot edinega izmed novejšega umetniškega rodu. ki je znal stopiti krepak korak dalje. Moramo pa tudi priznati,^ da je Pavlovec doživel pred kakimi 10 leti prav stvarno priznanje — ne v Ljubija,ni — temveč v Zagrebu, kjer je razstavljal v družbi največjih sodobnih hrvatskih umetnikov. Danes je Pavlovec tudi med nami tisti umetnik. ki ne potrebuje več slavospevov in ne naročene kritike, temveč je umetnik, čigar delo in umetnost moramo spoštovati in občudovati. Prav zaradi tega bomo radi obiskovali Pavlov-cevo razstavo. r. Umetnostna razstava Mušič-Sedej-Zonič v Jakopičevem paviljonu Jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne bo vodil na razstavi treh slikarjev umetnostni zgodovinar prof. Franjo šijanec. Govoril bo o slikah razstavljalcev in o sodobnem slikarstvu. V našem kulturnem življenju, ki je v sedanjih časih mnogo intenzivnejše kot kdaj prej, je zabeležiti lep pojav, da so vodstva ria razstavah postala že lepo navada prav mnogih obiskovalcev. Ob besedi strokovnjak in neposredno ob slikah je najlažje razložiti težnje in cilje sodobne evropske umetnosti, ki je našla tudi pri nas svoj odziv. Lažje je govoriti o umetnosti, ki je že za nami, ki je že ustaljena in od zgodovinarjev že dognana kot pa o moderni, ki je še pri življenju, ki še utripa in je šele v na-s ta jan ju ter največkrat oznanja kulturno dobo, ki.je še pred nami. Kolikor je ttžja, je pa tudi privlačnejša naloga ter za občinstvo zanimivejša. Publika kaže danes izredno zanimanje za vse kulturne prireditve — koncertne dvora,ne so razprodane — premiere se dujejo ob polni ni?1 na razstavah so umetnine v velikem številu prodane. Če je obisk tolik, je znamenje, da so taka vodstva potrebna, saj pride na njih publika v neposreden dotik z rastjo naše moderne upodabljajoče umetnosti. Oskrba gospodinjstev in obratov z drvmi Vse one upravičence, ki še nimajo pripadajoče množine drv v zalogi, vabi mestni preskrbovalni urad, naj drva čimprej prevzamejo pri onih trgovcih s kurivom, kjer 60 se prijavili. Za nakazovanje drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. I. so dobili trgovci posebne 6ezname upravičencev ter 60 na podlagi teh seznamov prodajali drva. Toda po ten 6eznamih bodo upravičenci drva, ki jim letos še pripadajo, dobili 6amo do 10. januarja 1943. Kdor do tega roka ne bi šel k trgovcu po drva, bo izgubil pravico za dodelitev drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Ker pa je sedaj ugodno suho vreme, vabimo vse upravičence, naj ne odlašajo ter takoj prevzamejo drva, ki so jitn bila za to dobo nakazana pri trgovcih s kurivom. Poleg tega opominja mestni preskrbovalni urad tudi one upravičence, ki so že dobili nakaznice za kurivo, naj gredo tudi po ono množino drv, ki jim je nakazana za dobo od 1. januarja do 31. marca prihodnjega leta, k trgovcu, ki je napisan na nakaznici za kurivo. Ce bi ta trgovec morda ne itnel več drv, jih stranka po predložitvi nakaznice za kurivo lahko dobe kar na mestni pristavi v Povšetoyi ulici 12. Spet opozarjamo lastnike javnih obratov, zavodov in poslovnih prostorov, da dobe žagana drva na mestni pristavi, Cela polna pa na športnem igrišču S. K. »Ljubljane« na Ciril Metodovi cesti. Carte senapate Gorčični obliž Importante fabbrica cerea grossisti o rappresentanti. S c r i v e r e : Ugledna tovarna išče grosiste alt zastopnike. Pišite : Cassetta 216 M., Union« Pubbllriti Italiana, Milano Jutri pri zeleni mizi Hermes : Korotan Jutrinšnji dvoboj med omenjenima dvema, najboljšima sekcijama v namiznem tenisu obeta 'ljubiteljem te športne panoge dobre in trde borbe. Pričetek tega dvoboja je določen za 10. uro v dvorani hotela Miklič. Vstopnina bo le 1 lira za osebo. Korotan s svojimi najboljšimi igralci: Bradeškom, ljubljanskim prvakom, Strojnikom, Alešom in Gabrovškom bo Herme-žanom trd oreh. Ilermežani pa nastopijo z Bogatajem, Strojnik Romanom in novim članom Poženelom, kj je na zadnjem turnirju žel mnogo odobravanja^ Vse borbi* bodo trde in bode vsaika točka odločevala za končni izid tega zanimivega medklubsskega dvoboja. Ljubljana Ko/prffir Sobota, 12. decmbra: Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenica; Muksencij, mučenec; Mer-kurija. mučenica. Nedelja, 13. decembra: Lucija, devica in mučenica; Stili ja, devica; Orest, mučenec; Evstracij, mučenec; Avksenija, mučenica. 1 lin Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: dr. Kmet, Blei\veisova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7, Nedeljsko dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viš. zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koritkova ul. 18. Za f dr. Antona Korošca bo sv. maša v ponedeljek, 14. t. m. ob sedmih v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. križa. Združenje kmetovalcev opozarja vse one kmetovalce, ki so se prijavili za prepustnice v svrho obdelave polja, da se čimprej zglasijo v pisarni Združenja in dvignejo dovoljenja. Pianist prof. Anton Trost bo sodeloval tudi pri ponovitvi III. simfoničnega koncerta letošnje sezone, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani. Po zaslugi vseh sodelo-valcev, solista, dirigenta in simfoničnega orkestra, je imel ta koncert velik umetniški uspeh, zato je le ustreženo vsestranski želji našega koncertnega . občinstva, če se bo koncert v celem obsegu ponovil. Spored je naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi »Tankred«; 2. Grieg; Koncert za klavir in orkester; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvorak: Divja žena. Simfonična pesnitev; 5. Dvofak. Dva slovanska plesa. Opozarjamo na točni začetek, da je mogoč konec koncerta ob četrt na 8 zvever. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Jutri ob r>o! tl in ob 5 popoldne vsi v frančiškansko dvorano, k jer bo v prizorjena prof. Janko Mlakarjeva veseloigra v 4 dejanjih: »Bajtarska princeza«. Ker vlada za igro veliko zanimanje, vas vabimo, da si nabavite vstopnice že v predprodaji danes od 9 dailje pri dnevni blagajni frančiškanske blagajne. »Višarska polena«, drama v 4 dejanjih, je po svoji vsebini primerna za adventni čas, v katerem naj najde človek zopet samega sebe, da ho mogel spoznati in resnično zaživeti lepoto življenja, ki bo tiha harmonija naših src, prepojena z medsebojno ljubeznijo Drama, ki nam pokaže posledice disharmonije v nas samih, nam vzbudi željo po lepoti in dobroti. Igra. ki je izrazito psihološkega značaja, bo zagrabila vsakega gledalca s svojo prepričljivostjo. Poslednja predstava, za katero si nabavite vstopnice v predprodaji, bo v nedeljo 13. t. m. ob pol 5 popoldne. Društvena pisarna, Petrarkov,! ulica 12-1., desno. Veličastna pesem človeka — kmeta, kateremu predstavlja njegov grunt največjo vrednost na zemlji, za katero se je treba boriti, umirati, pesem. polna strasti, sovraštva, proti kateremu se tvorita ljubezen z nesebičnim odpuščanjem, gane vsakega, ki jo čuje. To je pesem, ki jo je izrnz.il z besedami Velikonja v svojih »Višarskih polenih«:, katere bodo igralci Rokodelskega odra igra-li v nedeljo 13. t. m. ob pol 5 popoldne. Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., desno. Vse služkinje in druge hišne posle se vabi na sestanek, ki bo v nedeljo, -'dne 13. decembra 1942 ob pol 4 popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi ce£pa miš.t Opereta Red B. ROKODELKI ODER Nedelja ob pol 5 popoldne: »Višarska polena«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., desno. A TVENNF.RT- DVE SIROTI t 4 »Torej, Frochard se pišete, pa nisem vedel, da imate hčerko. »Prav za prav... ni moja. Prišla je z dežele in sem jo vzela k sebi.« , ‘Dobro, jutri mi pripeljite deklico v Bolnišnico 6Y- Alojzija in jaz vam zago- ijam, da se ji bo spet vrnil vid.« je odšel, je hotel zdravnik pozdraviti že slepo de^e_ ■P°.*"ni- dekle- upajte!« • hii V- f*e -V dlan novec. Komaj se T Ze |e Frochardova planila k dekletu in mu vzela denar Z radostjo je ugotovila, da je zdravnikova miloščina znašala cel srebrnik. §e vsa zmedena od zdravnikovih besed si je mislila, da deklica, ki lahko poslane njena najboljša opora, ne sme zopet spregledati Odslej naprej ne bo 6inela prepogosto hoditi po teh prostorih. »Gospa.. gospa ... kaj pa je zdravnik povedal?« Luiza, ki 6e je ys.a tresla, odkar je odšel tisti gospod, ki jo je bil spraševal, bi rada vedela, ali bo 6pet mogla kdaj zagledali sončno luč. »Ah, dekle... morate ee sprijazniti, nobenega upanja ni več.« Sirotka je presunljivo kriknila. Ne- kaj časa je mislila, da 6e lahko zgodi čudež, sedaj pa ... Frochardova ni hotela izgubljati časa 6 I tem, da bi pa odvrnila dekletovo pozornost drugam, pač pa je obljubila, da bosta prihodnje dni odšli v druge dele mesta, ,da bosta tako verjetneje našli njeno sestro. Peter je bil tisti ča6, ko je govoril zdravnik, daleč proč. Videl je, kako je njegov brat z očmi požiral slepo dekle. Ker je poznal njegovo poželjenje, se je začel bati za 6irotico. Ob misli na tisto, kar se utegne zgoditi, mu je kri planila v glavo, toda hip nato ga je pogum po-nustil, odločnost pa 6e je umaknila ela-)osti. še vedno se je bal 6voje matere in Jakoba. Ko je zdravnik odšel, 6e je starejši Frochard približal materi. »Kako nese beračenje?« »Tisli gospod je bil zdravnik in je dal novec za dvajset frankov.« »Presneto, 6ai mora odirati 6voje bolnike, da lahko daje takšno miloščino!« Starka je prijela 6vojega keruba za roko. »Mama, dam vam za 6teklenico.« »Za moj denar, kujon,* je smeje odgovorila Frochardova. Potem pa se je !e .obrnila k Luizi in rekla: »Pojdiva, mala! Ko bodo ljudje odhajali od slovesne ! sv. maše, morate peti na glas... Jaz bom tukaj v bližini in...« Luiza se je morala 6 lem sprijazniti in je sladko odgovorila: »Da, gospa.« Oba bednika 6ta odšla proti gostilnici. Starka je poklicala Petra. Šepavec je skoraj pritekel in vlekel za 6eboj pokvarjeno nogo. »Pomagaj mali, da se bo vsedla na cerkveno stopnišče.« »Da, tnama.« »Pu6ti, pusti, Apolon! Bom že jaz poskrbel za to.« Krohotaje je Jakob mehko prijel Lu-izo za roko in jo posadil na stopnice. S plemenito kretnjo ji je popravil obleko, pri tein pa jo 6talno zijal.. Morebiti je hotel podražiti brata, ali pa mu je sirotica vzbudila poželenje. Starki pa je bilo zadosti lega oklevanja in ga je poklicala. Ko pa 6e je že približal gostilni, je še enkrat pogledal proti 6lepi deklici, loda sneg, ki je začel na gosto mesti, je prihranil siroti, da bi jo ta bednež s svojimi očmi požiral. 1X- Ko je videl, da 6ta mati in Jakob izginila v gostilno, se je Peter približal slepemu dekletu. Sirota se je vsedla na stopnice, toda 6>ieg, ki je naletaval, ji je pokril rameni. Od ča6a do časa se je z roko prijela za prei in zamrmrala: »Kako je mraz... kako je mraz.« Peter je slišal te besede in prevzel ga je občutek sočutja. Slekel je jopič, se približal dekletu in z njim ogrnil ubožico. »Peter!« * Luiza je dvignila obraz in 6e ozrla v smer, za katero je mislila, da 6e nahaja njen prijatelj 'se jo je med svojima in jo poskušal ogreti. Luiza je e prosto roko zatipala mladeničevo roko in ko je ugotovila, da ni imel na 6ebi drugega kakor 6rajco, mu je hotela jopič vrniti. Toda Petru se je s 6ladkiin nagovarjanjem le jjosrečilo, da ga je obdržala. »Peter, vi ste dobri. Ce ne bi imela vas, bi v teh 6trašnih dneh že umrla.« Ob sjx>minu na vse prestano trpljenje so ji solze znova zalile oči in brusač je z žalostjo v 6rcu ugotovil, da sta tista, ki pijeta kri tega ubogega dekleta, njegova mati in njegov brat. Kako rad bi rekel siroti: »Ne bojte se, jaz bom vaš zaščitnik in podpornik,« toda zavedal 6e je, da je 6labič, neznanska nič spričo oblasti Frochardove in pred močjo svojega brata Jakoba. »Go6f>odična,« je dejal Peter po kratkem molku, »ali se niste nikdar mislili na beg?« »Kako pa naj se tega lotim ob v6ej svoji nesreči? Takoj bi me prijeli in me odpeljali v bolnišnico za 6lej>e, od koder ne bi mogla tako hitro ven... jaz pa moram najti svojo 6esto... HenrikoU Zvonovi so se oglasili in nekaj vernikov je prišlo iz cerkve. Maša je bila končana. Stara beračica ji je bila dejala, da jo bo opazovala iz gostilne. Sedaj je na- stopil čas, ko bi morala 6lepa deklica zapeti pesem in začeti stegovati roke. Peter ni vedel, kje naj bi našel tisto trohico poguma, da bi ji to povedal. »Gospodična, maša je končana...!« Luiza je za hip obrnila proti njemu svoje kalne oči, potem pa stresla z glavo. »Da... razumem, Peter, kaj bi mi radi povedali.« »Ubogo dekle!« je zamrmral brusač. Pomagal je dekletu, da je pokleknilo na mesto, katero mu je bila odkazala Frochardova. Luiza je obrnila svoj bledi obraz proti nebu, kakor da bi ga hotela imeti za pričo tega novega ponižanja, potem pa je začela peti. Ljudstvo je drlo iz cerkve in Frochardova, ki je sedela v gostilni, da bi popila kozarec zganja, se je dvignila in stopila pred vrata, da bi ugotovila, ali onadva opravljata svojo dolžnost. »Slavček prepeva, žep pa ee polni za te, dragi moj,« je rekla 6tarka in pogledala sina. »Saj lahko še malo počakava. Kaj pravite, mati, ali je Peter ne varuje dobro?« »Seveda, pa zakaj sprašuješ?« . »Ali mar ne igra dobro in resno svojo vlogo Apolona!« Njegovi zobje so zarežali. »Ta stvar ni zanj.« »Za koga pa, moj angel?« Jakob je ravno mislil odgovoriti, ko so njegovo jjozornost vzbudili (rije moški, ki 6o vstopili v lokal. »Poznam jih,« je natiho dejala Frochardova. »Jaz poznam le dva,« je odvrnil 6ia Beseda japonskega ministrskega predsednika ob obletnici sklenitve pogodbe med Japonsko, Nemčijo in Italijo Tokio, 12. dec. s. V izjavi, ki jo j® bil dal skupini italijanskih in nemških časnikarjev, je predsednik japonske vlade Tojo dejal: 11. decembra lanskega leta je bila med Japonsko, Italijo in Nemčijo sklenjena pogodba. S to pogodbo so se navedene tri države slovesno odločile za medsebojno sodelovanje pri nadaljevanju skupne vojne proti Združenim državam in Veliki Britaniji, obenem pa so se zavezale da ne bodo sklepale premirja in ločenega miru, pač pa bodo uvedle na svetu nov red. Od tega dne so se borci za veliko Vzhodno Azijo postavili ob bok borcem, ki se bijejo v Evropi. Vse tri zavezniške države korakajo skupaj z V6emi svojimi političnimi, vojaškimi in gospodarskimi silami naprej, da bi dosegle določene cilje. V enem letu vojne je področje Velike Azije zavzelo zares silen obseg in sicer zaradi uničenja oporišč in strategičnih točk Združenih držav in Velike Britanije japonska je dobila v posest takšne točke, s katerih lahko vodi vojaške nastope, četudi bi bili silno dolgotrajni, prav do končne zmage. Sedanja vojna nima za cilj grabljenje dobrin, pač pa je to sveta vojna, katere cilj je, olajšati vsem narodom sveta zavzetje tistega mesta, ki jim pripada in sicer s tem, da se uresniči nov red, temelječ na pravici ir. trajnem miru. Med Japonsko, Italijo in Nemčijo obstajajo popolna istovetnost in trdne duhovne vezi, ki imajo svoj izvor v omenjenih zamislih. Naša odgovornost je težka, toda istočasno nas prešinja silen ponos, kajti V6i skupaj 6topamo naprej, da bi ustvarili novo svetovno zgodovino. Ob začetku drugega vojnega leta za veliko Azijo ne morem storiti nič drugega, kakor da izrazim svoje čestitke za sijajne vojaške uspehe, ki sta jih dosegli Italija in Nemčija, in da se živo zahvalim za sodelovanje, ki je bilo ponu-deno japonskemu imperiju, v prepričanju, da bo japonsko-italijansko-nemško sodelovanje vedno tesnejše in popolnejše. Izjavljam, da bo Japonska še odločneje skupaj s svojimi zavezniki korakala v boju, dokler ne bodo doseženi V6i cilji. Predsednik vlade Tojo je potem odgovoril na več vprašanj. Olede gospodarskega položaja je rekel: Bogastvo surovin, do katerega 6mo prišli zaradi svojih velikih zmag se že na veliko uporablja v naši vojni industriji. Dolžni 6mo zahvalo našemu vojaku, ako se sovražniku niti deloma ni posrečilo izpeljati 6vojega oboroževalnega programa. ki naj bi služil uresničitvi zarote proti nam. Uspeh obnovitvenega dela v južnih pokrajinah nam je za V6e primere zagotovil zadosti bencina za ve6 čas, dokler bo trajala vojna. Zmerom sem 6i iz razlogov ča6ti želel, da bi tudi Italija in Nemčija imeli svoj delež na surovinah, ki so potrebne za dokončanje skupne vojne. Olede japonskih strateških načrtov za bodočnost je Tojo izjavil, da kajpada ne more o tem nič govoriti, pač pa jim je zagotovil, da tudi njega in vse Japonce preveva temeljno in neomajno prepričanje v popolno končno zmago. HENRIK SIENKIEVV1CZ ROMAN V SLIKAH Angleška zbornica razpravlja o zadevi adm. Darlana in o njegovem političnem položaju v zavezniškem taboru Stockholm, 12. dec. s. Navzlic tajnosti, v kateri hočejo britanski uradni krogi ohraniti zadnjo razpravo v spodnji zbornici, se vendar v političnih krogih in v tisku pojavljajo drobtinice o njej. Poročila iz Newyorka povedo, da je Roosevelt osebno po telefonu obvestil Churchilla o sporazumu, ki je bil dosežen med Darlanom in generalom Eisenhowerjem, šele tedaj, ko je bil dogovor že končen in nepreklicen. Pri kosilu v hotelu Savoy, na katerem je bil general de Gaulle gost v družbi angleških in ameriških dopisnikov, ki so bili svoj čas v Parizu, niso prav nič skrivali čustev, ki jih ima večina britanskega javnega mnenja v Darlanovi zadevi. De Gaulle se je v svojem govoru skrbno izogibal, da bi izrekel ime admirala Darlana, pač pa je povedal značilne pripombe. Rekel je med drugim, da »potekajo zmotni postopki za dosego najvišjih ciljev zaveznikov.« Zgovornejši pa je bil znani britanski časnikar George Slochtone, ki je na Darlanov račun izrekel hude obtožbe in stresel nad njim svojo nevoljo. Rim, 12. dec. s. Londonski radio je v razlagi o tajni seji poslanske zbornice, na kateri so razpravljali o trenutnem položaju v francoski Severni Afriki, izjavil, »da je bilo naznanilo o tej seji neke vrste presenečenje, ki je povzročilo sumničenje ali celo jezo, katera je britansko javno mnenje prevzela zadnje dni.« Radio je nato navajal uvodnik lista »News Chronicle«, ki je na dolgo in široko razlagal Darlanov primer. Članek pravi, da so to vprašanje obravnavali s političnega in vojaškega stališča. Z vojaškega stališča pravi list, ni bil sporazum, sklenjen med Darlanom in zaveznici, nekoristna stvar. 'Kolikor pa se tiče politič-nega pomena, pa je danes še prerano, da bi mogli soditi s popolno nepristranostjo. Rekli so, da je sporazum med generalom Eisenhowerjem in admiralom Darlanom le začasen in da nima prav nobenega drugega pomena kakor vojaški. Pri tem pa je treba imeti vedno pred očmi dejstvo, da je bil admiral Darlan igralec z dvojno krinko in da je bilo zategadelj potrebno dobiti potrebna poroštva tudi za bodočnost. Člankar prehaja potem na vprašanje, ki je za Angleže najkočljivejše, namreč na »zaton« izdajalca de Gaullea, katerega so hoteli doseči Amerikanci. Pri tem člankar zatrjuje, da mnogim ne gre v glavo dejstvo, da se je Darlanu posrečilo uvesti v Severni Afriki nov red in da se mu je razen tega posrečilo postaviti se na čelo tudi tistim Francozom, ki so bili dve leti in pol na strani zaveznikov. Tem Francozom avtonomnost Darlanovega položaja gotovo ne more biti v bodrilo. Radio, ki je tako obsežno navajal uvodnik »News Chronicla«, je nato potolažil poslušalce rekoč, da sta Roosevelt in Eden že dala uradna zagotovila, da je ta sporazum le začasen. S svoje strani pa tudi »Machester Guardian« prerešetava Darlanov pravni položaj in obravnava posledice, ki jih utegne imeti ta reč pri sestavi francoske vlade po končani vojni, ki se mora po angleškem mnenju končati z zavezniško zmago. List odkrito pove, da Darlan nima lastnosti, ki bi bile potrebne za vodstvo Francije in zavoljo tega njegovih političnih zamisli ni mogoče sprejeti. Res je, da se je Darlan oklical za poglavarja francoske vlade v Severni Afriki, vendar ima le krajevne oblasti ne pa vseh narodnih pod seboj, toda to še ne pomeni, da ima Darlan s tem za seboj vse Francoze, kajti večina jih je takšnih, da mu odrekajo sleherno oporo. Površniki iz — las! Budimpešta (Ce). Madžarski veleindustrijalec Franz Szekelyi, lastnik velikih predilnic, je zadnje 'čase naredil nekaj zelo zanimivih poskusov, kako izdelati nove vrste blaga po postopku, ki je tudi njegova iznajdba. Nove vrste blago je baje zlasti primerno za izdelovanje površnikov in je narejeno iz 55 odstotkov človeških las, 25 odstotkov volne in 10 odstotkov umetnih tekstilnih vlaken. Zdi se, kakor pišejo, da so s tem novim blagom dosegli naravnost presenetljive uspehe. Spričo tega so ustanovili posebno družbo, ki ima nalogo, nabirati pri brivcih postrižene lase. Doslej so jih nabrali že 200.000 kg ali 200 ton. Iz tolikšne količine la6 bi bilo mogoče narediti vsak mesec 10 do 12.000 metrov blaga. Na ta način bi prihranili več tisoč kilogramov volne vsak mesec. Za novo iznajdbo se baje zelo zanimajo izdelovalci blaga za obleke ne 6amo na Madžarskem, temveč tudi v Nemčiji, na Švedskem in na Finskem. država pritlikavcev z vsega sveta Budimpšta (CE). Malokomu je znano, da živi na 6vetu vsega 6kupaj kakšnih 56.000 pritlikavcev. Raztreseni so ekoro po V6em svetu in zato ni nič naravnejšega, kakor to, da se tudi ti pritlikavci žele nekoč združiti ter ustanoviti, da se tako izrazimo, svojo lastno državo. Neki budimpeštanski liliputanec, po imenu Julk« Gont, je baje že naredil načrt, kako bo jx> vojni ustanovil državico, ki 6e bodo v njej naselili pritlikavci V6ega 6veta. Bo to brez dvoma edinstvena in izredno zanimiva državica na svetu. 8000 strani debel »Slovar vraž« Po poročilu iz Berlina je pred nedavnim izšlo v Nemčiji naravnost ogromno in v kulturnem oziru nadvse zanimivo delo, ki mu ga na svetu prav gotovo ni enakega. Je to obširen 6lovar — vraž! Sestavljalec tega slovarja je rabil za to 6voje delo nič manj ko 25 let. V njem obravnava zelo podrobno vse vraže severnih evropskih narodov. Na tisoče je v njem člankov, v katerih pi6ec popisuje izvor raznih vraž, njihov paganski, ozir. krščanski značaj ter vpliv teh vraž na življenje in omiko posameznih narodov. Slovar ima okrog 8000 strani in je pri njegovem sestavljanju sodelovalo nad 6to nemških, švi- 700 1 11 H 139 moi;SuŽni- S0 nekai časa strmeli molče, kakor da bi ne verjeli lastnim u.šesom. Potem so začeli dvigati roke in kli- C a 11 >'Aaa, gospod, aaa!« Vimcij jim je z roko pomignil, naj odidejo. 140 Toda sužnji ga niso poslušali. Rinili so se k njemu, poklekavali predenj in mu poljubljali robove pri obleki. Vinicij se je obrnil od njih k presenečenemu Petroniju rekoč: »Dutri jim bom še naročil, naj odidejo na vrt in rišejo v pesek znamenja. Kdor bo narisal ribo, naj ga oprosti Ligija.o Petronij mu je stisnil roko ter dejal: »Sreča je vedno tam, kjer jo človek vidi. 2elim ti vsega, česar si želiš sam. A pazi se Popeje. Ta se rada maščuje.« »Še mislim ne na to,« Je odgovoril Vinicij. »Apostol Peter mi je dejal, da mi niti los ne bo padel z glave zaradi cesarja.« L' Ln_rLr~LrLrLrL v—, • C ' -VV • mmm J* m carskih in skandinavskih učenjakov. Delo si je zamislil švicarski profesor Mr. Hanns Bachtold-Staubli, ki pa je lani umrl in mu tako ni bilo dano, dočakati, da bi bilo njegovo naporno delo končano. Zakaj pes cvili, če mu kdo gode Najbrž ste se že sami kdaj prepričali, da na p6a godba nekam čudno vpliva in da takrat, kadar jo zasliši, začne cviliti, kakor bi hotel na vsak način tudi on sodelovati pri tistem koncertu... Cvili tako, kakor da bi mu šla godba silno na živce. Prirodopisci so proučevali tudi ta pojav in mu 6kušali poiskati vzrok. Nekateri so mnenja, da godba povzroča v pasjem ušesnem organu telesno bolečino, drugi pa pravijo, da gre za nek podedovani nagon, ki izhaja še iz tistih davnih časov, ko p6i še niso bili udomačeni, pač pa so živeli še v divjih fropah, ki 60 imele vsaka 6vojega psa-vodnika. Kadar je ta začel lajati, 60 6e mu oglasili tudi vsi ostali iz trope in 60 lajali fako-rekoč v zboru. Pravijo, da se ta razlaga zdi še najverjetnejša. £ RAZSTAVO LEPE KNJIGE iriredi v nedeljo, 13. decembra, Ljudska njigarna v svoji prodajalni, Pred škofijo št. 5. Razstava, ki ima namen cim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. O pomenu^ knjige bo ob 11 dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin Šali. Vsi prav iskreno vabljeni! V deželi piramid Kakšna je mesečna noč pri piramidah v resn ci 47 Kairo. Začelo se je čisto nedolžno: Sedel 6em v slaščičarni Groppi; pred seboj sem imel švicarske pogačice in egiptovske mandljeve slaščice, omembe vreden je tudi prepečenec s pečenim sirom. Tam mi jo rekla zelo ljubezniva, toda žal romantična gospa: »Nocoj bo poln mesec. Danes mora biti skrivnostno pri piramidah .. .< »Gotovo,« sem ji prehitro pritrdil, »ali se peljeva skupaj tja?« »Sltu-paj?« je karajoče raztegnila. »Ne! Vi pojdite sami tja. Vi ste pisatelj; zabeležite ei svoje občutke in nam jih boste, jutri pri čaju prebrali.« »Spoštovana gospa,« sem jo zaklinjal, »ne smem prepisovati tujih pisateljev. O nočeh v Gizeh ob polnem mesecu so sanjali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V6aka z zlatom obrezana knjiga je jx>lna tega. Nemogoče je, da bi imel jaz kake druge nove ot>čutke. Poleg tega sem prepričan, da bom čislo brez občutkov, če Vas ne bo zravenI« »Sram Vas bodi,« me je zavrnila, »samo poglejte, kako se Hasan kremži; vsako besedo razume. Torej mi niti te prijaznosti nočete izkazati? Jaz pa sem si ta-ko lepo predstavljala! Kako romantično mora biti ležati v puščavskem pesku pred sfingo, ožarjeno z mesecem 1« Godrnjaje sem odšel. Njen kot oreh rjav služabnik Hasan, ki me ni mogel trpeti, je bil ves srečen od veselja. ... Ko me je naslednji dan romantična gospa spomnila na moje zapiske v mesečini, sem bil slabo razpoložen in čisto neprespan. Sonce je stalo poševno nad palmami v Tewfik Palacu v Heluanu. Onkraj parka je blestela puščava zlato rujavo kakor levja koža in pred hotelskimi vrati sta dva strahovito umazana črna fantiča mučila še bolj umazanega psa. Odkar je romantična gospa iz njunih rok »rešila« neko mučeno ščene (mimogrede povedano zelo neprijetno ščene, ki sedaj tiranizira ves hotel), sta oba fantina vsak večer skušala ponoviti svojo trgovino. »Torej?« Vzel sefn svoje zapiske in sem začel brati: »Sedel sem pred Keopsovo piramido in gledal kako zahaja sonce nad daljnjim rumeno sivim Kairom. Daleč stran so blesteli v Nilu njegovi poševni žarki. Arabci, ki na tem mestu ponavadi plenijo tujce, so me zapustili, ko sem jim pojasnil, da ne maram kupiti pristnih skarabejev, ki so dobavljeni iz Gablonza in niti ovratnih verižic tl. dinastije, ki so v Pforzheimu mnogo cenejše. Dopovedal sem jim, da ne nameravam jezditi niti kamele niti osla in še celo ne polnokrvnega Arabca, ki šepa na dveh nogah. Arabcev sploh ne morem trpeti. »To nimate prav,« me je poučila romantična gospa, »Arabci so svobodoljuben in viteški narod.« »Šejk svobodoljubnega viteškega arabskega plemena,« sem ubogljivo nadaljeval, »je odšel iz svoje lesene koče pri piramidah, kjer prodaja vstopnice za grobnice, v katerih diši po netopirjih, Sam sem bil ob vznožju častitljivega ogromnega spomenika; sam, če odštejem nekega arabskega fantina, za katerim sem vrgel že več kamnov, ne da bi ga zadel. Ta potomec svobodoljubnega in vi- teškega naroda mi je po vrsti ponujal svoje sorodstvo v pomoč in od enega funta počasi popustil je na deset pijastrov. Ko tudi s to ceno ni uspel, mi je poskušal prodati vsaj nekaj razglednic. Pri tem mi je prišel bližje; brcnil sem ga v goleno in tuleč je po- begnil v puščavo.. .< »Poročajte o mesečini,« sem bil opomnjen. »Zaenkrat je sijalo še sonce nad pozlačenimi tremi robi piramide. Nek moskit me je pičil ravno pod oko, kar najbolj boli, in ko sem ga pobil, mu je prišlo na pomoč več tovarišev.« »Vsak užitek je treba plačati z bolečinami... Na kaj ste mislili?« »Mislil sem na lep, toda žal neprikladen stili, ki sem ga nekoč slišal v nekem dunajskem kabaretu: »Kako pametno je uredila narava, da živi lev v puščavj in bolha v postelji. Ali bi Vam bilo nasprotno ljubše?« Mislil sem na to, kako zelo bi se kabaretni pesnik čudil, če bi prišel v puščavo in bi tod videl pomanjkanje levov in preobilje bolh; okoli mene jih je skakalo najmanj tucat«. (Pri tem se je lepa gospa diskretno odmaknila iz moje bližine.) »Mislil sem si pri sebi: uboge plemenite puščavske bolhe! Dolgo morate čakati, predno pride kaka karavana ali izletnik, ki h repen, po mesečini. Kako lačne morate biti! Da, te viteške puščavske živali so bile zares lačne. Bile 60 tako zelo lačne, da sem vstal in odšel k Kefrenovim piramidam, ki so nekaj metrov nižje kakor Keopsova piramida in je zaradi tega izletniki ne obiskujejo v takem številu. Od tod sem videl šest malih piramid in daljnje, nežne luči v arabski vasi.« »Na kaj ste mislili?« me je izpraševala lepa goepa, ki jo je opogumi! vsak sentimentalen zaokret. »Mislil sem na to, da sedaj niti tisoč metrov ne od mene, sede srečni ljudje v hotelu Mena House pri večerji, medtem ko imam jaz samo škrnicelj datljev, ki sem jih kupil zato, da bi bil v slogu. Poleg tega sem mislil na to, da ste me, cenjena milostljiva gospa, poučili premalo, ko ste mi govorili o polnem mesecu. Pozabili ste mi namreč navesti čas, kdaj bo poln mesec. Sonce je zašlo in na tisoče zvezd je blestelo v vzvišeni jasnini, toda mesec ni prav nič mislil nato, da bi se pojavil na nebu. Domneval sem, da bo to napravil že ob šestih, toda mesecu se ni mu- dilo in nastopila je tema, ki bi jo lahko imenoval egiptovsko, če bi to ne bil pleonazem. Prihranil bi si mnogo muke, če bi sedel še nadalje. Toda na skalah Kefrenove piramide se sedi slabo. Skale imajo preveč ostre robove. Niso namreč napravljene za to, da se sedi na njih, ampak da ste pod njimi pokopani. Zaradi tega sem vstal in se sprehajal po polju ob piramidah. Povedal sem Vam, da je bilo zelo temno. Na vsakih sto korakov sem se spotaknil nad prekleto peščeno kopo, ki so jih izkopali egiptologi vseh dežel, da bi izkopali kako mumijo.« »To so resni možje znanosti, katerim se imamo zahvaliti za najdbo Tut-ank-amonove grobnice,« me je posvarila gospa. Za Ljudsko tiskarno • Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelji tni Sodja — (Jrednlk: Mirko javornib — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delovnikih ob 12 — Mesečna naročnina 11 Ur, sa inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 4/111 — Uprava: Kopitarjeva nUca 6, Ljubljana Telefon {1 ev, it 40-01 do 40-05 ■» Podružnica: Novo mesto