VESTNIK ggPH
LETO I
KOPER — 14. DECEMBRA 1956
ŠTEV. 57
V S E B ! M A
Objave občinskih ljudskih odborov
Občina Koper
—	Odredba o uporabi sredstev občinskega investicijskega sklada
—	Odlok o spremembi družbenega plana občine Koper za 1. 1956
—	Odredba o višini skočnine za posamezne vrste plemenjakov
Občina Hrpelj e
—	Sklep o določitvi števila članov šolskih odborov Občina Piran
—	Odlok o spremembi in preimenovanju ulic in trgov na področju mesta Piran
—	Odločba o ustanovitvi gozdarske komisije
Poročilo s sej svetov OLO
Objave občinskih ijudskih odborov
OBemA KOPER
Na osnovi 5. in 20. člena Uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ št. 22/56) in 24. člena Statuta občine Koper, izdaja Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 12. novembra 1956
ODREDBO
O UPORABI SREDSTEV OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA
1.
Posojila iz občinskega investicijskega sklada daje Komunalna banka, podružnica Koper, praviloma na podlagi natečaja. Brez natečaja se lahko dodeljujejo posojila le, če so namenjena za dopolnitev ali rekonstrukcijo osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, za garancijske zneske ali za lastni prispevek ali prispevek gospodarskih organizacij k posojilu iz nekega drugega sklada.
Iz občinskega investicijskega sklada se dodeljujejo sredstva gospodarskim organizacijam ne glede na to, iz katere gospodarske panoge dotekajo ta sredstva, v kolikor z zveznim družbenim planom ali drugimi zveznimi predpisi ni drugače določeno.
Prednost pri dodeljevanju posojil imajo praviloma nosilci z ugodnejšimi odplačilnimi pogoji in z višjo lastno
udeležbo.	3
Posojila iz občinskega investicijskega sklada se dajejo:
1.	za dokončanje onih gospodarskih investicij, ki po svojem investicijskem programu dosegajo razmeroma naj večji gospodarski obseg, in za nove gospodarske investicije, v kolikor imajo te investicije značaj rekonstrukcije gospodarske organizacije;
2.	za soudeležbo pri gospodarskih investicijah, ki se
kreditirajo iz drugih skladov;	,	,	„
3.	za poroštvene zneske, prispevke k stroškom m dru ge zakonite obveznosti k stroškom, če se investicije kreditirajo iz drugih skladov.
4.
Na osnovi predvidenega dotoka sredstev v občinski investicijski skla^ se bodo ta sredstva uporabljala:
1.	na področjih trgovine:	,
Za nabavo opreme, ki zagotavlja povečanje prometa in racionalnejše poslovanje, za povečanje skladiščmh ^..st^, za razširitev obstoječih kapacitet trgovinske p^eviem e .«apneti. obstoJ.Kh trg.vmsKth tekstov tn za usposobitev trgovtnsmh tottatov v nov
naseljih,	.	.
o Ma oodročju gostinstva in turizma, za nabavo opreme in drugih osnovnih sredstev ter z, adajiaei). ie obst.ieHh go,tinskih in turist,<tmh ob-jektov.
L"nab^°MVibYt'r.iev .n drugih ki so potrebna za modernizacijo novih tn obstoječih pon
jetij in delavnic.
4.	Na področju komunalne dejavnosti:
Za razširitev in modernizacijo že obstoječih kapacitet.
5.	Na področju kmetijstva:
Za elektrifikacijo podeželja.
5.
Roki za vračanje posojil iz občinskega investicijskega sklada ne smejo biti daljši kot:
1.	10 let za posojila iz področja komunalne dejavnosti in kmetijstva,
2.	pet let za posojila iz področja trgovine in gostinstva.
3.	pet let za posojila iz področja obrti.
Izjemoma je dopusten daljši rok za posojila za adaptacijo večjih gostinskih in turističnih objektov, vendar tudi ta rok ne sme biti daljši od 20 let.
6.
Komunalna banka določi glede na razpoložljiva sredstva sklada sporazumno z občinskim ljudskim odborom roke za razpis natečaja za investicijska posojila, višino sredstev, iz katerih se bodo dajala posojila in namen investicijskih POSOjil,	y
Kadar se posojilo odobrava na podlagi natečaja, preveri zahteve za posojilo posebna strokovna komisija ori Komunalni banki, ki jo imenuje in razrešuje ObLO Koper.
Komisija oceni družbeno in gospodarsko utemeljitev investicij in predlaga odobritev višine investicijskega posojila in višino letnih tranš upravnemu odboru banke.
6.
Po odobritvi posojila sklene Komunalna banka z gospodarsko organizacijo pogodbo o posojilu, ki mora vsebovati vse elemente kreditne pogodbe.
9.
Ta sklep se izvaja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev.: 6339/1
Koper, 12. novembra 1956.	Predsednik
Mirko jelerčič, 1. *
Na podlagi 120. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/56) in 24. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na seji dne 12. novembra 1956 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI DRU2BENEGA PLANA OBČINE KOPER
ZA LETO 1956
1. člen
3 točka VI. poglavja družbenega plana občine Koper za leto 1956 se spremeni in dopolni tako. da te njeno besedilo glasi:	,	, ,
-Del dobička gostinskih podjetij, ki ostane po izločitvi ustreznega zveznega davka od dobička, se deli tako, da gre 50'/' v občinski investicijski sklad.
Stran 493
URADTft VESTNIK
St. 57 — 14. decem)
Del dobička komunalnih podjetij, ki ostane po izločitvi ustreznega zveznega davka od dobička, se deli tako, da gre 50% v občinski proračun in 50% podjetju za poravnavo obveznosti po zakonu, za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku in za izplačilo nagrad.a
2.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Štev.: 1689/26
Koper, 12. novembra 1956.	Predsednik
Mirko Jelerčič, 1. r.
Na podlagi 6. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov in o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS št. 41/4S), določil tč. 1 pod 1/111 dela priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št- 26/55) in 24. člena Statuta občine Koper izdaja Občinski ljudski odbor Koper na svoji XVI. seji dne 12, novembra 1955
O D R E D B O
O VIŠINI SKOČNINE ZA POSAMEZNE VRSTE PLEMENJAKOV
1.	člen
V občini Koper se določi sledeča skočnina za posamezne vrste plemenjakov:
I.	za bike — 500.— dinarjev za 3 skoke v 3 mesece. Po 3 mesecih se plača skočnina ponovno;
II. za merjasce — 400.— dinarjev za vsak skok.
2.	člen
Področna kmetijska zadruga lahko za svoje člane regresira skočnino.
3.	člen
Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
štev.; 6342/1
Koper, 12. novembra 1956.	Predsednik
Mirko Jelerčič, 1. r.
OBČINA HRPELJE
Na podlagi 8. in 24. člena Statuta občine'Hrpelje in 8. ter 9. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11-84/55) je Občinski ljudski odbor Hrpelje na svoji seji dne 13. novembra 1956 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI ŠTEVILA ČLANOV ŠOLSKIH ODBOROV NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE
I.
Število članov šolskih odborov na območju občine Hrpelje se določi takole:
1.	pri osnovnih šolah: Kovčtce, Tatre, Hrušica, Golac, Krvavi potok, Ocizla, Prešnica, Podgorje, Rakitovec po sedem članov; od teh:
a)	štiri člane izvolijo zbori voiivcev ustreznega šolskega okoliša,
b)	dva člana imenuje občinski ljudski odbor;
2.	pri osnovnih šolah: Hrpelje, Materija, Obrov in Podgrad po devet članov; od teh:
a) šest članov izvolijo zbori volivcev ustreznega šolskega okoliša,
_b) dva člana imenuje občinski ljudski odbor;
3.	pri osemletnih Šolah Slivje n Fregarje ter pri nižjih gimnazijah Hrpelje in Podgrad po U čir nov; od teh:
a)	sedem članov izvolijo zbori volivcev ustreznega šolskega okoliša,
b)	dva člana imenuje občinski ljudski odbor,
c)	enega člana izvoli učiteljski zbor.
II.
šolski upravitelji in ravnatelji nižjih gimnazij so po svojem položaju člani šolskih odborov.
III.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Številka: 01/1-2509/1.
Hrpeije, 13. novembra 1956.	Predsednik
Anton Ovčarič, l. r.
OBČINA PIRAN
Na podlagi 7. člena Zakona o imenin naselij i) bi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS št. 10/48 j 6. člena Pravilnika o označevanju imen naselij, trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS št. :
24.	člena Statuta občine Piran je Občinski ljudsii Piran sprejel na svoji seji dne 26. septembra 1956
ODLOK
O SPREMEMBI IN PREIMENOVANJU ULIC IN NA PODROČJU MESTA PIRAN
1. člen
Da se izboljša notranja ureditev mesta po s komunalnih načelih o razdelitvi mest na ulice da se zagotovi opredelitev mesta po stanovanjskih in oboje vskladi z določilom 6. člena Pravilnika čevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označeva se izdaja ta odlok.
2. člen
Združijo, oddvojijo in obenem preimenujejo deče ulice in trgi:
Zap. Sedanja imena ulic, Novo predlagano ir št. trgov, zaselkov
1.	Stolniški reber Erta del Duomo
2.	Alma Vivoda — Dolgi vodnjak
Alma Vivoda — Largo pozzolungo
3.	Figovsko razpotje — Dolgi vodnjak Figarola — Largo pazzolungo
4.	Combijeva ulica Via ' Combi
5.	Bolniška ulica in trg Sv. Frančiška — Carrara dell'Ospedale
C errar a del S. Francesco
6.	Dantejevo nabrežje Riva Dante
7.	Cesta JLA in Fornače Strada della A.P.J. Fornače
8.	Ulica Ljudske vstaje insurezione Popolare
9.	Galilejeva ulica Galileo Galilei
10.	Ulica Agrarne reforme Riforma agraria
11.	Marijina ulica
Calle della Madonetta
12.	Kretski trg Largo della Creta
13.	Ulica sv. Maksimiljana Calle s. Massimiliano
14.	Carlìjeva ulica Via Carli
15.	Gortanova ulica
Via Vladimiro Gortan
16.	Ulica sv. Marka Via S. Marco
17.	Ulica Bratstva in zdravja, Voitova,
Via deità Fratelanza, delle salute, Volta
18.	Campanellova ulica in Mogoronova reber Via Campanella e Erta del Mogoron
19.	Istrska ulica Via del! Istria
20.	Pristaniška ulica Calìe Madracchio
21.	Ulica sv. Petra Calie s. Pietro
22.	Nabrežje sv. Jurija in Ribarniški trg — Riva
Adamičeva ulica
Alma Vivoda
Aškerčeva ulica Bidovčeva ulica
Bolniška ulica Cankarjevo nabrežje
Cesta JLA Engelsova ulica Galilejeva ulica Gallusova ulica Garibaldijeva ulica Gradnikov trg Grajska ulica Goriška ulica Gortanova ulica Gramsci jeva uiica
Gregorčičeva ulica
Grudnova ulica Istrska ulica Pristaniška ulica Kajuhova ulica
URADNI VESTNIK
Št. 57 — 14. decembra 1956
Zap.	Sedanja imena ulic,
št.	trgov, zaselkov
s.	Giorgio in Piazza
della Pescheria
33.	Ulica sv. Andreja Calle s. Andrea
24.	Ulica 29. novembra Via 39. November
25.	Ulica sv. Filipa Calle s. Filippo
26.	Kriva ulica Calle storta
27.	Leninova ulica Via Lenin
26. Mazzinijeva ulica Giuseppe Mazzini
29.	Del Mazinijeve ulice
30.	Marxova ulica Via Karlo Marx
31.	Budičinova ulica Pino Budičin
32.	Ulica sv. Marjete Via s. Margerita
33.	Contentava ulica
Via Domenico Contento
34.	Miljska vrata
Calle di Porta Mugla
35.	Trg sv. Roka Piazzeta s. Roco
36.	Obzidna ulica Via delle Mura
37.	ulica OF.
Fronte di Liberazione
38.	Ulica sv. Klementa Calie s. demento
39.	—
40.	Granasi j evo	nabrežje,
Engelsov trg, Verdijevo nabrežje — Riva Gramsci, Friderico Engels, Riva Verdi
41.	Fontanellova ulica Fontanelle
42.	Fornazarova ulica Bruno Fornazaro
43.	Pokopališče Cimitero
44.	Da Vincij eva ulica, Pu-sterla, Via Leonardo da Vinci, Pusterla
45.	Rakovčeva ulica Jakodin Rakovec
46.	Reber ob stolpih Erta delle Fori
47.	Oglejska ulica Calle Aquilea
48.	Ribiška ulica Pescatori
49.	Kozlovičev kolovoz Cerara Branko Kozlovič
50.	Savudrijska ulica Via Salvore
51.	Trg 1. Maja Piazza 1. Maggio
52.	Carducijeva ulica Via G. Carducci
53.	Tartinijev trg
Piazza Tartini Giuseppe
64.	Ulica sv. Nikolaja Via s. Nicolo
55.	Polje Pinka Tomažiča Campo Pino Tomažič
Novo predlagano ime
Kidričevo nabrežje
M a še rova ulica
Kosovelova ulica
Kumarjeva ulica
Kriva ulica
Leninova ulica
Levstikova ulica Kogojeva ulica
Marxova ulica
Marušičeva ulica
Matteotijeva ulica
Mazzinijeva ulica
Miljska vrata
Trg Bratstva
Obzidna ulica
Partizanska ulica
Prečna ulica Prehod
Prešernovo nabrežje Prežihova ulica Bonifacijeva uiica Pokopališka ulica
Pusterla
Rakovčeva ulica Reber ob stolpih Resljeva ulica Ribiška ulica
Rozmanova ulica Savudrijska ulica Prvomajski trg Stjenkova ulica Tartinijev trg Teslova ulica Tomažičeva ulica
56.	Ulica 8. Septembra Via 8. Settembre
57.	Cankarjeva ulica Via Ivan Cankar
58.	Ulica sv. Jakoba in sv. Stefana
Via s. Giacomo in Via s. Stefano
59.	Trg Zecchini Piazza Zecchin
60.	Garibaldijev kolovoz Cerrara Garibaldi
61.	Ulica svobode Via Liberta
62.	Mohorjeva ulica Via s. Ermacora
63.	Pisacanova ulica Via Pisacane
64.	Zagrandova ulica Dino Zagrando
65.	Vergerijeva ulica Via Vergerlo
66.	Vidalijeva in Bonifacijeva ulica
Via Lorenzo Vidali in Antonio Bonifacio '
67.	Vivantijeva ulica Angelo Vivante
68.	Giordanov trg
Campo Giordano Bruno
69.	Furlanska ulica Via del Friuli
70.	Vojkova ulica
Via Janko Premrl Vojko
71.	Bolniški trg, Vrtna ulica
Piazza dell'Ospedale Calle degii Orti
72.	Kardeljev trg
Piazza Edvardo Kardelj
73.	Matteottijeva uiica Via Matteotti
74.	Zidovski trg Piazza del Ghetto
Stran 493
Tomšičeva ulica Trinkova uiica
Trubarjeva ulica Turšičev trg Ulica IX. korpusa Ulica svobode Vilharjeva ulica Vegova ulica Verdijeva ulica Budičinova ulica
Vilfanova ulica Vivantijeva ulica Vodnikov trg Vodopivčeva ulica
Vojkova ulica
Vrtna ulica
Zelenjadnl trg Zupančičeva ulica Zidovski trg
3. čien
Odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev.: 3702/56
Piran, 26. septembra 1956.	Predsednik
Ferii go j Davorin, l. r.
Na podiagi 29. člena Zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 22-76/53) in 78. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na seji dne 31. oktobra 1956
odločil :
Pri občinskem ljudskem odboru Piran se ustanovi gozdarska komisija kot posvetovalni organ ljudskega odbora pri upravljanju, vzgoji, negi, varstvu in izkoriščanju gozdov.
V komisijo se imenujejo:
1.	Lucijan Mahnič, odbornik LO Piran za predsednika,
2.	Edvard Coija, občinski logar, Portorož,
3.	Ivan Pribac, kmet, Padna,
4.	Jože Pribac, Krog,
5.	Alojz Knez, odbornik LO Piran, KZ Strunjan — kot člani.
Predsednik komisije skliče prvo sejo takoj.
Štev.: 01/1-4621
Piran, 31. oktobra 1956.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r..
OPOZARJAMO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, KI ŠE NISO OBJAVILE SVOJIH ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1955, A SO PO SKLEPU OLO (URADNI VESTNIK ŠT. 44) DOL2NE, NAJ TO STORIJO ŠE PRED KONCEM LETOŠNJEGA LETA, KER BOMO TAKRAT PROTI ZAMUDNIKOM UVEDLI POSTOPEK PO 63. ČLENU UREDBE O KNJIGOVODSTVU (URADNI LIST FLRJ ŠT. 53/53 IN 27/55).
Stran 494
URADNI VESTNIK
St. 57 — 14. decembra 1936
OLO
Poroči!o s sej svetov
SVET ZA GOSPODARSTVO
Svet za gospodarstvo OLO Koper je na svoji M. seji, ki je bila 27. novembra letos, razpravljal predvsem o okrajnem investicijskem skladu in o investicijskih posojilih iz tega sklada. Poročilo o stanju sklada in sredstev v njem je podal direktor Ko--O.I1SO opag J3dox a^uaq autumn uška. S skrajno štednjo v podeljevanju posojil in z nujno potrebnimi omejitvami je uspeio urediti sredstva in obveznosti sklada tako, da v poslovnem ietu 1957 ne bodo bremenile zaostalih obveznosti iz prejšnjih let. Potrebna je skrajna previdnost da bodo sredstva zadostovala v glavnem za pologe garancijskih zneskov in za soudeležbo pri posojilih iz drugih virov. Svet je sklenil, naj se uredi poslovanje sklada na ta način, da bo admlnistrativno-upravno delo pri podeljevanju posojil opravi]aia Komunalna banka v Kopru, da se sestavi pravilnik sklada in imenuje upravn iodbor in da se zagotovi stalna rezerva za izjemne prilike. Člani Sveta so po daljši razpravi sprejeli sklep, da bodo predlagali Okrajnemu ljudskemu odboru, naj za ureditev ostalih obveznosti okraja, predvsem pa tudi za kmetijstvo, najame posebno posojilo.
Svet za gospodarstvo je nato razpravljal o predlogih komisije za Revizijo investicijskih programov in je potrdil 21 predlogov za nove inve-
sticije in za izkoriščanje amortizacijskih skladov gospodarskih organizacij. V zvezi s prošnjami za odlog anuitet je Svet pozitivno rešil prošnje gospodarskih organizacij ^Ruda*^ Izola, aRibiČ« Piran in al. Maj* Koper; sprejel je načelni sklep, naj se pri investicijskih posojilih gostinskim podjetjem zvrši konverzija dolgov in sicer tako, da se določi rok odplačila za zgradbe na 30 let, za opremo na 15 let in za ostalo na 5 let.
Zatem je Svet za gospodarstvo obravnaval vprašanje deviznih sredstev v posebnem kontingentu za nakup investicijske opreme ter skle-omogoči podjetjem, ki imajo razpoložljiva dinarska sredstva za predvideni uvoz, tudi devizno kritje.
Na predlog Okrajnega Zavoda za sociaino zavarovanje je Svet dal pritrditev, da se pavšalistom določi osnova za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje višja od 9,700 dinarjev, če se prejemki izplačujejo v višjih zneskih.
Ob koncu seje je Svet sklenil predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru, naj določi podjetju v izgradnji aTo-mos* v Kopru rok za konstituiranje do 31. decembra 1958; določil je cenik za dobavljeno vodo za Kraški vodovod v Sežani in obravnaval nekaj prošenj gospodarskih organizacij.
radi pomanjkanja ladij pristati na podaljšanje te linije do Splita. Na tej konferenci so tudi sklenili vključiti Portorož v tedensko turistično krožno progo, ki gre od Benetk vzdolž naše obale in ladje pristajajo v vseh važnejših turističnih krajih, člani Sveta so se s poročilom v celoti strinjali, vendar so poudarili, da je v bodoče potrebno zagotoviti tesnejšo povezavo zahodne istrske obale s srednjo in južno Dalmacijo tako, da bodo nekatere hitre proge podaljšane od sedanjega izhodišča Reke do Kopra.
SVET ZA URBANIZEM
14. seja Sveta za urbanizem je biia 6. t. m. Na njej so v giavnem razpravljali o lokacijah nekaterih važnejših objektov v Kopru, Ilirski Bistrici in Piranu. Določena je bila dokončna lokacija poslovnih prostorov za Vodovod Koper v Klarinem samostanu, vendar s pripombo, naj bodo v načrtu upoštevane pripombe komisije za varstvo zgodovinskih spomenikov. Določena je bila tudi dokončna lokacija odkupnega skladišča Kmetijske zadruge Koper-okolica oh semedelskem kanatu blizu tovarne Tohrtos. Glede na ureditev Doma JLA v Ilirski Bistrici pa je bito sprejeto priporočilo, naj bo zunanjost stavbe priiagojena svojemu okolju, kajti stavba je v središču mesta.
Precej obširna razprava se je nato razvila o lokacijah osnovne šole in pošte v Kopru. Gre namreč za prostor, določen za pošto, na katerem bi radi prosvetni organi gradili šolske prostore. Kljub temu, da zazidljiva površina ni majhna, kaže, da bo tu nastala stiska za prostor. Povsem zgrešeno je namreč v naših krajih graditi razsežne pa vil jonske šole. za tukajšnje potrebe so dejansko najbolj primerne večnadstropnice, zlasti na takem mestu, kjer so Izredno ugodna tla za temelje. Sklenili so, da lokacija pošte ostane kot je, pristojni prosvetni organi pa naj čim-prej izdelajo potrebni program za zazidavo tega prostora in Šolskih objektov v Kopru, saj je brez programa kakršnokoli odločanje nemogoče.
Za vskladitev generalnega načrta kanalizacije širšega Kopra z urbanističnimi načrti je Svet imenoval posebno strokovno komisijo.
Op koncu seje so odobrili Se lokacijo za stanovanjsko hišo v Piranu, na prostoru bivše zgradbe hotela ^Miramar*, lokacijo za tiskarno Jadran v Kopru in lokacijo počitniškega doma v Portorožu.
POPRAVEK
V 55. številki Vestnika, na str. 4M, se nam je pri objavah zaključnih računov vrinila tehnična napaka: teksta poslovnih poročil Opekarne Ilirska Bistrica in Piarne Podgrad sta zamenjana. Prosimo čitatelje, da nam to napako oprostijo.
SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO
Na 13. seji Sveta za pomorstvo in ribištvo, ki je bila 7. t. m., so razpravljali o osnutku republiškega zakona o morskem ribolovu, o obnovi pristanišč in operativne obale ter o plovnem redu ladij obalne plovbe v poletni sezoni 1957. Seje se je udeležil tudi zastopnik Sekretariata za promet pri Izvršnem svetu LRS.
Osnutek republiškega zakona o morskem ribolovu ureja vprašanja, ki še niso bila pravno rešena. Nagli razvoj ribištva pač zahteva čimprejšnjo ureditev raznih pravnih odnosov. Osnutek zakona, ki temelji na predpisih splošnega zakona o morskem ribolovu iz leta 1950, vsebuje poleg splošnih določb še predpise o ribolovu, o ribiških organizacijah, o omejitvah in zaščiti ribolova, o ribiški straži in na koncu še kazenske določbe.
V	razpravi je bilo v glavnem načeto vprašanje opravljanja ribolova kot gospodarske dejavnosti po ribolovnih okoliših, ki naj bi jih Okrajni ljudski odbor razdelil med posamezne koristnike. Ob naši slovenski obali so vode za ribolov phoste in niso določeni nobeni okoliši. Zato so člani Sveta predlagali nekatere spremembe osnutka zakona.
V	nadaljevanju je bilo načeto tudi vprašanje pristojnosti Okrajnega in občinskih ljudskih odborov glede na izdajanje dovoljenj za gospodarski in športni ribolov, kakor tudi vprašanje glede na razglasitev določenih predelov morja, za prirodne ribogojne rezervate. Zdi se tudi, da ribolovni red ni do podrobnosit izdelan, ker ne vsebuje vseh potrebnih določil, ki naj bi urejala odnose med velikim in malim ribolovom in med posa-
meznimi vrstami gospodarskega ribolova.
Ko so Člani Sveta zavzeli določeno stališče do navedenih vprašanj, je bila imenovana posebna komisija, ki bo na osnovi priporočil Sveta poslala Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu LRS pripombe in mnenja k zakonskemu osnutku.
Poleg objektov, ki jih je Pomorska oblast severnega Jadrana na Reki vključila za nadaljevanje obnove v svoj plan za prihodnje leto, o čemer smo že poročali, je bila naknadno predvidena tudi zgraditev betonskega pomola pri Turistu v Ankaranu. Po možnosti bo upoštevana tudi potreba za poglobitev koprskega pristanišča ob glavnem lukobranu. Člani Sveta so soglašali s tem, da je treba zaradi razvoja in povečanega pomorskega prometa z nadaljnjimi ukrepi zagotoviti obnovo najvažnejših objektov v naših pristaniščih.
O koncu seje je zastopnik Sekretariata za promet pri Izvršnem svetu LRS poročal še o zaključkih konference v Splitu o reorganizaciji pomorskih prog obalne plovbe in ureditve plovnega red* v poletni sezoni 1937. Jadranska linijska plovidba je pristala na predlog OLO Koper, da uvede progo Trst— Koper—Pula—Mali Lošinj—Zadar dvakrat tedensko, ni pa mogla za-
Izdaja in tiska Casopisno-zaiožniško podjetje *Siovenski Jadran* — Ureja Uredniški odbor OLO Koper —
Odgovorni urednik Jože Ropotar