Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liborta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI UST
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna ttr 850 — letina lir 1600 • Za Inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale II. gr.
ŠT. 577
TRST, ČETRTEK 16. DECEMBRA 1965, GORICA
LET. XIV.
laoukL
Na zadnjem kongresu Italijanske socialistične stranke, ki je bil pred kratkim v Rimu, je odločno zmagala tista strankina struja, ki zagovarja dosedanje sodelovanje socia-ristov z ostalimi strankami leve sredine (kršč. demokrati, socialdemokrati in republikanci) na vseh ravneh in zlasti v osrednji vladi. Ta kongres torej pomeni dokončni prelom s take imenovano maksimalistično politično koncepcijo, ki je bila ena najvidnejših značilnosti Italijanske socialistične stranke in zaradi ka-lere je v zgodovini te stranke prišlo do mnogih notranjih sporov in bojev ter razkolov. Vse to pa je seveda hudo slabilo strankino moč in zlasti njen vpliv na politični razvoj v državi.
Po maksimalistični koncepciji bi smeli so-calisti sodelovati z drugimi političnimi strankami le tedaj, ko bi te v celoti sprejele socialistični program. Sodelovanje v drugačnih pogojih bi po takem pojmovanju pomenilo odstop od bistvenih strankinih načel zatajitev strankine preteklosti, »socialdemokratiza-cijo socialistične stranke«, kar’bi imelo za posledico, da bi se onemogočila izgradnja socialistične družbe in države
Struja, ki je na kongresu v Rimu zmagala, pa je mnenja, da takšno gledanje ni stvarno in stvari socializma celo škodljivo. Ni stvarno zato, ker je nemogoče azhtevati, da bi se druge stranke odpovedale svojim programom in si v celoti osvojile socialističnega; stvari socializma pa škodljivo zato, ker je nemogoče, da bi se v življenju države in družbe uveljavila kaka točka socialističnega programa, če je stranka vedno in povsod v opoziciji, oziroma če so vsa vodilna mesta v nasprotnikovih rokah.
Politično mnogo bolj modro je — pravijo Nenni in njegovi prijatelji, ki imajo sedaj večino v stranki — če sodelujemo v koalicijski vladi, katere program ni v nasprotju z bistvenimi načeli socialistične stranke ali celo vsebuje več njenih programskih točk. To pomeni začetek izvajanja strankinega programa in, kar je zelo važno, omogoča, da socialistične množice po svojih predstavnikih sodelujejo' pri vodstvu javne uprave in soodločajo o lastni usodi.
V konkretnem italijanskem primeru, pomeni zmaga takšnega stališča nadaljnjo demokratizacijo vsega javnega življenja in zaščito pred nevarnostjo kake totalitaristične involu-ci je.
Izid socialističnega kongresa bo imel, kot vse kaže, svoje posledice tudi v deželi Furla-niji-Julijski krajini, kjer se socialisti pripravljajo, da vstopijo v deželno vlado, ki jo danes sestavljajo le demokristjani in socialdemokrati.
(Nadaljevanje na 3. strani)
ZDA NOČEJO OSTATI OSAMLJENE V VIETNAMU
Ameriški zunanji minister Rusk je pozval v torek na zborovanju ministrov Severnoatlantske zveze v Parizu druge atlantske države, naj učinkoviteje podpro Združene države v njihovem boju v Vietnamu. Ameriški napori za obvaroževanje Južnega Vietnama izpričujejo ameriško zvestobo obveznostim svetovnega pomena — je rekel Rusk. Potrebno pa je, da imajo Američani pri izpolnjevanju te svoje obveznosti podporo drugih, drugače bodo komunistične sile dvomile, da so Američani odločeni izpolniti svoje obveznosti kjerkoli na svetu. To se pravi z drugimi besedami — je dejal Rusk — da v primeru, če Združene države ne bi izpolnile svojih obveznosti v južno-vzhodni Aziji, tudi ne bi bilo več zaupanja v Severnoatlantsko zvezo kot v ščit Zahodne Evrope.
Ameriški zunanji minister je tudi naglasil, da skušajo doseči komunistične države v Aziji rešitev vietnamskega vprašanja s silo namesto s pogajanji. Rekel je, da »obstojajo stiki po raznih diplomatskih kanalih, toda druga stran ne kaže nikake želje po pogajanjih.«
Ruskovim izjavam so pritrdili razni ministri, med njimi britanski obrambni minister in belgijski zunanji minister Spaak. Zlasti ta zadnji je naglasil, da bi morala vsa Severnoatlantska zveza podpreti ame-
riško stališče. Francoski zunanji minister Couve de Murville pa je na zborovanju severnoatlantskih ministrov poročal o svojem nedavnem obisku v Sovjetski zvezi in dejal, da je naletel pri sovjetskih voditeljih na željo po izboljšanih stikih z Zahodom.
Včeraj so razpravljali tudi o takoimeno-vanem McNamarovem odboru, ki ima nalogo preučiti možnosti medzavezniškega sodelovanja v atomski strategiji Severnoatlantske zveze. O tem vprašanju pa sta se križali mnenji francoskega zunanjega ministra De Murvilla in nemškega zunanjega ministra Schroderja.
Američani, ki nosijo skoraj popolnoma sami odgovornost in breme vojne v Vietnamu in to v obrambi svobodnega sveta pred nevarnostjo agresivnega kitajskega nacio-nalkomunizma, bi, naravno, radi, da bi tudi njihove zaveznice sprejele del moralne odgovornosti za ta boj zase. In v tem imajo popolnoma prav. Kajti čimdalje bodo ostali Američani v tem boju osamljeni in prepuščeni naključnosti odločitev svojih državnikov, tem bolj bo rastla nevarnost, da se sedanji spopad razširi v vojno s Kitajsko in morda v tretjo svetovno vojno, ker Kitajska igra prav na to karto, da bi osamila Združene države v tem boju, računajoč na splošni odpor sveta proti vojni sploh, pa naj se zdi, da je še tako upravičena.
Sestanek ,.dvojčkov" v vesoljskem prostoru
V sredo popoldne ob 14.37 se je Američanom končno posrečilo brez incidenta izstreliti vesoljsko kabino »Gemini 6«, z astronavtoma Schirrom in Staffordom. Izstrelitev je bila predvidena za nekaj dni prej, a v nedeljo, tik pred izstrelitvijo, je prišlo do majhne tehnične okvare. Pozneje so odkrili v občutljivih napravah tudi pokrovček iz plastike, ki je blokiral cev za dovajanje plina. Če bi bili raketo izstrelili, bi bila lahko nastala katastrofa. Ni izključena sabotaža in v teku je velika preiskava.
Ob vključitvi kabine »Gemini 6« v krožnico sta bili kabini oddaljeni malo manj kot 2000 km druga od druge, toda zaradi pospeševanja poleta je »Gemini 6« čez šest ur dohitela »Gemini 7« in obe kabini sta preleteli okrog 160 tisoč km čisto skupaj, v minimalni razdalji 1,80 m, medtem ko so se »dvojčki« pogovarjali. Tudi fotografirali so sc. Po šestih urah skupnega letenja sta se kabini spet oddaljili na razdaljo 48 km. Ponovno sta se približali v četrtek,
pred povratkom kabine »Gemini 6« na Zemljo.
»Dvojčka^ Lovell in Borman sta v vesoljskem prostoru že skoraj 14 dni in sta presegla že pred dnevi skupno število ur, ki so jih prebili doslej vsi sovjetski astronavti skupaj v vesolju. Sovjeti imajo še vedno prednost pred Američani v tehniki »rahlega« pristajanja vesoljskih kabin in tudi v nekaterih podrobnostih pogona raKet, medtem ko imajo Američani zdaj prednost v številu, trajanju in natančnosti svojih vesoljskih poletov in tehnike. Tekma se bo seveda nadaljevala. Upajmo, da vedno samo z miroljubnimi sredstvi in v dobro človeštvu.
Težko je sicer videti kako neposredno korist takih vesoljskih poletov in marsikomu je žal za v ta namen potrošene vsote, a bodočnost bo verjetno pokazala, da ti preizkusi niso zaman in da odpirajo človeštvu nove perspektive pri reševanju njegovih problemov v bolj ali manj daljni bodočnosti.
RAssm TRST A
e NEDELJA, 19. decembra 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do ne-aelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Božič na divjem Zahodu«. Nap:sal Karl May, prevod in dramatizacija Dušan Pertot. Tretji del;
12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Odmevi tedna v naši deželi;
15.00 Revija Popevk; 15.30 »Več ko bron in cimbale«, radijska drama v treh dej. s prologom, napisal Vinko Beličič. Igrajo člani Radijskega odra, režira Jože Peterlin; 18.30 iz pesniških gajev - Josip Tavčar: »Giacomo Noventa«; 19.00 Koncertne uverture; 20.30 Iz slovenske folklore - Rado Bed-l.arik:	»Pratika za drugo polovico decembra«; 22.10 Pevci m glasbila.
e PONEDELJEK, 20. decembra 1965, ob: 11.35 Radio za šole (oddaja za srednje šole); 12.15 Brali smo za vas, 17.25 Radio za šole (oddaja za srednje šole) — ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem;
13.30 Manj znane simfončine skladbe Antonina Dvoržaka; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Sorškp polje v besedi Simona Jenka«; 20.35 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Modest Petrovič Mussorgsky (ork. Nikolaja Rimskega - Korsakova):	»Boris Godunov«, ljudska glasbena drama v štirih dejanjih. V 1. odmoru (približno ob 21.40) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
a TOREK, 21. decembra 1965, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico decembra«; 17.20 Italijanščina po radiu;
18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja, prip-avil Danilo Lovrečič; 19.30 Romantične melodije; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Peta oddaja; 22.00 Plešite z nami; 23.00 Nova glasba.
« SREDA, 22. decembra 1965, ob: 11.35 Radio za šele (oddaja za L stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (oddaja za I. stopnjo osnovnih šol) — ponovitev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Klavirska glasba. Marijan Lipovšek: Sonata. Izvaja avtor; 18.50 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Hipieria in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 19.30 Slovenski zbori z Goriškega. Koncert smo registrirali v Katoliškem domu v Gorici dne 21. novembra 1965; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.25) Svet umetnosti - Milko Bambič:	»Jaslice, žarišče domačega
božiča«.
o ČETRTEK, 23. decembra 1965, ob: 12.00 Za smeh ir dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščin:! po radiu; 18.30 Klasiki moderne glasbo; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 »Kristalni otroci«, radijska drama, napisala Ester Nagel, prevedel Ivan Savli; 22.15 Slovenski solisti.
. PETEK, 24. decembra 1965, ob: 11.45 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 17.20 Božične pesmi in običaji beneških Slovencov; 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih, pripravka Dragotin Cvetko: »Mestni muziki ljubljanski«;
19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: zbor »Sant’Ignaz:o« iz Gorice, ki ga vodi Stanislav Je-rieijo; 19.15 Saša Martelanc: »V pričakovanju no-f-oišnie skrivnosti« — z melodijo in mikrofonom Božiču naproti: 19 35 Zvezdniki lahke glasbe; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Skladbe za virginal ir; klavičembalo; 21.00 »Kralj z neba«, sedcin znamenj ob času roistva Kristusa Kralja. Na podlagi evangelija in iz-očila napisal Edvard Gregorin, za radio priredil Mirko Javornik. Igra RO, režira Stana Kopitar; 22 30 Duhovskc pesmi; 23.30 Božične harmonije: 24.00 Polnočnica iz župne cerkve v Bazovici.
» SOBOTA. 25. decembra 1965. ob: 8.30 Slovenski zbori; 9 00 Prenos sv .maše iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Božične melodije z vsega sveta; 10 50 Alessandro Slradella (pred. Soresina):	Cantata
nor il SS. Natale, za soliste, zbor in orkester; 12.00 Chopinove in Paaaninijeve skladbe; 15 00 Glasbena oddaja za mladino; 16.55 Arthur Honcgger: A Christmas Cantata; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 17 30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, prinravil Ivan Artač; 19.00 Pojeta Connie Francis in Elvis Presley; 19.15 Novela - Marijan Marolt: »Zori noč vesela«; 20.30 Teden v Ttaliii; 21.00 Lojzka Lombar: »Božič v ljudski pesmi«; 22.30 Koncerti za violino in orkester; 23.00 Pred jaslicami.
Kancler Klaus o
Avstrijski kancler Klaus je po vrnitvi iz Rima, kjer se je z zunanjim ministrom Krejskym udeležil slovesnega zaključka ve-soljenga cerkvenega zbora, izjavil, da je potekal njegov razgovor s predsednikom italijanske republike Saragatom, ki ga jo imel med bivanjem v Rimu, v vzdušju velike prijaznosti. Rekel je tudi, da je vzbudil sestanek s Saragatom utemeljeno upanje, da sc bodo odvijala bodoča pogajanja
KONGRES KRŠCANSKO-DEMOKRATSKIH STRANK
V Taormini se je v nedeljo končalo zasedanje kongresa Evropske zveze krščan-sko-demolcratskih strank. Kongresisti so obravnavali razne teme, razdeljeni v pet komisij. Italijanski zakladni minister Co-lombo je v nekem svojem govoru poudaril odločenost vseh krščansko-demokratskih strank, da nadaljujejo z delom za evropsko gospodarsko in politično združitev. Podtajnik italijanske krščanske demokracije, Forlani, pa je opozoril na probleme Latinske Amerike in izjavil, da huda socialna neravnovesja na južnoameriški celini odpirajo vrata komunizmu. Forlani je tudi naglasi! potrebo po sodelovanju med evropskimi in latinsko-ameriškimi krščanskimi demokrati, da bi uresničili politiko velike socialne preobrazbe v zavzemanju za ideale svobode in demokracije.
Pakistan ponuja
Pakistanski predsednik Ajub Khan jo imel te dni v glavnem zboru Združenih narodov v New Yorku govor, v katerem je predlagal Indiji mirno poravnavo vseh in-dijsko-pakistanskih sporov in sklenitev nenapadalnega pakta. Reke! pa je, da mora indijska vlada prej izvesti pogodbo, ki pooblašča prebivavstvo Kašmira, da sc lahko posluži pravice do samoodločbe.
Ravno to pa je največja težava v sporu med ■ obema državama. Indija je namreč vedno izjavljala, da je pripravljena, da se pogaja, a ne o položaju v Kašmiru, ker smatra to za svojo notranjo zadevo. Tako stališče je ponovno naglasil pretekle dni indijski ministrski predsednik šastri v indijskem parlamentu. Vendar se bosta Šastri in Ajub Khan v kratkem sestala v Taškentu v Sovjetski zvezi, na pobudo sovjetskega ministra Gromika.
Kljub vsem simpatijam za Indijo se objektiven opazovavec ne more znebiti vtisa, da je v indijsko-pakistanskem spopadu pravica bolj na strani Pakistana, ki se ne boji plebiscita v Kašmiru in ki je bil napaden. Indijska trdovratnost glede Kašmira lahko drago stane Indijo samo, povzroči pa lahko tudi še hude zapletljaje v Aziji. Pri tem pa Indiji nikakor ni potrebno, da si skuša
TEDENSKI KOLEDARČEK
19. decembra, nedelja: Urban, Darko
20. decembra, ponedeljek: Svetozar. Julij
21. decembra, torek: Tomaž, Tomislav
22. decembra, sreda:	Demetrij, Mitko
23. decembra, četrtek: Vlasta, Viktorija
24. decembra, petek: Adam in Eva
25. decembra, sobota: Božič. Rodan
Tzdaipteli: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Enselbfrt Besedniak • Odgovorni urednik: Drago LejčiSn • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. FrančiSka 20 — telefon 29-477
odnosih z Italijo
o Gornjem Poadižju »v novem ozračju«. Klaus je dalje izjavil, da bodo dobri osebni odnosi, ki ga povezujejo s predsednikom italijanske vlade Morom, prispevali k temu, da bo lažje doseči rešitev nerešenih problemov med Avstrijo in Italijo.
Kancler Klaus je omenil tudi razgovore, ki jih je imel z Morom in z drugimi kr-ščansko-demokratskimi politiki v zvezi s kongresom Evropske zveze krščansko-de-mokratskih strank, ki zdaj zaseda v Taormini. Opozoril je tudi na svoj poziv, ki ga je naslovil na kongres, naj bi Evropa dosegla popolno združitev s sporazumom med Skupnim evropskim trgom, Področjem za prosto trgovinsko izmenjavo in državami evropskega vzhoda in jugovzhoda.
 *--
SO SI PREMISLILI?
Indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, da želi Indonezija začeti pogajanja z Malajo, Singapurom in Severnim Borneom, da bi rešila svoj spor z Malajo. Subandrio je pristavil, da je nastopila sprememba zaradi odcepitve Singapura in zaradi obstoja revolucionarnih sil v Malaji.
Tudi singapurski ministrski predsednik Radžaratnam je izjavil, da je njegova vlada pripravljena na razgovore z Indonezijo z namenom, da bi našli mirno rešitev malajskemu sporu.
Indiji poravnavo
podjarmiti še tuja ljudstva sij itm svojega prebivavstva dovolj. V bistvu gre le za vprašanje prestiža in za pojav pohlepa po tuji zemlji, ki ‘je napravil na svetu že toliko gorja.	j
 #—
NOV AMERIŠKI KREDIT JUGOSLAVIJI
Združene države so privolile v to, da podaljšajo roke jugoslovanskih plačil za vračanje dolgov, ki so zapadli to leto, in tudi tistih, ki bodo zapadli v prihodnjih dveh letih. Gre za ameriška posojila in kratkoročni' kredite, ki so bili dani Jugoslaviji. Že prej sta privolili v podaljšanje rokov plačil za svoja posojila Jugoslaviji Italija in Sovjetska zveza.
V Beogradu so z zadovoljstvom sprejeli odgovor Združenih držav na prošnjo Jugoslavije za podporo pri uresničevanju gospodarske, finančne in valutne reforme, ki so jo objavili v Jugoslaviji letos poleti.
Ameriška vlada je dala zdaj Jugoslaviji nov kredit v znesku 57 milijonov dolarjev. Od tega bo šlo 17 milijonov dolarjev za ponovno financiranje zapadlih jugoslovanskih trgovinskih dolgov, drugo pa za nakupe industrijskih naprav in strojev v Združenih državah. V beograjskih političnih krogih pravijo, da bodo pomenili ti krediti krepak prispevek za hitrejše in učinkovitejše izvajanje gospodarske reforme.
Ob koncu preteklega finančnega leta je znašal dolg Jugoslavije tujini eno milijardo in 26 milijonov dolarjev. Letni obroki plačil bi se vrteli okrog 200 milijonov dolarjev.
Združene države so dale letos Jugoslaviji (s tem novim kreditom vred) posojil za več kot 175,000.000 dolarjev. Tako so prispevale največji delež k uresničevanju ju-goslovaske gospodarske reforme.
Živahna debata o proračunu v deželnem svetu
Deželni svet že več dni razpravlja o pro- vzdolž vse meje od Trsta do Trbiža ter
računu za leto 1966. V splošno razpravo je v torek psegei tudi predstavnik slovenske manjšine. Slovenski zastopnik je obžaloval, da niti deželni predsednik niti poročevalec večine nista v svojih poročilih izrecno omenila manjšinskega vprašanja, čeprav »slovensko prebivalstvo živi ie se udejstvuje
Koristni nauki
(Nadaljevanje s 1. strani)
Druga značilnost kongresa je načelni sklep, da si bo stranka odslej prizadevala, naj bi prišlo v Italiji do ustanovitve enotne socialistične s.ranke, ki bi bila sposobna tudi sama prevzeti vso oblast v državi, ob spoštovanju seveda večstrankarskega političnega sistema.
Mislimo, da iz najnovejšega razvoja dogodkov v socialistični stranki izhajajo tudi za slovenske politike v zamejstvu in za naše ljudstvo na splošno nekateri nauki. Eden izmed naukov bi bil predvsem ta, da se moramo zamejski Slovenci organizirati v svoji ali svojih političnih skupinah, če hočemo imeti v javnem življenju vpliv, ki je sorazmeren z našo številčno močjo. S cepljenjem in z utapljanjem po raznih tujih strankah in strančicah ne bomo namreč prišli nikamor, temveč bomo kot koristna budala le sluzili uveljavljanju in krepitvi vodilnih kadrov posameznih tujih strank in strančič, v katerih se bomo udejstvovali ali zanje glasovali. Če in ko bomo tudi v politiki izbrali svojo slovensko pot, bo dolžnost našega vodilnega kadra, da se ne izloči iz politične igre s tem, da se umakne na tra|no protestirajoče in hkrati udobne pozicije, temveč da skuša postati in biti soodločujoči činitelj v vsem javnem življenju.
Okvir, v katerem se taka politika pri nas lahko vodi in izvaja, predstavlja po našem mnenju le Slovenska skupnost. Vsi drugačni poskusi, vse ostale alternative, kot nam ves povojni razvoj pri nas dokazuje, niso privedli nikamor, niso prispevali k rešitvi nobenega bistvenega slovenskega problema. Toda če hočemo, da bo Slovenska skupnost kos svoji nalogi in da bo mogla izbojevati kakšen viden uspeh, jo moramo čimbolj podpreti — moralno in gmotno — zlasti pa zanjo glasovati ob volitvah. Zavedati se namreč moramo, da so v demokratičnem sistemu ideje in programi zelo važni, temveč da najboljše ideje ir najboljši programi ničesar ne koristijo, če ni dovolj ljudi, ki bi jih uresničevali. D. L.
Katoliški škofje obeh Nemčij so uradno sprejeli nedavno povabilo poljskih škofov, da se udeležijo na Poljskem slovesnosti za tisočletnico pokristjanjenja poljskega naroda. Hkrati so povabili poljske škofe, naj se udeležijo podobnih slovesnosti v Nemčiji.
Na povabilo poljskih škofov je odgovorilo 42 nemških škofov in trije kardinali. Pismo je datirano iz Rima. V svojem odgovoru so izrazili ganjenost in veselje, ki ga občutijo ob tem povabilu, katero smatrajo za dragocen sad skupnega koncilskega dela. Nemški škofje pravijo, da bo z božjo pomočjo ta razgovor poglobil in utrdil bratstvo med nemškim in poljskim narodom. Pišejo tudi, da z iskreno hvaležnostjo sprejemajo polj-
zr.atno prispeva k ekonomskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju dežele.•< Dr. Škerk je poudaril, kako je od vsega začetka izrazil v deželnem svetu željo in upanje, da bi dežela sama ali s pomočjo države skušala pravično rešiti številna vprašanja, ki zadevajo Slovence. Omenil je, kako je med razpravo o proračunu tekočega leta predložil resolucijo, ki obvezuje deželno vlado, naj posreduje pri rimski vladi, paritetni komisiji in drugih organih, naj bi se s pomočjo izvršilnih norm pričela reševati tudi pereča slovenska vprašanja. Deželna vlada je tedaj to resolucijo ugodno sprejela, a je zatem prišla znana razsodba ustavnega sodišča, po kateri naj bi dežela ne bila pristojna za urejevanje manjšinskih problemov.
Slovenski predstavnik je ponovno poudaril, da se z omenjeno razsodbo ne more strinjati in da zato smatra še vedno za veljavne in aktualne vse zahteve, ki jih je postavil v deželni zbornici.
V zvezi s proračunom za leto 1966 pa je dr. škerk predložil še naslednje resolucije:
1. deželni odbor naj se obvezuje, da bo pri razdeljevanju prispevkov kulturnim organizacijam in ustanovam upošteval tudi potrebe slovenskih organizacij;
2. uredi naj se položaj zemljiških knjig;
3. deželni odbor naj se obvezuje, da bo na Tržaškem s primernimi nakazili ustano-
Dne 4. decembra je minilo sto let, odkar je umrl eden velikih socialnih reformatorjev, Adolf Kolping, imenovan »oče delavcev in rokodelcev«.
Rodil se je v revni družini protestantskega pastorja leta 1813 v bližini Kolna ob Renu. Ker niso imeli doma sredstev, se je deček šel učit čevljarske obrti. Kot čevljarski pomočnik je čez dan krpal čevlje, ponoči pa je študiral, dokler ni postal duhovnik in je končal tudi univerzo v Bonnu. Prvo duhovniško službo je dobil v Elber-feldu, prav tam, kjer so ga dolgo let poznali kot pridnega čevljarja.
V tistih letih, okrog 1848, so pretresale vso Evropo socialne in politične revolucije. Socialno vprašanje je postalo pereče. Odnosi med delavci - proletarci in med gospodarji - industrijalci so zavzemali vedno bolj sovražne oblike. Skrajne stranke so skuša-
sko povabilo, da bi so podali kot romarji na božjo pot v Censtohovo in bili deležni veselja poljskih škofov in vsega njihovega naroda. Poljske škofe pa so povabili, naj se udeležijo spominskih slovesnosti leta 1968 na zborovanju nemških katoličanov v Esse-nu in tudi slovesnosti za tisočletnico škofije v Meissenu.
Nemški škofje so se dotaknili v svojem pismu tudi problema ozemelj vzhodno od črte Odra-Nisa, ki jih je zasedla Poljska po | zadnji vojni, in pravijo, da noben nemški škof noče nič drugega kakor navezavo bratovskih stikov med obema narodoma, v popolni iskrenosti in v okrilju poštenega dialoga.
vil perizkusno kmetijsko postajo za vrtnarstvo, cvetličarstvo in živinorejo;
4.	deželna vlada naj se obvezuje, da bo že leta 1966 predložila zakonski osnutek, ki bo pravičneje urejeval vprašanje razla-ščevanja zaradi javne koristi.
Med nadaljnjo razpravo so predsednik Berzanti in pristojni odborniki izjavili, da v glavnem sprejemajo predložene resolucije.
V sredo je komunist Jarc obrazložil resolucijo svoje skupine, ki je pozivala deželni odbor, naj posreduje pri osrednji vladi, da bi izdala izvršilne norme, s katerimi bi se uredili slovenski problemi. V bistvu gre za zahtevo, ki jo je svoj čas že postavil zastopnik Slov. skupnosti. Ker je svetovalec Jarc očital socialistom, da so v zadnjem času postali nekako mlačni do manjšinskih vprašanj, in jih hkrati vprašal, ali ni morda to cena, ki jo morajo plačati za vstop v skupno vlado z demokristjani in socialdemokrati, je nastal med komunisti in socialisti hud prepir in je predsednik zbornice le s težavo mogel pomiriti razburkane duhove. Komunistična resolucija je bila zavrnjena, ker so zanjo glasovali le komunisti, socialisti in predstavnik Slov. Skupnosti.
Ta dan je govoril tudi socialist Pittoni, ki se je med drugim obregnil ob Slov. skupnost, češ da postavlja svoje zahteve le v volilne namene. eKr gre za hudo izjavo, se bomo k izvajanju socialističnega svetovav-ca še povrnili.
ne.
Mladi duhovnik Kolping, ves prežet od socialnega čuta do revnih zatiranih, katerih bridko življenje je tudi sam okusil kot čevljarski vajenec, pomočnik in obrtnik, se je odločil za socialni apostolat. Dne 6. maja 1859 je prvič zbral v neki šolski sobi v K<31-nu večje število obrtniških vajencev in pomočnikov, da bi ustanovili društvo za vzajemno pomoč. Slučaj je nanesel, da je imel isti večer le sto metrov proč v neki dvorani Karl Marx shod komunistične stranke.
Kolpingovi vajeniški krožki so se začeli živahno razvijati v duhu pravih krščanskosocialnih načel. V Kolpingovih krožkih so dobivali	vajenci in	pomočniki vzgojo,	pomoč in	drugi dom.	Njegovo	načelo je	bi-
lo, vzgojiti dobre ljudi in jih dobre ohraniti; hotel je vcepiti v delavski stan zavednost in čut krščanske pravičnosti.
Začel	je izdajati	knjižice,	koledarje	in
časopise, katere je po večini sam pisal, dokler mu ni od samega pisanja ohromela desna roka. Neprestano je tudi zidal zavetišča in domove za zapuščene vajence. »Kolpingovih domov« ali rokodelskih hiš je že 450 po Nemčiji in drugod. Nekateri so prav veliki s tiskarnami, učilnicami in zavetišči. Družina »Kolpingovih sinov« šteje že 400 tisoč članov.
V enem izmed mnogih spisov je povedal resnico,	da je prav	revščina	eden izmed
najglobljih vzrokov vseh nesreč in socialnih prevratov; v krščanskem duhu je treba deliti ne samo ljubezen, ampak tudi pravico. Papež Janez XXIII. pa je zapisal o njegovem delu: »Koderkoli delajo in molijo Kolpingovi sinovi, tam se izoblikujejo osebnosti v dobro vse človeške skupnosti.«
Poljski škofje za zbližanje z Nemčijo
Stoletnica rojstva ..očeta delavcev" Adolfa Kolpinga
le izrabljati ta nasprotja v politične name-
T'tziihhi*ijit ------------------------
Nabrežina:
Občina prejela izreden prispevek 25 milijonov in pol
Na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila v torek, je župan Legi-ša poročal o svojem obisku pri vladnem komisarju dr. Mazzi v petek, 10. t. m. župan je vladnemu komisarju obrazložil vlogo, ki mu je bila dostavljena konec novembra in v kateri občinska uprava prosi za izredni prispevek 25 milijonov 500 tisoč lir za izvedbo nekaterih važnih nujnih del. Gre v prvi vrsti za zgradnjo novega dohoda v devinski pristan z ureditvijo primernega prostora za pristajanje avtomobilov in za ureditev notranjih poti v ribiškem naselju, Slivnem, Praprotu in Nabrežini - kamnolomi. Med razgovorom je dr. Mazza sporočil županu, da je prošnjo v celoti sprejel, tako da je občini nakazanih 17 milijonov lir za dela v Devinu, 6 milijonov za dela v ribiškem naselju in 2 milijona in pol za ostale potrebe.
Poleg zadnjega izrednega prispevka je občina Devin-Nabrežina letos prejela od države 23 milijonov lir v okviru gospodarskega načrta in 21 milijonov 150 tisoč za poravnavo občinskega proračuna, skupno torej 78 milijonov 750 tisoč lir.
Zupan je nato obrazložil predlog, naj se občinski organik razširi z ustanovitvijo sedem stalnih mest. Ta nova mesta bi bila: 1 strojepiska, 1 cestar, 3 smetarji in 2 šolski slugi (v zadnjem primeru gre za spremembo začasnih mest šolskih slug v Devinu in ribiškem naselju v stalna mesta). S tako razširitvijo organika bi se prihodnjo leto izdatki za uslužbence povišali za približno 5 milijonov v primeri z letom 1965. Predlog je bil sprejet soglasno.
Svet je nato razpravljal o odborovem predlogu, naj se v mejah, ki jih dovoljuje zakon, poviša dodatni davek na električno razsvetljavo. Povišek, ki bi znašal 5 lir na kilovatno uro, je nujen, ker namerava ob-
Plsma uredništvu
Slavno uredništvo,
V smislu članka »JE NAŠA MRZLOST RES TRDOSRČNOST« prilagam znesek 2000 lir za tam. kaj predvideno nepolitično organizacijo v pomoč zapuščenim in nesrečnim članom naše slovenske družine. Misel je dobra in želim obiTj blagoslova.
»Neimenovan«
Spoštovano uredništvo,
popolnoma se strinjam z idejo po ustanovitvi splošne slovenske narodne organizacije, ki naj bi se brigala za naše zapuščene, samim sebi prepuščene ljudi in jim dala občutiti, da naša narodna skupnost vendarle ni čisto brezbrižna zanje. Včasih jim je potrebno prav to, da bi se spet bolje znašli v življenju. Poznam precej primerov, kjer bi morala taka organizacija nujno poseči vmes, s svojo moralno avtoriteto in s svojo tolažilno p> i noč j o, n. pr. pri reševanju naše ogrožene mladine. Tako dokazovanje naše vzajemnosti in sočustvovanja bi morda tudi marsikakega starega, osamljenega človeka rešilo pred samomorom.
Prosim tiste, ki se čutijo sposobne, tla pomagajo spraviti tako organizacijo (ali kako bi temu rekli) v življenje. Apeliram predvsem na naše duhovnike, ki sicer večkrat tožijo, da ne najdejo dostopa do ljudi.
Prilagam tisoč lir za tisto ubogo bolno deklico v Sovodnjah, za majhno božično darilce.
Slovenec
činska uprava sprejeti v službo nove delovne moči in ker namerava zlasti izboljšati ekonomski položaj vseh uslužbencev. Posledica obeh ukrepov bo, da se bodo izdatki prihodnjo leto povečali za okrog 11 milijonov lir. Ce natančno proučimo vpnx sanje povišanja dodatnega davka, ugotovimo, da bo občina, ki sedaj prejme letno približno 13 milijonov in pol lir od davka na električno razsvetljavo, prihodnje leto imela 6.500.000 lir več dohodkov. Več kot ' polovico te vsote pa bi šlo v breme štivan-ske papirnice in bi vsaka družina bila povprečno obremenjena le s 60 lirami mesečno več kot doslej. Odborov predlog je bil sprejet z veliko večino glasov.
 O--
POKRAJINSKI PRORAČUN ODOBREN
Posebni prefekturni komisar dr. Miceli je pred dnevi odobril proračun pokrajinske uprave. Odobreni proračun je enak tistemu, ki ga je pripravil pokrajinski odbor, a ki ga pokrajinski svet iz političnih razlogov ni odobril.
STAVKA ŠOLNIKOV
Za včerajšnji dan je bila napovedana enodnevna stavka tržaških slovenskih šolnikov.
Vzroki za protestno stavko so navedeni v izjavi, ki je bila odposlana italijansko-jugoslovanski mešani komisiji. Kar boli slovensko javnost in slovenske šolnike, je dejstvo, da se kljub obljubam in tudi nekaterim zakonskim odločbam še vedno vršijo diskriminacije na račun slovenskega šolstva.
Na Tržaškem ozemlju se še vedno hromijo določbe Londonskega sporazuma glede slovenskih šol. To je še bolj nerazumljivo, ker je tudi tržaški šolski skrbnik prof. Tavella član mešane komisije.
Tržaški sindikat slovenske šole je navedel še več podrobnih točk, ki se tičejo bolj tržaškega šolstva in zaradi katerih so bili prisiljeni stopiti v stavko.
Stavkajočim šolnikom je s posebno brzojavko izrazila polno solidarnost tudi Slovenska skupnost.
OBVESTILO RAZLAŠČENCEM V DOLINI
V torek so se sestali predstavniki konzorcija razlaščencev in odbora za pomoč razlaščencem s predstavniki družbe za naftovod SfOT. Ker so pogajanja v teku, pozivata organizaciji vse prizadete, naj počakajo, da se ta zaključijo. Skupni sestanek vseh prizadetih sklicujeta konzorcij in odbor za pomoč razlaščencem v petek 17. t. m. ob 20. uri v starem županstvu v Dolini.
GLASBENA MATICA V TRSTU
PRIREDI V TOREK, 21. T. M., OB 21. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
VEČER SLOVENSKE SOLISTIČNE GLASBE
Sodelujejo: MITJA GREGORAČ (tenor), MIHA GUNZEK (klar.net), MARIJAN LIPOVŠEK (klavir). Na programu bodo avtorji: Karel Pahor, Marij Kogoj, Zlatan Vanda, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Primož Ramovš in Uroš Krek.
SLOVENCI IN KONCIL
Tržaški slovenski verniki so v nedeljo s posebno mašo v rojanski cerkvi proslavili zaključek vesoljnega zbora Vatikana II. Maševal je tržaški škof. Po službi božji je bilo v Marijini dvorani predavanje msgr. Vo-I dopivca, ki je v strnjeni obliki podal vsebino pravkar zaključenega koncila. Po predavanju se je razvila zelo živahna razprava, ki je pokazala, kako bi bilo nujno potrebno, da bi o tem vprašanju priredili vrsto drugih predavanj z vsakokratno debato. Želimo, da bi kdo dal pobudo in čimprej priredil takšna predavanja.
SLOVENSKI ZASTOPNIK V DEŽELNI KOMISIJI ZA GORSKO GOSPODARSTVO
Predsednik deželne vlade dr. Berzanti je pred kratkim izdal odlok, s katerim je ustanovil deželno komisijo za gorsko gospodarstvo. Na predlog tržaškega pokrajinskega sveta je deželni predsednik imenoval za člana omenjene komisije tudi Draga Legišo, župana občine Devin-Nabrežina. Ta bo v komisiji zastopal tržaško pokrajino.
litmtifUua \SUtiWAiiha
STUPICA
Na slovensko-bcneški meji je odprtih kar devet obmejnih prehodov. Najvažnejši in najbolj prometen je seveda prehod pri Stupici. Prejšnji mesec se je poslužilo tega obmejnega prehoda 10.514 potnikov s potnimi listi; po večini so to italijanski državljani.
S prepustnicami je pa šlo na obe strani okrog 33.500 oseb. Število vseh prehodov je torej znašalo skoraj 41 tisoč.
Drugi obmejni prehodi na stari meji ne dosegajo niti od daleč tolikšnega prometa. Drugi za Stupico je Robedišče s 706 prehodi. Potem pa po vrsti: Učeja, Solarji, Prosnid, Mišček, Cepletišče, Klinac in zadnji Grmek, z le desetimi prehodi.
Kakor se vidi, postaja tudi Učeja vedno bolj živahen obmejni prehod; čeprav je od rok, je turistično važen.
Brdo:
RADIJSKI OJAČEVALNIK IN DRUGO
Na zadnji občinski seji so naši svetovav-ci razpravljali tudi o sprejemanju radiotelevizijskih oddaj. Po vaseh v občinah Brdo in Tipana se namreč te oddaje zelo slabo slišijo in vidijo. Potreben bi bil ojačevalnik na gori Bernadiji, da se te pomanjkljivosti odpravijo. V ta namen je sklenil občinski odbor nasloviti posebno prošnjo na radiotelevizijsko upravo.
Ta korak je potreben, ker mnogo ljudi v zimskem času rado posluša in gleda radijske oddaje. V poletni, turistični sezoni je pa po javnih lokalih in gostiščih tudi radiotelevizijski sprejemnik nujno potreben.
Občinski možje so načeli tudi razpravo za razvoj turizma v krajih okoli Tera in Karnahte. Sklenili so ustanoviti medobčinski odbor za razvoj turizma okoli Bernadi-
je.
Rajbel:
POMIRJEVALNA ZAGOTOVILA
Rajbeljski svinčev in cinkov rudnik predstavlja že več časa dvoje temeljnih vprašanj za njegov obstoj.
Prvo se tiče fizične sestave rudonosnih plasti v rudniku, drugo pa je gospodarske
IZ OBČINSKEGA SVETA
V petek zvečer so mestni svetovalci pre-' cej dolgo sejali. Ujela jih je skoraj ena ura po polnoči.
Na dnevnem redu je bilo trinajst odgovorov na interpelacije občinskih svetovalcev. Slovenske okoliške vasi zanimajo posebno nekateri odgovori, ki zadevajo jav- , na dela. Odbornik za javna dela Lupieri je odgovarjal na interpelacije glede ureditve turističnih cest v štmaver in iz Grojne na Kalvarijo. Goriška občina bo zahtevala od deželne uprave prispevek 67 milijonov lir za prvo cesto, za drugo pa 45 milijonov. V načrtu je tudi ureditev poti ob desnem bregu Soče na pevmskem polju, kjer naj bi se pripravili tudi prostori za parkiranje avtov. Stroški za ta dela bodo znašali 37 milijonov, ki pa po našem mnenju še niso tako nujni. Odvisno je pa seveda vse od deželne pomoči.
Bolj važna je ureditev odtokov v spodnjem koncu Podgore, za kar pa odbornik za javna dela ni dal zadovoljivega odgovora, češ da tehnične težave ovirajo dokončno rešitev kanalizacije.
Jz
narave, v zvezi s prevzemom rudnika v deželno upravo.
O teh vprašanjih je razpravljal deželni odbornik Marpillero s krajevnimi zastopniki in predstavniki socialnih demokratov v Trbižu. Kot je znano, so se pojavili 10. in 13. novembra potresni sunki v rovih, ki so povzročili notranje zemeljske usade in ki predstavljajo tudi življenjsko nevarnost za rudarje. Deželni odbornik je pojasnil na podlagi strokovnih preiskav, da se podobni sunki pojavljajo tudi v drugih rudnikih. V rajbeljskem so bolj pogosti, toda za enkrat še ne predstavljajo nobene nevarnosti. Vendar je glavni nadzornik inženir De Pangher ustavil kopanje rovnih podaljškov v bližini nevarnih plasti. Pojačile so se tudi varnostne naprave v rovih in jaških.
Opazovanje naravnih pojavov v rajbeljskem podzemlju je tudi zaustavilo vključitev rudnika v okvir deželnega gospodarstva. To je drugo temeljno vprašanje, ki se tiče rudnikovega razvoja. Deželni predstavniki pa nikakor ne bodo odnehali, je rekel odbornik Marpillero, dokler ne bo prešel rudnik v deželno upravo. Takrat bo mogoče zgraditi v naši deželi vse potrebne naprave za predelavo cinkove in svinčene rude.
Trbiž:
MEDNARODNI SMUČARSKI PUST
Trbiž je začel prednjačiti pred drugimi italijanskimi letovišči v izvirnih prireditvah, ki privabljajo vedno več turistov tudi v zimskem času.
Že lani je Turistična zveza priredila pustno smučanje, katero je oddajala tudi televizija. Na snegu so se pomerili v tekmah stari in mladi smučarji, vsi našemljeni V pustne maske. Letos pripravljajo podobne tekme, ki bodo 20. februarja. Povabili bodo tudi jugoslovanske in avstrijske folklorne skupine v maškeradnih oblekah in seveda na smučeh. Lansko leto je prisostvovalo smešnim in burkastim smučarjem na tisoče gledavcev. Letos si jih obetajo na tretje maškeradno pustno tekmovanje še dosti več.
V zvezi s težavami v livarni Safog v Stra-žicah je izrazil odbornik Zuccalli mnenje, da se obrača na bolje in da le gotovi sindikati širijo vznemirljive vesti med delavci. Zato je prišlo na seji tudi do prerekanja med njim in komunističnimi zastopniki.
Na dnevnem redu so imeli svetovalci še točki o lekarni v Ločniku in o vžitnini. To vprašanje bo proučevala posebna komisija.
Za kritje računskega primanjkljaja v letu 1964 je bilo sklenjeno, da se najame posojilo 140 milijonov lir.
Na koncu seje so svetovalci izglasovali še mesečne prejemke za župana in odbornike, v okviru zakonskih določb.
Števerjan:
OBČINSKI SKLEPI
V torek so se zbrali občinski svetovavci na sejo, kjer so rešili več tekočih vprašanj. Sklepali so o proračunu za prihodnje leto, o pobiranju trošarine, in o dokladah za občinske uslužbence. Občinski možje so tudi potrdili odborov sklep o podporah srednješolskim d:jakom. županstvo je že izplačalo v smislu zakona o deželnem prispevku 290 tisoč lir za nakup šolskih knjig. Iz sklada šolskega patronata pa nekaj podpor za prevoz dijakov v srednje šole v Gorici. Števerjanska občina prednjači v tem pogledu pred drugimi našimi občinami na Gonškem.
Naši vinogradniki se razgovarjajo tudi o letošnji vinski kupčiji, ki ne gre še v nravi tek. Omeniti je treba, da je tudi letos v števerjanski občini dosti prav dobrega vinskega pridelka, posebno v zanadnem delu. Nakupne cene se bodo morale tudi po tem vidiku ravnati.
NENADNA SMRT
V ponedeljek zjutraj je umrl v goriški bolnišnici znani goriški trgovec z železnino Virgilio Bombig. Še v začetku prejšnjega tedna je še dovolj zdrav sedel v večerni družib pri »Jelenu«. Starost se mu je že poznala, saj je imel preko 80 let. Na prigovarjanje prijateljev je šel na zdravniški pregled v bolnišnico, a tam je nenadoma umrl. Pokojnik je bil znana osebnost v mestu, kjer je vodil svojo trgovino že šestinštirideset let. Spoštovali so ga vsi kot poštenega človeka, pa tudi kot navdušenega
j lovca.
V torek je pa umrla druga znana goriška osebnost, gospa Josipina Bressan, vdova po gostilničarju Molarju. Dolgo let je vodila znano gostilno »Pri belem zajcu« v ul:ci Monache. Poznali so jo zlasti naši okoličani. Učakala je visoko starost 83 let.
SINDIKALNA VEST
Ob včerajšnji stavki tržaških slovenskih šolnikov je poslal goriški sindikat brzojavko, s katero izraža kolegom v Trstu svojo solidarnost. Stavki se pa goriški šolniki niso mogli pridružiti, ker o njej niso bili obveščeni.
VEČERI OB SREDAH
Včeraj zvečer se je nadaljeval niz predavanj v dvorani kluba »Simon Gregorčič«. Predaval je dr. Jože Pogačnik iz Ljubljane o slovenskih pisateljih in sodobnem svetu.
| To literarno predavanje je prekinilo obi-
1 čajno vrsto predavanj zgodovinske vsebine. Klubov odbor je pravilno presodil, da se mora vsebina večerov ob sredah nekoliko spreminjati.
Tekme pevskih zborov
V nedeljo zvečer so se končale tekme IV. mednarodnega pevskega festivala v Goi’ci. Razsodišče je prisodilo prva mesta in nagrade, kljub drugačnemu mnenju številnih strokvnjakov in poslušavcev, sledečim zborom: V vrsti mešanih zborov za polifonijo je zmagal ljubljanski zbor »Tone Tomšič« pod vodstvom Marka Muniha. Očaral je vso popolnoma zasedeno dvorano na nedeljskem popoldanskem koncertu s skladbo »Oče naš hlapca Jerneja«. Za njim se je kot drugi uvrstil slovenski tržaški mešani zbor »Jacopus Gallus«, katerega vodi Ubald Vrabec.
V vrsti moških zborov za polifonijo je prejel prvo nagrado zbor »Illersberg« iz Trsta, drugo pa »Komorni moški zboi\< iz Celja pod dirigentom Egonom Kunejem.
Ta je odnesel tudi prvo nagrado v kategoriji C za folkloro. Na prvih in drugih mestih je kar pet slovenskih zborov, iz Slovenije in iz Trsta, kar dokazuje visoko raven pevske umetnosti med Slovenci.
V nedeljo zvečer so nastopali, brez napovedanega programa, nagrajeni zbori. Pred koncertom je goriški župan Martina pozdra vil navzoče predstavnike oblasti, med njimi italijanskega generalnega konzula v Kooru Cerchioneja in jugoslovanskega konzula Gačnika iz Trsta in župana Nove Gorice; dr. štruklja. Župan je nato v krajšem govoru poudaril kulturno zbližanje med sosednimi
narodi. Potem sta deloma on, deloma generalni konzul iz Trsta razdelila nagrade.
Na sporedu je kot prvi nastopil »Jacopus Gallus« iz Trsta z enim motetom in s »Slovensko pesmijo«, ki je vse poslušalce tako elektrizirala, da so jo morali ponavljati. Kot drugi je nastopil zbor »Tomšič« iz Ljubljane z »Lipa zelenela je«, z makedonsko humoresko in z »Barčico«. Zopet je navdušeno ploskanje odmevalo po vsej dvorani. Kot tretji je zopet nastopil slovenski zbor in sicer Komorni iz Celja z osemglas-no Gallusovo skladbo »Laus et perennis glo-ria«, s katero je dosegla polifonija na tem koncertu svoj višek. Ponavljati je seveda moral šaljivo »En krajcarček imam«. Zadnji je nastopil »Illersberg« iz Trsta z novo skladbo »Un salut a Furlanie«, katero je dovršeno podal. Zadnji dve popevki bi pa mogli prav brez vsake škode izostati, posebno še kot zaključek umetnostne prireditve.
Pohvalo zasluži spretni in domiselni napovedovalec Agati, z edino pripombo, naj bi se v prihodnje za izgovorjavo tujih imen nekoliko pripravil.
Zaslugo za uspelo dvodnevno italijansko-slovensko-nemško kulturno prireditev pa je treba pripisati požrtvovalnemu društvu »Se-ghizzi« in njegovemu vodstvu, čeprav so bile predpriprave nekoliko šibke.
IZ KULTU RT
Mandelštamov
Na začetku tega stoletja, tik pred revolucijo, je bilo rusko literarno življenje zelo razgibano in sproščeno. Kot reakcija na pozitivistično gledanje na svet in življenje so se razvile subjektivne.;še, mmantičnejše smeri. Bjeli je priobčeval nervoznj, asociativno prozo, polno notranjih monologov, spominskih meditacij, poetičnih bizarnih besednih iger, a to pred Proustom ali Joycejem. Ruski simbolizem (poleg Bjelija Annenski, Sologub, Mere-škovski, Solovjev, Blok, Balmont) je dosegel take umetniške vrhe, da niso zaman govorili o srebrni dobi ruske literature, ki je nasledila zlato, Puškinovo. Ruski simbolizem se je spočetka zgledoval po Fancozili, a se je pozneje razvil v avtonomno rusko smer. Gustav Rene Hocke v svoji knjigi Manirižem ne opozarja zastonj na rusko moderno umetnost, ki korenini v tej dobi. Ta umetnost je avantgardnega pomena za vso Evropo, a to še danes. Pojavijale pa so se že tudi reakcije na .Mrnbolizcm. Gumiljov, mož Ane Ahmatove, s katero sta se pozneje ločila in katerega so boljše-viki 1921 kot antikomunista ustrelili, je ustanovil novo šolo, akmeizem, ki je zagovarjala v nasprotju z zasanjanim simbolističnim pričakovanjem prihoda lepe dame, večjo stvarnost. Gumiljov, izreden talent, je rusko liriko obogatil s formalno eksaktnostjo, njegove verze pa preveva tudi skrivnosten, sarkastično-groteskm metafizični kozmo-politizem (glej Most, štev. 6-7). Tik pred revolucijo je eksplodiral futurizem, Majakovski se je pojavil s svojimi dinamitnimi verzi, ki so afirmirali prva dejanja revolucije in častili v pesniški podobi Leninovo vlogo.
V tej dobi, na katero zro sovjeti z velikim nezaupanjem, ki jo kot primer buržoaznega este-ticizma. subjektivizma, pesimizma in kozmopoli-tizma (to vse so na primer očitali Ani Ahmatovi, ki se od 1922 skoraj trideset let ni mogla oglasiti v javnosti), potiskajo na stranski tir, se je pojavil Osip Emiljevič Mandelštam. Rodil se je v rusko-nemško-judovski trgovski družini 1892, štu-dral pa je v Petersburgu. Njegova poezija je spočetka koreninila v simbolizmu, pozneje pa se je priključit Gumil jovovemu akmeizmu. Vendar moramo reči, da se iz njegovih verzov rojeva že nekaj novega, za vso fino klasicistično retoriko moremo opazovati stalno približevanje k na sur-lealistični način izraženi življenjski vsakdanjosti. V zbirki Mandelštamove proze in esejev, ki jo je pod naslovom »Egipčanska znamka« v Biblioteki Suhrkamp izdala frankfurtska založba Suhrkamp, tr.a izmed tistih založb v nemško govorečem prostoru, ki sistematično odkriva moderno literaturo in ki si je izdelala precizen izdajateljski program, pridejo Mandelštamovi surrealistični elementi tembolj do izraza.
»Egipčanska znamka« je ostala žal samo fragment, vendar je tudi kot taka gotovo eno izmed i ajzanimivejših dejanj v sodobni literaturi. Egipčanska znamka je Mandelštamova estetsko-filo-zofska izpoved in spominska meditacija o nemško-judovsko-ruskem človeku v nervoznem revolucionarnem času. Pannok, bržkone glavna oseba teksta, neznaten človeček, katerega sramotijo med drugim s priimkom egipčanska znamka, se z ve-1 ko težavo lušči iz Egipta stvari. Mandelštam nas poplavlja z množico filozofskih namigovanj, estetskih formulacij (n. pr. o glasbi), muči nas s spominskimi meditacijami in kaže posebno naklonjenost za natančno analiziranje detajla. V tekstu se prepletata zavest in podzavest v eno samo umetniško celoto, skozi resničnost in skozi sanje pa izstopa sivina Peters/burga in sivina Parnoka, morda zadnjega Egipčana (?), zadnjega člena nekega umirajočega sveta.
Temu tekstu, po katerem je zbirka dobila ime, sledi zbirka spominskih feljtonov (kot bi tako zvrst pisanja lahko imenovali), imenovana Šumenje časa. Petersburg so opisovali mnogi ruski umetniki: spomnimo se samo. kako plastično izstopa iz proze Dostojevskega, Bjeli je poimenoval enega svojih najboljših tekstov Petersburg, Petersburg je opisoval eden najboljših sodobnih sovjetskih pisateljev Aleksej Tolstoj, Petersburg so opisovali še mnogi drugi pisatelji, Petersburg jc bil prestolnica Rusije, edino rusko mesto z zapadnjaškim pečatom, mesto polno kočij, drevoredov, avtopobilov, kjer si na vsakem koraku trčil na tujca, mesto, v katerem si občutil kozmo-polizem časa. Mandelštam nam pričara utrip Pe-
ŽIVI^J EJNJ A
„ Egipt stvari“
tersburga boij plastično kot zgoraj navedeni avtorji: pred naimi se razgrne Petersburg trgovcev in elite pa nekoliko operetni Petersburg carskih parad, vojaške godbe, bleščečih parkov za boljšo družbo. Mandelštam opisuje ta Petersburg z veliko simpatijo, čeprav je skozi vse njegovo pisanje čutiti, da je moral priti konec takemu mestu, v katerem so svobodno dihali samo nekateri, v katerem je za vsakim grmom prežalo policijsko oko. Mandelštam opisuje svoje šolanje in se postavlja na stran redkih revolucionarjev, ki so kmalu zatem postali možje zgodovine.
Na koncu knjige slede še trije eseji o literaturi, v katerih Mandelštam na sodoben način razpravlja o koncu romana, o problemih poezije itd.
S knjigo Egipčanska znamka, eno prvih izdanj Mandelštamove proze, šele bolje dojamemo pes-r ka Mandeištama, ki ostaja v sami Sovjetski zvezi poleg tolikih drugih zamolčanih (Mereškovski, Gumiljov, Cvetajeva, delno celo Pasternak) tabu-la rasa sicer napisane, a nikoli antoligijsko izdane do danes zadnje zares pomembne ruske l:te-ature. Kar je sledilo pozneje, v stalinistični dobi, pomeni z redkimi izjemami (Solohov, Pasternak) smrt literature, katero je s svojim utilitarističnim konceptom, ki se je razpasel tudi po Sloveniji, zičel že Bjelinski. Poznejša doba ne pomeni le duhovno, temveč tudi fizično smrt. V čudnih okoliščinah je umrla vrsta literatov (Majakovski, Je-senin, Cvetajeva, Gumiiljov, Gorki itd.), umri pa je tudi Mandelštam, ki se je zavestno postavil m stran revolucije, a ki so mu na pol pismeni kulturni pismouki verjetno zamerili z^ njih nedoumljivo kulturno in filozofsko razgledanost in dediščino ruskega nemškega Juda, ki jo je tovoril skozi svoje tragično življenje. Pod nesmiselno obtožbo, da je za njegovo umetnost značilen skraj-
Rafko Dolhar:
Te dni smo doživeli prijetno presenečenje, ko se je čisto nenapovedana in nenadejana pojavila na našem skromnem knjižnem trgu v Trstu knjiga Rafka Dolharja »Pot v planine«. V našem zamejstvu je dogodek že izid vsake brošurice, tembolj nas je razveselila ta knjiga na 160 straneh, natisnjena na lepem papirju in v elegantni opremi ter krasnimi celostranskimi fotografskimi reprodukcijami iz planin, katere je tudi posnel avtor sam.
Knjiga je razdeljena v 24 poglavii, ali boljj rečeno, sestavlja jo 24 opisov avtorjevih izletov v pore, pod katerimi leži njegov rojstni kraj, to je v Zahodne Julijske Alpe, pa tudi v sosednje Triglavsko pogorje na Dobrač in v italijanske Dolomite. Slovenska literatura ni ravno revna na planinski literaturi, a ta Dolharjeva knjiga se
Rafko Dolhar: »V PLANINAH«
ni fatalizem in notranja ravnodušnost do vsega, kar sc dogaja, in da je njegovo delo umetniški izraz zavesti velike buržoazije, so mu prepovedali objavljati. Leta 1933 izgine njegovo ime. Baje so mu zamerili neki epigram. Umrl je bolan v taborišču. Niti za letnico smrti ne vemo. V knjig Egipčanska znamka je navedeno leto 1938, drugi navajajo letnico 1940, mnogi 1942.
Egipčanska znamka je primer ruske moderne literature, ki se je kljub vsem pritiskom izkristalizirala tudi v Sovjetski zvezi. Ni ostala osamljen ipojav, zakaj njeno smer nadaljuje mladi, leta 1941 rojeni in sedaj v Sibirijo izgnani pesnik Jo-sif Brodski.	Lev	Detela
—•—
RAZSTAVA JOSIPA SREBRNICA
Goriški muzej v Novi Gorici je priredil v gradu Kronberk razstavo lesorezov Josipa Srebrniča, kazstava je bila odprta do 15. decembra.
Razstavljenih je bilo okrog 30 del, med njimi mnogo ilustracij k raznim Bevkovim in drugim novelam in povestim.
Josip Srebrnič se je rodil v Solkanu leta 1992. Leta 1922 je dokončal v Ljubljani kiparski oddelek umetnostno-obrtne šole in imel v slovenski prestolnici tudi precej stikov z mlajšo generacijo upodabljajočih umetnikov. Obiskoval jc tudi u-metniško šolo »PROBUDA«.
Razstava v Kronberku je bila njegova prva samostojna razstava, vendar pa jc že večkrat sodeloval na raznih kolektivnih razstavah v Ljubliani, Gorici in Trstu. Pred zadnjo vojno se je uveljavljal kot ilustrator takratnih slovenskih listov in urugih publikacij na Goriškem, zlasti v listu »Družina« in v koledarju Goriške Matice. Zdaj ž'vi in ustvarja v Solkanu.
Kar zadeva njegove umetniške stike iz mlajših let, naj omejimo predvsem Malcša, znanega gra-f'ka Justina in kiparja Franceta Goršeta.
—•—
Izšli sta druga lotošnja številka mladinskega mesečnika »Galeb« in tretja številka mesečnika »Pastirček«.
»Pot" v planine«
dostojno uvršča vanjo in pomeni hkrati njeno obogatitev tako po vsebinski kakor Ludi po estetski plati, ker je na višini resnične leposlovne literature. Dolhar piše izredno lep in sočen jezik, prav nič papirnato literaren, ampak krepak in življenjski, klen in zdrav, kakršne so njegove planine. Poleg tega pa je njegova knjiga prava zakladnica za vse, ki ljubijo pristna, nepopačena imena naših planin in vsega, kar je z njimi v zvezi, zlasti pa še za etnografe in jezikoslovce. Dolhar namreč skrbno pazi na to, da nam poda pristno ime vsake gore in višine, ki nam jo opiše.
Sočnost njegovega jezika naj ilustriram z eno samo lepo primero: »Ogenj je bil kmalu dobre volje in tudi v loncu je postajalo vsebolj ž \ahno« (str. 82), s katero nam oriše jutranje razpoloženje v planinah, pri kuhanju na prostem. Toda to je le en primer: podobnih sočnih in poetičnih mest najdemo v knjigi mnogo.
Dolhar tudi ne išče kakih cenenih literarnih učinkov s sentimentalnimi vložki ali s filozofiranjem. Njegovi opisi so preprosti in prav zato plastični in učinkoviti. Iz njih prav zaradi te preprostosti skoraj fizično čutimo bližino planin. Opis prvega izleta — na »Ukovško planino in Oj-strnik« konča takole: »Bodisi da ste ležali v senci ob robu gozda in si ob pritrkavanju kravjega zvonca odganjali planinske muhe ali pa da ste se povzpeli na vrh Ojstrnika — ko boste zopet za volanom ali pa boste trudni sedli v večerni vlak, l^jste gotovo imeli občutek, da ste se enkrat naužili narave in si napolnili pljuča s svežim zrakom.«
In tak občutek ima tudi bravec, ko odloži to lepo knjigo — resnično najprijetnejši da ilo za božič, zlasti za naše mlade, ki morda še niso odkrili vrednosti in lepote življenja v naravi in še niso začutili ljubezni do nje, plod mestne civilizacije, kot so. Tembolj za one druge, ki planine in naravo sploh že ljubijo.
Uvod v knjigo jc napiksal Vinko B'Iič:č. V kratki opombi na čelu knjige pa se avto’- zahvaljuje svojemu očetu, ki ga je že kot otroka jemM s seboj v planine in mu vcepil ljubezen do njih in do slovenske besede.
Resnično — knjiga, ki nas je razveselila.
E. 7..
PODARSTVO
V Beogradu so uradno objavili, da je industrijska kapaciteta v Jugoslaviji izkoriščena samo 69-odstotno. Če b; jo izkoristili 80 odstotno, bi se vrednost industrijske proizvodnje dvignila letno za 420 milijard dinarjev.
Med neizkoriščene »notranje rezerve« spada tudi to, da dela le preveč tovarn v eni sami delovni izmeni. Leta 1964 je bilo zaposlenih v industriji en milijon 82 tisoč delavcev, od tega v prvi izmeni 723 tisoč, v drugi in tretji pa skupno 395 tisoč. Na tretjo izmeno je odpadlo le 9.4 odstotka vseh zaposlenih delavcev.
Na ta problem opozarjajo trezni in odgovorni ljudje med vodilnimi jugoslovanskimi gospodarstveniki že dolgo. Nesmisel je namreč graditi nove tovarne, dokler so tiste, ki jih že imajo — in to so ravno najnovejše in najmodernejše tovarne na južnih področjih — tako slabo izkoriščene. V tem je tudi eden izmed glavnih vzrokov ne-rentabilnosti tolikega dela jugoslovanske industrije. Težko pa si je ustvariti jasno predstavo o tem, kaj je vzrok te premajhne izkoriščenosti. Vsekakor najbrž ne prena-sičenost trga. če pa je to vzrok, pa bi se morala jugoslovanska industrija seveda bolj preusmeriti na delo za izvoz in tu je važna predvsem kvaliteta, poleg poznanja zahtev tujega trga seveda.
Toda pri delu za izvoz je spet prvenstvene važnosti rentabilnost obratovanja, kajti nima pomena izvažati izdelkov, ki so pre-
RAZVOJ EVROPSKEGA GOSPODARSTVA
Poročilo o poteku evropskega gospodarstva v mesecu novembru, ki so ga objavili zdaj organi Skupnega evropskega trga, ugotavlja na splošno rahel pospešek razvoja in posebno naglaša krepko poživitev francoskega gospodarstva in jasno težnjo po izboljšanju v italijanskem gospodarstvu.
Manjši pa je bil porast proizvodnje v Zahodni Nemčiji, ki ni doživljala krize in zato napreduje enakomerno.
Cene potrošnega blaga in investicijskih dobrin so hitro naraščale v Nemčiji in Belgiji, stabilne pa so ostale v Franciji in Italiji.
Turinski dnevnik »LA STAMPA« je objavil komentar o gospodarski konjunkturi v Zahodni Nemčiji v povolilnem obdobju.
Pri tem omenja, da Erhardova vlada v volilnem obdobju iz razumljivih razlogov ni hotela zaostriti monetarne in davčne politike ter je boj proti inflacijskim težnjam raje prepustila osrednji banki, kot so naredili po pisanju LA ŠTAMPE svoj .čas tudi v Italiji. Nevarnost inflacije v Nemčiji pa je nastopila zaradi močnega porasta plač in dviga potrošnje. Nemški kovinarji, ki jih je tri milijone in pol ter zaslužijo povprečno po 115 tisoč lir na mesec, zahtevajo zdaj povišanje plač za devet odstotkov, kar bi stalo industrijo 620 milijard lir na leto.
dragi v primerjavi z izdelki inozemske konkurence, ali pa da bi jih prodajali pod ceno, razliko med izdelovalnimi stroški in izvozno ceno pa naj bi plačevala vsa skupnost — ali v bistvu industrija, ki je rentabilna. Eden izmed glavnih namenov sedanje gospodarske reforme je bil namreč prav v ! tem, odpraviti take gospodarske nesmisle.
Ni pa dvoma, da bo dosledno vztrajanje pri namenih reforme prej ali slej privedlo tudi do večje in rentabilnejše izkoriščenosti jugoslovanske industirje. Nevarnost je samo v popuščanju glede tega oziroma v kapitulaciji pred tistimi krogi, ki hočejo vztrajati pri starih, lagodnih metodah in ki še vedno nočejo razumeti, da »proizvodnja« in rentabilnost nista identičen pojem in še ni vse v tem, da stoji nekje sredi planin velikanska nova tovarna z bleščečimi novimi stroji, ki se zavrte samo za sedem ur na dan (glede na splošne zahteve po 42-urnem delovnem tednu). Tovarna pač ni — ali vsaj ne bi smela biti — pisarna z naslanjači in kotičkom za turško kavo.
Xnižana
Finančno ministrstvo je na predlog kmetijskega znižalo užitnino na meso piščancev od » odst. na 4 odst. in določilo, da se na to užitnino ne sme pribijati navadnih doklad. Poleg tega je spremenjen postopek, kako se določi cena piščancev. Medtem ko je bila do sedaj za podlago cena dvoriščnih ali brskajočih piščancev, ki so dragi, bo v bodoče za podlago cena piščancev iz intenzivne reje (baterije), ki so znatno cenejšima danes predstavljajo večji del proizvodnje. S tem ukrepom je užitnina na piščance skoraj odpravljena in to bi se moralo opaziti na cenah v restavracijah oziroma v potrošnji.
Izpad užitnine na piščance je pa več kot krit s povišanjem užitnine na telečje meso. S tem zvišanjem užitnine na teletino pa se skuša doseči tudi podražitev tega mesa in znižanje potrošnje. Gospodarstveniki se namreč sprašujejo, zakaj naj bi ljudje uživali teletino, ko je splošno znano, da je kot hrana malo vredna, in zakaj bi živinorejci prodajali mlada teleta, ki bi v kratkem času lahko
Notranja potrošnja se je tako dvignila, da je nemška trgovinska bilanca — ki je bila tradicionalno aktivna — postala po letu 1963 pasivna. Kljub vsemu — dodaja LA STAMPA — pa v zahodni Nemčiji ni nevarnosti gospodarskega zastoja, ker je njeno gospodarstvo močno. Industrija celo išče še 700 tisoč novih delavcev in narodni dohodek se je letos povečal za 4 in pol do 5 odstotkov.
Nemško gospodarstvo stopa tako v novo leto s krepkim zagonom in enakomernim ritmom. Dobro življenje pa Nemcem tudi pomaga, da lažje prenašajo razdelitev Nemčije in druge nerešene zunanjepolitične probleme, ki omejujejo nemški vpliv v Evropi in v svetu.
PRVI USPEH GOSPODARSKE REFORME V ZUNANJI TRGOVINI
Podatki o jugoslovanski zunanji trgovini kažejo, da je novembra izvoz prvič presegel uvoz. Po gospodarski reformi se, kot je videti, razlika med uvozom in izvozom stalno zmanjšuje. Julija je presežek uvoza znašal še 46,8 milijard dinarjev, v avgustu 32,6 milijard, v septembru 9,3 milijard in v oktobru 6,2 milijard. Novembra pa je izvoz že presegel uvoz za eno milijardo dinarjev.
V prvih 11 mesecih letos je izvoz znašal tisoč 192 milijard dinarjev ali 21 odstotkov več kot lani, medtem ko se je uvoz zmanjšal za tri odstotke ter je dosegel tisoč 461 milijard.
GOSPODARSKI POLOŽAJ V ITALIJI
Zakladni minister Colombo je dal izjavo o gospodarskem položaju ob koncu leta 1965. Notranje povpraševanje se je na sektorju poirošni h dobrin povečalo mnogo bolj kot lani. Letošnji izvoz je daleč presegel lanskega, medtem ko se ni v enaki meri povečal uvoz surovin in proizvajalnih sredstev. V zastoju je tudi notranje povpraševanje investicijskih dobrin.
Plačilna bilanca se bo letos zaključila s presežkom tisoč 200 do tisoč 300 milijard lir.
užitnina
dala mnogo višji izkupiček in dobiček ter mnogo več prvovrstnega mesa.
Ta vladni ukrep je klasičen zgled, kako naj se vodi finančna politika v korist povišanja proizvodnje.
 «--
DRUGA STRAN KOLAJNE
Rodezijska vlada je sprejela protiukrepe proti gospodarskim sankcijam Velike Britanije. Skoraj ukinila je uvoz iz Velike Britanije, ki je letno znašal 35 milijonov funtov šterlingov. Ustavila je tudi plačevanje dividend in rent britanskim državljanom, kar pomeni za Veliko Britanijo letno izgubo 26 milijonov funtov šterlingov.
Poleg tega je rodezijska vlada prizadela Zambijo s podražitvijo premoga za njeno industrijo bakra ter železniških tarif za njene prevoze. Zambijske delavce pa bodo poslali domov, če bo zaradi britanskih sankcij grozila v Rodeziji brezposelnost.
ZAČASNI DRŽAVNI PRORAČUN ZA DVA MESECA
Italijanski senat je odobril državni proračun za finančno leto 1966, medtem ko poslanska zbornica zaradi božičnih počitnic tega ne bo mogla storiti pred 31. decembrom.
Zato bo parlament na vladni predlog potrdil začasni proračun za januar in februar.
RAZVESELJIV USPEH SLOVENSKE LETALSKE DRUŽBE
Slovensko letalsko podjetje Adria-Avio-promet je pripeljalo v prvih 10 mesecih letos iz tujine 35 tisoč turistov. Ustvarilo je devizni dotok nad 3,3 milijona dolarjev, skoraj izključno v konvertibilnih valutah.
Tistih 35tisoč turistov je pustilo v Jugoslaviji še najmanj nadaljnjih pet milijonov dolarjev v obliki turističnih izdatkov in nakupov.
Močno nemško gospodarstvo
VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN
Zbor zaupnikov Političnega društva Edinosti v Gorici je sklenil, da gre v volilni boj pod imenom Narodne stranke Slovencev in Hrvatov v Italiji in dal tajništvu nalogo, da začne v ta namen pogajanja z ostalimi strankami.
Volilno okrožje Julijske krajine, v katerem so volili tudi Slovenci in Hrvati v Italiji, je obsegalo furlansko, tržaško, istrsko in zadrsko pokrajino s središčem v Trstu. Skupno je štelo 1.715,717 prebivalcev, med temi 468,524 volivcev.
Od teh so bili fašisti v veliki manjšini. Če so hoteli postati najmočnejša stranka v državi in dobiti v parlamentu 356 poslancev,
186.	Dr.	E.	BESEDNJAK
bi morali spraviti v poslansko listo tudi ne-fašiste, prijatelje Mussolinija. Govorili so, da je 120 takih mož.
Zbor zaupnikov je dal obenem odboru nalogo, da sklene čimprej z ostalimi slovenskimi in hrvaškimi strankami sporazum o enotnem volilnem nastopu. Pri tem je vredno omeniti, kako so zaupniki sprejeli poslanca Ščeka.
On je imel v začetku dolg govor, v katerem je raztolmačil odnos s tržaškim društvom Edinost, zgodovino zamenjave denarja, kako je Jadranska banka imela delnice tiskarne Edinost in postala končno fašistični zavod.
ZAUPNICA POSLANCU ŠČEKU
Po govoru poslanca Ščeka, je povzel besedo predsednik Besednjak, ki je prešel k jedru zborovanja, to je k volilnemu referatu.
»Preden začnemo razpravo o tem važnem predmetu — je dejal — naj mi ugledni zbor dovoli, da se Ščeku zahvalim za njegov go-
vor, ki je temeljito pojasnil izvor napadov ne goriško politično organizacijo in posebej poslanca Ščeka.«
»Mi ne bomo vihteli kadilnic poslancu Ščeku in še najmanj bom to storil sam kot njegov osebni prijatelj, četudi bi znal najbolj popolno oceniti njegovo neumorno delo na vseh poljih našega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Toda mi bi ne bili več možje časti in ponosa, če ne bi današnji zbor zaupnikov najodločneje obsodil napadov na poslanca Ščeka.«
»V znak priznanja za njegov trud mu izrekamo najprisrčnejšo zahvalo in naše globoko, neomajno zaupanje V njem vidi današnji zbor moža, ki bo tudi v bodočnosti najboljše in najbolj neustrašeno branil pravice slovenskega življa v Italiji.« (Burno, dolgotrajno ploskanje. Zbor izraža z navdušenimi in enodušnimi klici svoje globoko spoštovanje in zaupanje do poslanca Ščeka.)
Toda to ni še vse. Zbor zaupnikov je sprejel resolucijo, v kateri je pooblastil društveni odbor, da »vodi s Trstom pogajanja do končnega sporazuma in ga pooblastil, da odločno brani kandidaturo poslanca Ščeka kot nosilca skupne liste«.
Šček je bil drugačnega mnenja. V dokaz ja prečital pismo, ki ga je pisal dr. Wilfa-nu. V tem pismu utemeljuje poslanec Šček z najresnejšimi in stvarnimi razlogi potrebo, da bi se odpovedale kandidaturi vse tiste; osebe, ki so stale v ospredju medsebojnih sporov.
Šček je imel še en razlog, zaradi katerega se je odpovedal, Bil je duhovnik, kateremu je cerkvena zakonodaja v Italiji la, da postane poslanec. Ta zakonodaja ni bila v veljavi v Avstriji in zato je Šček prvič lahko veljavno poslančeval.
SPORAZUM S TRSTOM
Končno je Šček vendar s svojo tezo prodrl. Politično društvo Edinost v Gorici se je dalj časa s Trstom in Istro pogajalo in sklenilo sporazum. Kot zastopniki tržaškega političnega društva so bili zraven dr. Čok, dr. Gabršček, dr. Slavik, dr. Vratovič in svetnik Vidmar, kot zastopniki nasprotnikov Šček in Bitežnik, dr. Besednjak, Milovanovič, Sironič in Dr. Brajša..
»Kandidatska lista za volitve je bila naslednja :	j
1. Dr. Josip VVilfan,
2 Dr. Engelbert Besednjak,
3.	Dr. Ulikse Stanger,
A Dr. Stojan Brajša,,
5. Ing Anton Podgornik,
6. Dr. Josip Bitežnik.
Za kandidati, ki bi bili izvoljeni, je veljala toliko v imenu obeh pogodbenih strank kolikor v njihovem osebnem imenu izrecna in neprekršna dolžnost, da se združijo v en sam poslanski klub z zavezo, da bodo složno nastopali v vseh važnih vprašanjih, držeč se strogo discipline kluba.«	(Dalje)
 *---
NOV SVETNIK V Vatikanski baziliki je bila nedavno slovesnost, na kateri so proglasili libanonskega raaronitskega meniha Charbela Ma-kloula za blaženega. Blaženi Charbel Ma-kloui je umrl ob koncu prejšnjega stoletja.
Obreda proglasitve za blaženega se je udeležilo osemnajst kardinalov, številni koncilski očetje in mnogo romarjev, ki so prispeli v Rim z vseh strani Libanona.
Popoldne je prišel v vatikansko baziliko tudi Sveti oče, da je počastil v^molitvi novega blaženega. V pridigi je naglasil po-jnen proglasitve tega maro nilskega meniha za blaženega, kar je tudi simbol povezave med Vzhodom in Zahodom in znak! bratovstva med kristjani vsega sveta. Rekel je tudi, da je rimska Cerkev s tem izkazala čast vzhodnim Cerkvam.
brani-1
Detektiv je preplašeno vzkliknil in stopil korak nazaj.
»Malo prej sva govorila o korumpiranju,« je nadaljeval princ. »Zame je ta bedni kos blestečega kristala tako gnusen kot črv v zemlji, in tako grozen, kot da bi lepila na njem kri nedolžnega človeka. Zdaj je tu na moji dlani, ves žareč od peklenskega ognja. Toda povedal sem vam samo del njegove zgodovine. Tistega, kar je povzročil v prejšnjih časih, in v kakšne zločine in izdajstva je že v preteklosti zapeljal ljudi, si ne upa človek niti predstavljati. Dolgo dobo je zvesto služil peklenskim silam. A zdaj je dovolj. Dovolj je, vam rečem, prelite krvi, dovolj nesreč, dovolj zlomljenih življenj in uničenih prijateljstev. Vsaka stvar mora imeti svoj konec, dobro in slabo, kuga in mila glasba, in tudi moč tega diamanta, Bog mi odpusti, mora biti to noč za vedno končana.«
Pri teh besedah je princ široko zamahnil z roko in zalučal dragulj od sebe, da je v bleščečem loku pljusknil v reko.
»Amen!« je vzkliknil Florizel. »Ubil sem uroka!.<
»Oh, kaj sle storili?« je vzkliknil detektiv. »Zdaj sem uničen človek.«
»Koliko poštenjakov bi vas zavidalo za tako uničenje!« je smehljaje odvrnil princ.
»Vidite, visočanstvo, če me niste zares korumpirali?«
»Kar je napravljeno, je napravljeno,« je odvrnil Florizel. »In zdaj se skupaj podajva na prefekturo.«
Kmalu potem sta se Francis Scrymgeour in miss Vandeleur poročila. Poroka je bila v zasebni obliki in pri poročnem obredu
v
R. L. STEVEIMSOIM	mn———
Dogodivščine princa Florizel a z detektivom
je bil princ za pričo. Oba Vandeleurja, ki sta zvedela za neko šušljanje o usodi, ki je zadela njun diamant, sla začela z velikimi izkopavanji v strugi Seine, kar je povzročalo zabavo in začudenje pri množicah gledavccv. Toda zaradi pogrešnih računov sta izbrala nepravo mesto v strugi.
Kar pa zadeva princa, tega imenitnega človeka, ki je zdaj dopolnil svojo vlogo, naj bravcem, ki jih zanima njegova nadaljnja usoda, povem, da ga je neka nedavna revolucija vrgla s češkega prestola zaradi njegove stalne odsotnosti in čudovite brezbrižnosti, s katero je opravljal državne zadeve, in da je zdaj odprl v Rupert Street v Londonu tobačno prodajalno, ki jo tujci zelo obiskujejo. Tudi jaz stopim včasih tja, da malo poklepetam /. njim, saj je še vedno isti plemeniti človek kot v dneh svoje moči. Za svojo prodajno mizo se zdi pravi olimpijec in četudi se posledice ustaljenega življenja že začenjajo kazati na obsegu njegovega telovnika, vam vendar lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da je najlepši tobačni štačunar v vsem Londonu.
KONEC
Š PO It rr N I P K KG LKD
ITALIJA - FINALIST SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Nedavno je italijanska državna reprezentanca prepričljivo porazila (3-0) močno .škotsko enajsto-rico in se s tem uspehom uvrstila v finalno tekmovanje za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Angliji.
Italijani so sc dobro izkazali v svoji skupini. 7. lahkoto so odpravili tako Fince (6-1 v Genovi in 2-0 v Helsinkih) kot Poljake (0-0 v Varšavi in 6-1 v Rimu). Zadnjo oviro je predstavljala čvrsta škotska ekipa, čeprav je la izgubila dve dragoceni točki v nesrečni tekmi s Poljsko (1-2 v Glasgo-\vul). Škoti so takoj napadli Italijane in so v prvem srečanju celo odnesli zmago (1-0 v 88'!), toda italijanska enajstorica se je vneto pripravljala na maščevanje. Italijani so bili v Neaplju učinkovitejši in trikrat se je stresla mreža Škotov pod silovitimi streli Pascuttija, Faeehettija in More. Italija je nastopila v naslednji postavi: Albe rt osi; Burgnich, Faeehetti; Rosato, Salvadore, Lodetti; Mora, Bulgarelli, Mazzola, Rivera in Pascutti.
Italija je tako petnajsti finalist svetovnega nogometnega prvenstva. Manjka še ena država: Belgija ali Bolgarija. Tako Belgijci kot Bolgari so z lahkoto odpravili izraelsko ekipo ter končali predtekmovanje z enakim številom točk. V Sofiji je zmagala Bolgarija (3-0). v Bruslju pa Belgija (5 0). Končno odločilno srečanje bo v sredo 29. t. m. v Italiji. Izid srečanja je zelo negotov, čeprav strokovnjaki menijo, da bodo zmagali Belgijci.
Poleg Anglije, ki Let prireditelj tekmovanja ni odigrala predtekmovanje, Italije in Belgije (ali Bolgarije) bedo Evropo zastopale še naslednje dr-
žave: Sovjetska zveza, Madžarska, Nemčija, Švica, Španija, Francija in Portugalska.
V Angliji bo igralo kar pet ameriških držav in med temi Brazilija, ki si je dvakrat zaporedno osvojila svetovno prvenstvo.
Šestnajsta skupina je štela 18 držav, toda vse afriške ekipe so izstopile in tako tudi Južna Koreja. Spoprijeli so se v Plinom Penhu nogometaši Severne Koreje in Avstralije;	zmagali	so	prvi v
obeh tekmah (6-1 in z-1) in si	tako	zagotovili pot
v Anglijo.
Finalno tekmovanje bo od	12.	do	30.	julija.
Enajstoriee bodo razdelili v štiri skupine, ki bodo igrale v Londonu kol v Liverpoolu, finale za tretje mesto 29. julija v Londonu	in	30.	julija,
spet v Londonu, bomo zvedeli, kdo bo svetovni prvak.	D.	Tavčar
V četrtek v prvih jutranjih urah je umrl v Nici angleški pisatelj Somersel Maugham. Star je bil 91 let.
V Kopru so odprli v torek razstavo Dantejevih del v izvorniku in v slovenskih prevodih. Nekaj dragocenih del so posodile za razstavo knjižice v Italiji. Lepi in obširni katalog krasi relief Dantejeve glave, ki ga je izdelal kipar France Gorše. V katalogu je obširneje omenjen tudi prevod »Božanske komedije« Tineta Debeljaka.
BOM
DARILA IN VEČERI OB BOŽIČNEM DREVESCU
O svetem Miklavžu so v glavnem otroci tisti, ki se veselijo, kaj jim bo lepega prinesel dobri svetnik. O Božiču pa je tako prijetno tudi za nas odrasle, če najdemo pod drevescem lepo zavit paket, in kol otroci se veselimo, ko ga odvijamo, 'er ne skrivamo svojega navdušenja nad prijetnim presenečenjem. Pred temi prijetnimi trenutki pa so dnevi skrbi, ko premišljamo: kaj kupiti, da bomo razveselili svoje drage. Kaj naj žena kupi možu, sinu. hčerki, ali kaj naj mož. kupi svoji ženi, prijateljem ali sorodnikom, ki bodo, recimo, prišli praznovat v njegovo družino božični večer. Saj vidimo, kakšen direndaj je na božični predvečer p0 ulicah, pred trgovinami z darili, ko je časa tako malo in idej, kaj bi pametnega kupili, še manj,
Ženi dela ta problem manj skrbi, ker že tedne prej p 'emisij uje, pretehtava in kombinira ter v glavnem pozna želje svoje družine. Za odraslo hčerko bo kupila par lenih manšetnih gumbov ali svileno ruto ali še pol ducata svilenih nogavic; sin, ki je navdušen smučar, si je že zaželel topel nulover ali smučarsko čepico, ali pa je njegova skrita želja dobra angleška pipa, da sc bo postavil pred nrijalelji. Kai pa možu? Pogosto se žene zatekajo h kravati, a je ta zadeva precej tvegana, kajti možje imajo pogosto čisto osebne in loge-zakone kar zadeva kravate. Vsekakor se lahko žena, ki ima dober okus, preizkusi tudi na tem nndrečm. Naj na ji bo nri tem za vodilo, da ne bo kupila možu stvari, ki so potrebne v vsakdanjem življenju, to je nerilo. nogavice, srnice in i udobno, ampak listo, kar si mož na tihem želi. ra si zaradi varčnosti ali iz kakega drugega razloga tistega ne kupi. Morda si želi posebne šoferske rokavice ali usnjen komplet za avtomobilske ključe in dokumente, ali kaj drugega »posebnega«,
Ce sle premožni, mu lahko izpolnite željo po najnovejši zapestni avtomatični uri. ki je še vo-donepropustna in primerna za podvodni ribolov, tudi on bo verietno zadovoljen z zlatimi man-šetnimi gumbi ali z zaponko za kravate.
Boli zapletena ic situacija moškega, kateremu skoro vedno zmanjka fantazija, kadar gre za nakup daril. Ves nervozen teka sem in tja po trgo-
vinah, končno pa kupi kaj čisto neprimernega ali nepotrebnega, ženska dipolmacija lahko pomaga ntožu iz zagate. Že kak teden prej mu lahko mimogrede sugerira kakšno idejo, mu nevsiljivo iz-tazi svojo zeljo po tem ali onem, in čc ve, da je pozabljiv, lahko to operacijo ponovi. V veliki večini primerov bo mož, olajšan neprijetne skrbi, končno naredil ženi »presenečenje« in žena bo to presenečenje tudi pokazala, in upravičeno, kajti darilo bo prav tako, »kol ga je želela«.
Za prijatelje in sorodnike velja tole pravilo: raje ne predragih daril, da se ne hi čutili oni potem dolžne, da enako vračajo; drugič pa: taka darila, ki so sorazmerna z zaupnostjo, ki vlada med vami.
Kako se bomo oblekic za domače praznovanje koiičnega ali Silvestrovega večera med prijatelji ir sorodniki?
Ker sta to dve svečani priložnosti, si lahko tudi doma nadenemo slovesnejše oblačilo. Seveda je odvisna izbira predvsem od lega, če lahko pridejo tudi osebe, ki jih bomo povabile, v toaletah, kajti drugače bi jih spravile v zagato. Da naj bi bilo praznovanje v domačem, intimnem kiogu čimbolj prijetno, in to postaja vedno bolj zaželena rešitev spričo gneče v vseh javnih prostorih tako v mestu, kot v gorskih hotelih, pripravimo praznično, a udobno naše stanovanje in same sebe. Atmosfera ob drevescu, jaslicah, ob topli svetlobi sveč in ob skoraj skrivnostni glasbi tega praznika nas privede do tega, da se tudi mi od znotraj in od zunaj praznično odenemo.
Ni treba dolgih večernih toalet ali oblek za najbolj slovesne priložnosti: Mehka enostavna obleka brez rokavov iz lameja ali lahnega Sifona, ali iz temnega brokala, okrašenega z našitki, bo dopolnjevala sijaj božičnih »balonov«, zvezd in trakov ter se boste res praznično počutile.
Ce bodo tudi majhni otroci prisostvovali vašemu praznovanju, tudi njih oblecite v praznične obleke: za deklice so primerne oblekcc iz žameta v pastelnih barvah z okraski iz čipk, za dečke pa seveda hlečke, srajčka in volnen jopič; da bo tudi fantek »eleganten«, mu navežimo metuljčka I okoli vratu.
Moški so seveda najmanj slikovit element v tem okolju, a prispevali bodo eleganten ton, če bodo v temnih oblekah.	MARTINA
POSVETOVANJA Z JOHNSONOM
Britanski ministrski predsednik Wilson je prispel v sredo zvečer na letališče Ken-nedy v New Yorku. Ostal bo tam na kratkem obisku, med katerim bo imel razgovore s predsednikom Johnsonom. V četrtek je imel govor v glavnem zboru Združenih narodov. Razgovore z Johnsonom pa bo imel v petek. ,
Obisk britanskega ministrskega predsednika pri Združenih narodih smatrajo za posebno važen za rešitev rodezijske krize.
Nemški kancler Ludvig Erhard pa bo prispel v nedeljo v Washington na razgovore s predsednikom Johnsonom. Razgovori bodo trajali v ponedeljek in torek.
KRIVCI BOŽIČNE TRAGEDIJE IZ LETA 1963
Posebna komisija grške trgovinske mornarice je končala preiskavo o požaru, ki je nastal na grški ladji »Lakonia« in povzročil smrt 125 ljudi. Komisija je obtožila kapitana in dva ladijska častnika hude malomarnosti. Nadaljnjih pet mož posadke je obtožila lahkomiselnosti. Ladja »Lakonia« se je zaradi požara potopila 23. decembra 1963 v bližini Madeire.
Kot je ugotovila komisija, se kapitan Matteo Zarbis in častnika Dimitrij Malmas in Spiridion Angelopulos niso pobrigali za varnostne ukrepe na krovu, tako da jim ni uspelo v redu evakuirati ladje, požar pa so gasili čisto diletantsko. Komisija si je pridržala pravico, da pozneje objavi sankcije proti obtoženim članom posadke.
Novica o požaru na ladji »Lakonia < in o njeni potopitvi ter dramatične zgodbe listih, ki so se rešili, so prežele s tragičnim vzdušjem božič leta 1963 in ta tragedija na morju je pretresla ves svet, zlasti pa grško javno mnenje, ki se še zdaj živo spominja tega dogodka.
DOBER VZGLED IZ JUŽNE AMERIKE
Argentina in čile sta sklenila mirno rešiti svoj zapleteni spor zaradi obmejnega področja, imenovanega »Puščavska laguna <.
Skupno uradno poročilo, ki so ga objavili v Buenos Airesu in v Santiagu, pravi, da sta se obe državi odločili ustanoviti mešano komisijo, ki bo preučila in rešila to mejno vprašanje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBII.EJNA SEZONA 1965-66
V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
V NEDELJO, 19. DECEMBRA OB 16. URI Saša Škufca (Po Grimmu)
JANKO IN METKA OTROŠKA SPEVOIGRA V TREH DEJANJIFI
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson MARIE — OCTOBRE
IGRA V DVEH DEJANJIH Režija: BRANKO GOMBAČ
Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN V naslovni vlogi nastopa prvakinja ljubljanske Drame ŠTEFKA DROLCEVA
V sredo, 22. decembra ob 21. uri (Premierski abonma); V četrtek, 23. decembra ob 21. uri (Abonma prva ponovitev); V soboto, 25. decembra ob 16. uri (Okoliški abonma); V nedeljo, 26. decembra ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski); V torek, 28. decembra ob 20. uri (Študentski abonma);
V sredo, 29. decembra ob 21. uri (Sindikalni abonma); V četrtek, 30. decemba ob 21. uri (Invalidski
abonma).
r
u
"i
»t
Miki Muster
j
51^ O ! (1. cr n ' p c
< -d *;
0< p -j
S-3 «■';
5 o • ‘
o Si
cr P* ;
O C/K •“/	•
P 0< !?-< K>
. * 5 d ^ 'E?-0 &'<
2.C.« o.
ST"*!
cr c/> o
• — o
o<
P
£§-3 g-g^
CD
O N J P
— o "S •-S “
N 2 ^
CD
■3 K 3.
P-
< P O 3
CD C/J O 7T
d 51
S c
3 3 3 er
p g*
c/> g n
p
3 d • o ?r
£§ o 2.
• a . o
o. ~ P
n>
.TO y <
a2® i — M 3 9
< 3 ’ 0 ‘S*
H)
' V °r$ i p	P
■acS
?S:* o
p ?r “3
N O P
O • CD
•E. w td
S cr — O- S. p
P ^ 3
O g
p g ~ ?r <*> a*
3-2
aa-a
<0-3
CD •
£•3 "Ol/i N j* X P &> o c ~ tJ £
o d: ^ p < a>
«<a
^ CD
O)
• CD
3 £
3 -i <CC* C5
3-' 3 3. •**'
o 2
CD'—•• -r- G ^ rm
3j <p 3- iL
«3.0 o< a -
<8 cd$ < “ o
s4«’!
r* W
*£.F
c
O C/)
■d g cr -i n< " p n
o O
N<
i i/
/